|A/| ki V////,, V/A LETO I. Izhaja dvakrat na mesec. Naročnina četrtletno 12 dinai jev. Uredništvo in npravništvo:] Ljubljana,^ Karla larksa trg j 'j (prej Turjaški trg) 1 kamor .naj se tudi.' pošiljajo rokopisi. ^ Štev. 12. § Boj dveh razredov v AngEiji. Dosedaj največji boj^med Delom in Kapitalom v tej obliki. — Rudarji stopili v stavko. — Železničarji, kovinarji, kemični delavci, transportni delavci stopiii v stavko iz solidarnosti. — Češki in nemški rudarji tudi pripravljeni na solidarno stavko. — Izjemno stanje. — Velikanski pomen tega generalnega boja. — Svetovni proletariat solidaren z angleškimi sodrugi — Naša Strokovna internacionala je dala stavkujočim 2U0 milijonov holandskih goldinarjev podpore. — Ruske strokovne organizacije in delavstvo je poslalo že drugi obrok podpore v znesku dva milijona zlatih rubljev. — Stavka nad tri milijone delavcev. — Edin Jzhod. socializacija rudnikov. Rudarsko delavstvo v Angliji je 4. maja t. 1. ob polnoči stopilo v stavko. S tem se je započela velika bitka enega največjih socialnih bojev v danes najmočnejši kapitalistični državi Evrope. Kako je prišlo do tega? Podjetniki in lastniki premogokopov so, kakor delajo kapitalisti povsod, hoteli zvaliti breme krize, ki je nastala vsled vojne, na delavstvo. Tekom vojne je Anglija izgubila polovico odjemalcev svojega premoga in podjetniki so hoteli to popraviti z nižanjem plač in povišanjem delovnega časa rudarjev. Temu so se rudarji uprli in 1. marca 1921 stopili v stavko, ki je trajala tri mesece. Rudarji so dosegli svoje zahteve in zboljšanje plač. Ali s tem je nastala nova kriza. Kapitalisti so premalo zaslužili in vedno profita lačni, velikega profita, so lani skušali znižati plače rudarjem. Že tedaj bi prišlo do stavke. Ali angleška vlada je dala državno podporo premogovnikom. Sedaj pa vlada ne more več plačati podpore, ki gre v miljarde funtov. , , Petdeset let je Anglija komandirala v svetovni produkciji premoga. 'M- . set let je določala cene premoga na svetovnem trgu. Sedaj, po vojni pa je izgubila to vlogo. Palica, s katero so tepli ostalo Evropo, je začela tepsti sedaj angleške kapitaliste Osiromašili so Nemčijo in Evropa je zato nastavljala vedno nižje cene svojemu premogu, vsled česar je stalno padal izvoz angleškega premoga. Pa tudi v Angliji sami pada poraba premoga. Zanimivo je tudi dejstvo, da so angleški rudniki urejeni nemoderno, sta-rinsko in zaostajajo v tem s tehnično ureditvijo premogovnikov v drugih državah. Angleški kapitalisti hočejo rešiti krizo na ta način, da predlagajo znižanje plač in podaljšanje delovnega časa od 7 na 8 ur. Na ta način bi se pocenila produkcija, omogočila bi se konkurenca na svetovnem trgu, t. j. angleški kapitalisti bi zopet obvladali svetovni premogovni trg in ohranili bi mastne profite. Ta poskus, delavstvo še bolj zasužnjiti, so delavci, organizirani trdno in zavedno v razredni strokovni organizaciji, odbili. Angleška delavska stranka je izjavila, da je edini izhod socializacija rudnikov. Podjetniki so odbili vse delavske zahteve in izprli rudarje. Krčevito se bore za svoj žep in mastne profite. Rudarji so pa sprejeli boj. In priskočili so jim na pomoč milijoni drugih delavcev, svetovni proletariat hiti v proletarski solidarnosti zbirati od svoje mezde podpore stavkujočim, pripravljen tudi dejansko poseči vmes. Ta boj ni več navaden mezdni boj za ureditev plač in delovnega časa, nego je to generalni boj za oblast. Kdo bo vladal, ali Delo ali Kapital. Kakšne oblike bo zavzel boj, se še ne ve. Ali se bo poostril, ali se bo končal s kompromisom. Angleška buržuazija skuša z vso silo zlomiti delavstvo. Vlada je proglasila izjemno stanje in organizira s pomočjo fašistov stavkokaze. Povsod se najdejo Judeži. Lep dokaz, s kom simpatizira vlada in fašisti. Na to gigantsko bitko dveh razredov v Angliji gleda danes ves svet. In ves svet se deli v dva tabora: v tabor kapitalistov in njegovih hlapcev in v tabor proletariata. Ta boj je tudi jasen dokas našim jugoslovanskim in slovenskim kapitalističnim hlapcem, ki še vedno govore, da je razredni boj samo fraza in ki hočejo biti samo stanovski. Ta boj naj vsak delavec opazuje dobro in razmišlja. Zakaj nauk, ki ga bo našel, je velik. Proletarska solidarnost mora prevevati vse izkoriščane. Ker Premogovna kriza ni samo v Angliji, nego je svetovna, internacionalna. Saj vidimo to pri Trboveljski družbi. Tu doma vidimo tudi, da je buržuazija pri-Pravjjena, da se bori za svoj profit z vso silo, pa tudi za ceno eksistence družin. In povsod je buržuazija. enaka. Nadalje vidimo, da dosedanja sredstva delavskega boja ne zadostujejo več. Stavke, omejene na poedine kraje, so soHdiene na ProPast> ker ie kapitalizem — železna peta — internacionalno in odire”‘ Zato rnora tudi internacionalna solidarnost vsega delavstva trdna ocna, živa in ne samo v besedah, nego tudi v dejanjih. razrednoŠazaburžuaziia 16 organizirana vsa do zadnjega trgovca. Buržuazija je lavre da ii VTfdna in ra^edno organizirana. K temu še mami nezavedne de-način’ o-oJv/Ä83*0 v borbi Prob zavednim delavcem. Kupuje na ta ali oni riiske ^fannveL^-’ l3 vodij0 te dphdve pomožne čete — nerazredne, katego-jsKe, stanovske in kakor se še vse imenujejo — take strokovne organizacije — proti zavednemu delavstvu. & J nn A?ŽlcystV0’ r°r~ pri 001 VS0J sedaj pri tem gigantskem boju Dela in Kapitala nJtrr!t g efkem' Ucl se. 12 nhsa- Združi se do zadnjega moža v enotnih razrednih SNtD1 °r£anizacijah. Železničarji, samo ona razredna organizacija bo vaš ur. Pomnite in poglejte na Angleško. Samo v enotni organizaciji je zmaga. Pa,,- ^0SIejm° angleške, nemške, ruske, francoske delavce in železničarje, razredno zavedni so in enotno organizirani, zato obvladajo položaj. A pri nas? Kako pa je pri nas? Internacionalni pregled. (Po I. T. F.) Porast članstva „Splošne angleške železničarske organizacije.“ Po poročilu „FUilwsy Review“ je štela navedena organizacija leta 1922 . 337.350 članov 1923 . 363.230 „ 1924 . 381.605 „ 1925 . 398 596 „ od tega jih je v Angliji 314.394, na Šot-skem 38.634, v Walesu 31.269, na Irskem 14.299. Težka izguba francoske železničarske organizacije. Dne 1. aprila je umrl Jurij Toulouse, najbolj agilen organizator. Vstopil je v službo na železnici ter je bil leta 1910 kot eden izmed voditeljev železničarske stavke odpuščen. Nato je delal aktivno v vodstvu organizacije skozi celo vojsko ter je veliko doprinesel k ujedinjenju razcepljenih železničarskih organizacij v Franciji. Statistika mezdnih gibanj v Nemčiji. V prometnih strokah je bilo leta 1924 skupno 76 stavk. Stavkalo je 72.298 delavcev v 2997 podjetjih. Vzrok je bil: v 65 slučajih edino mezdno vprašanje, v 23 slučajih pa tudi delavni čas. Z uspehom je bilo končanih 23 stavk, z delnim uspehom 32, brez uspeha pa 21 stavk. Proti vpeljavi akordnega dela v angleških delavnicah. V zadnjem času so poskušale nekatere železniške uprave vpeljati v delavnicah akordno delo ter sobotni počitek. Delavstvo v delavnicah se ie temu uprlo ter zagrozilo s stavko. Izprtje pri železnici London-Midland. Ker uprava delavnice ni hotela dovoliti zvišanja plač 20 delavkam, je stopilo v pasivo 3000 delavcev te delavnice, ki pač pridejo v službo, a ne vrše nobenih del. Ker delavci niso hoteli popustiti, je upra^ta vse delavce izprla. . Zdravstveno stanje nemških železničarjev. Po statistiki nemške železničarske bolniške blagajne je bilo dne 1. marca 1926 od 411.605 zavarovanih članov v bolniškem stanju 24.548 železničarjev. Odstotek bolnih znaša torej 5'960/o ter je v primeri z letom 1913 (ko je znašal le 2-83 °/o) dvakrat večji. Glavni razlog za tako povišanje staleža bolnikov vidi osobje v predolgih službenih turah, ki ne odgovarjajo 8 urnem delavniku. Skoro v isti izmeri se je pomnožilo tudi število nezgodnih slučajev. Francija. V času od 24. do 26. marca se je vršil v Parizu državni kongres francoske železničarske federacije, katerega so se udeležili tudi delegati angleških, belgijskih, holandskih in luksemburških železničarjev; I. T.F. je bila zastopana po tajniko Nathansu. V septembru pa se vrši v Parizu tudi kongres internacionale transportne organizacije, na katerem bodo sodelovali tudi zastopniki ujedinj enega saveza železničarjev Jugoslavije. Premije, funkcijske doklade, čezurno delo in še kaj. Pomanjkanje kreditov je veliko in med dovoljenimi krediti ni bilo postavke za čezurno delo. To vam je bil polom na direkciji; živahno debatiranje in dokazovanje je nastalo med uradniki, katerih vsak je hotel dokazati, da ima dela“ čez glavo, da ima on v prvi vrsti pravico do 80 ali 90 čezur mesečno. Bojevitost je zelo naraščala in nekateri so si prisvajali pravico na čezurno delo kot| nekdanji „narodni mučeniki“, drugi so|grozili z intervencijami pri ne vem katerih političnih strankah, ker smatrajo to čezurno delo kot nekako predpravico, združeno s stolom, na katerim sede, le par jih je bilo, katerih čezurno delo je bilo v resnici potrebno, a ti so pametno molčali. Brezposelnost je danes na vseh krajih vedno večja in na stotine družin čaka, da bo dobil njih oče delo in s tem tudi zaslužil kruh za nje. Vsega tega pa gotovi ljudje nočejo videti, ampak le špekulirajo, da bi si čimveč prigrabili za sebe. Večino čezurnega dela, ki se ga na direkciji zaračuna, smatramo za tatvino državnega denarja, smatramo za odje-danje kruha brezposelnim, ko si posamezni uradniki zaračunajo po 60 do 80 mesečno po Din 8 do 13, dasi cel dan (v službi in v čezurnem delu) ne napišejo dvesto številk ali besed. In spravijo tako po Din 700 do 900 mesečno v svoj žep poleg plače in drugih doklad. Kako zaupanje naj ima delavec v svoje predpostavljene in kak vtis dobi od njih, ko vidi, da se tako dela? Ali je to v interesu službe? Ali je to v interesu delavstva zlasti v času, ko se grozi z redukcijami, ker je premalo kreditov? Ali je res potrebno, da se razmeče na direkciji težke miljone med višje uradništvo v obliki premij, funkcijskih, tehniških in drugih doklad ter čezurnega dela? In to v času, ko se na vse intervencije za pri-poznanje doklade za progovne obhodnike, kretnike in druge odgovarja: „Za svojo službo dobi progovni obhodnik svojo plačo; ako ni s tem zadovoljen naj gre.“ In koliko znaša plača grog. obhodnika mesečno? Ali se ne giblje okoli 1000 do 1200 Din? Ali je to utemeljeno v času, ko dobi progovni delavec mesečno po 600 Din plače in ne ve, ali naj kupi družini hrano ali sebi obleko, da bi šel na delo? Navedimo samo par dokazov razmetavanja : 1. Premogovne premije se izplačujejo strojevodjem in kurjačem za faktično prihranjeni premog, olje in drug material. Te premije po predpisih (in po zdravi pameti; op. ur.) pripadajo dotičnim, ki so pri prihranjenju premoga soudeleženi. Kako pa pride potem načelnik strojnega oddelka do tega, da dobi mesečno po Din 4000 premogovne premije ? Kako pridejo Gnezda, Zupanc, Valand itd. do tega, da dobe mesečno po Din 2000 premogovne premije? Kako pridejo razne gospodične in uradniki v računski pisarni, ki slučajno seštevajo in odštevajo premogovne premije, do tega, da dobe po 400 do 500 Din in več mesečno teh premij ? Zakaj jih ne dobi ostalo računsko osobje, ki vrši enako ali še bolj odgovorno računsko službo? Pripomniti moramo pri tem še, da dobi g. načelnik vsaj še Din 3000 mesečno svoje plače, ostali gori navedeni gospodje pa vsaj po Din 2000 in kljub temu se vrže tem gospodom letno še okoli Din 600.000 na premogovnih premijah. 2. Funkcijske doklade: Načelniki na direkciji dobe v zvezi s svojim položajem Din 1200 mesečno funkcijske doklade, šefi odsekov po Din 4001' mesečno. Ako vzamemo, da je poleg g. direktorja in namestnika še osem načelnikov in okoli 50 šefov odsekov, dobe ti gospodje letno okoli Din 400.000 na dokladah, poleg svojih plač, katere se gibljejo med 2500 in 3000 dinarjev mesečno. 3. Cezurno delo: Marsikateri od pod točko 2. spadajočih gospodov smatra za potrebno, da si poleg vseh doklad zaračuna se po 60 in več ur čezurnega dela, za katerega se bo porabilo letos okrog 1,000.000 Din, ako ne več. Ne čudimo se merodajnim faktorjem, ako jim padejo te visoke svote v oči in ako jih ne morejo mirno odobravati, zlasti ko bi bilo pričakovati pri tako velikem številu uradništva, ki sedi v „Ljubljanskem dvoru“, da se vse delo izvrši naravnost z lahkoto v uradnem času, ki znaša 6 Va ur dnevno, brez nedelj in praznikov. Ako pa je uradništva premalo in se to dokaže, potem se lahko s kreditom Din 1,000.000 sprejme na novo najmanj 55 uradnikov s mesečno plačo Din 1500 in bo tako 55 družin rešenih bede in lakote. Ostali znesek 1,000.000, ki se vrže ven za premogovne premije in doklade, pa se lahko porabi za postavitev vsaj 100 pogodbenih delavcev za stalne in se jim tako zasigura eksistenca. Ni mišljeno to kot zabavljanje ali nevoščljivost, mišljeno je za to, da se pokaže velika razlika med pravicami železničarjev, ki služijo vsi eni in isti upravi in za katere veljajo jednaki zakoni. Kaj naj poreče na ta dejstva vlako-spremno osobje, ki mora delati službo na progi in v najhujšem mrazu in 'zimi računati z zamudami po 10 in več ur, ko pa vpraša za odškodnino, se ga napodi, češ, da je njegova dolžnost vršiti službo? Kaj naj porečejo nato postajni, skladiščni in ostali delavci, ki vrše nočno službo ob vsakem vremenu, ko pa vprašajo za nočne doklade, se jih zavrne? Gospodje, ki sedite in visite na raznih premijah in dokladah, pomislite, da je navaden delavec, ki ni imel prilike študirati, a mora trdo in naporno delati, tudi Slovenec in tudi član jugoslovanske države in ima ravno tako pravico do boljše plače, kot jo dobiva sedaj in ne sme biti le objekt zaničevanja ter izrabljanja. Kaj imamo od proračuna 13. miljard ? Povodom ene zadnjih intervencij je izjavil takratni minister saobraćaja, da počakajmo, dokler ne bo sprejet novi proračun za budžetsko leto 1926/27, ker potem se bo uredilo vse: povišale se bodo plače, sprejel delavski pravilnik, nastavilo vse osobje, ki vrši službo nastavljencev, povišala kilometraža in tako dalje. Sedaj je že 15. maj, pa še ni ne duha ne sluha o vseh teh dobrotah, pač pa je Beograd milostno določil kredite za posamezne direkcije to pa v taki izmeri, da zadostujejo komaj za 9 mesecev ali pa še ne. Kako se bo sedaj imenovalo na stotine pogodbenih delavcev pri sekcijah stalnim? Kako bodo gospodje, ki so določali in sprejeli ta proračun, prišli med nas in nam razložili dobrote 13 miijardnega proračuna ? Kaj pa je dal Beograd za ljubljansko direkcijo? Za nastavljeno osobje je odobrenega skupno 120,000.000 Dinarjev za plače in doklade in sicer skupno za 5547 nastavljencev. Za delavske plače pa je določenih: v delavnici Maribor in Ptuj 22,000.000 Din, za vse progovne delavce 12,000.000 Din, za vse postajne in skladiščne delavce 7,200.000 Din, za vse dejavce in profe-sioniste v kurilnicah pa 14.800.000, Din. Najnavadnejši račun nam pokaže, da so te svote daleč prenizke. Ge vzamemo za zgled le strojni oddelek, kjer je v kurilnicah 1550 delavcev in profesionistov. Torej pride na enega delavca ali profe-sionista mesečno 800 Din, še slabši pa je položaj pri sekciji. Upoštevati pa moramo dejstvo, da je v tem znesku zapc.padeno vse: napredovanje v urnih plačah ter tudi vse premijske in akordne nagrade. Cim več se izplača na premijah ali akordu, tem manj ostane za delavske plače ali za povišanje teh plač. Za kilometražo je odobrenih 6,000.000 Din, za premogovne premije pa 4,000.000 Din; nikakega kredita pa ni odobrenega za službeno obleko in pokojnine, ker bo vse to že oskrboval Beograd. Vse vpije danes, da so krediti prenizki, obenem pa tudi že kaže Beograd, da je osobja preveč in da bo treba občutno reducirati. Nam pa se zdi Čudno, kam bo šel ves denar, ko je vendar za prometno ministerstvo določen največji kredit? Če beremo le dnevno časopisje, dobimo jako čuden vtis o vodilnih organih v posameznih direkcijah. Ako omenimo manipulacije s premogom v zagrebški direkciji, kjer se je pisalo o milijonskih zlorabah, ali manipulacije z lesom v subotiški direkciji, kjer se je baje „zaradilo“ 6,000.000 Din, vendar do danes še nismo slišali o aretacijah ter predaji krivcev sodišču, ampak se govori le, da se je uvedlo proti prizadetim disciplinsko preiskavo. Seveda, če se tako dela in zapravlja težke milijone, potem ni čudno, da da Beograd posameznim direkci jam malo kreditov, ko se se ti zlorabljajo. Časi so danes težki ter se v zagrebški direkciji meče že nove stotine delavstva na cesto. Sodrugi, strnimo naše vrste v razredno-bojevni organizaciji pravočasno, da nas bo našel čas pripravljene za obrambo naših pravic. — Kam gredo milijoni? Pomanjkanje kreditov se zelo občuti ne samo pri plačah delavstva, ampak tudi pri nabavah materiala. Marsikatera popravila čakajo mesece in mesece, ker ni na razpolago potrebnega materiala, druga so zopet izvršena z materialom slabše kvalitete. Nešteto govoric se širi med delavstvom, ki se pač na lastne oči prepriča o korupcijah in ki dnevno vidi razne zlorabe, ki se vrše z državno imovino. Dnevno časopisje se bavi s temi zlorabami, pa kakor se vidi, se kljub temu vrše vedno večje. Danes posnamemo samo par notic, iz katerih je razvidno, da najbolj smrdi pri najvišjih glavah nekaterih uprav, v katere delavec nikakor , ne more imeti najmanjšega zaupanja. „Slovenec“ poroča: Ogromna goljufija v Subotici. Iz Subotice poročajo: Preiskava, ki jo vodi posebna komisija proti nekim uradnikom na tuk. železniškem ravnateljstvu, je spravila že doslej na dan ogromne goljufije na škodo države. Stvar je sledeča: Pred letom dni je .bilo razpisalo subotiško železniško ravnateljstvo javno dražbo za dobavo 1000 vagonov raznega lesa za železnico. Dobavo je dobila ljubljanska tvrdka „Jadrino“. Par tednov nato je prevzela komisija subotiškega ravnateljstva v Ljubljani celo dobavo lesa, o čemer se je sestavil zapisnik. Subotiško ravnateljstvo je nato izplačalo kupnino za les v približnem znesku 6 in pol milijona dinarjev. Tega lesa pa ravnateljstvo, kakor je sedaj dognala preiskava, do danes ni prejelo. V stvar so zapleteni visoki uradniki subotiškega ravnateljstva, ki so. jih že odpustili iz službe in je pričakovati, da jih danes ali jutri zapro. „Jutro“ poroča: „Deficit v železničarski blagajni. Udruženje železničarjev v Vojvodini je na zborovanju, ki se je vršilo v nedeljo v Subotici, ugotovilo primanjkljaj v znesku Din 700.000. Proti ravnatelju železniške direkcije v Subotici Svetislavu Maticu in proti celemu odboru Udruženja je bila podana kazenska ovadba.“ Ako se dogajajo take stvari, potem ni čudno, da zmanjka kreditov za delavstvo. Gospod Bakšič odgovarja. Naše konstatacije v zadnji številki o ponašanju gotovih gospodov na zadnji skupščini' bolniške blagajne v Beogradu so zelo neprijetno zadele te gospode, med njimi tudi g. strojnega kurjača F. Bakšiča. Da bomo na jasnem, povemo sledeče: Gosp. Bakšič ni smatral tekom cele skupščine za umestno, da bi se oglasil k besedij* ampak je vztrajno molčal oba dneva. Ni smatral za potrebno, da kritizira delo uprave, da da stvarne predloge, da se oglasi k proračunu in da smernice za bo- doče delo, da zahteva obravnavo stavljenih predlogov, ne — g. Bakšič je molčafpnaj-brže upoštevajoč izrek — molk je zlato. Pač pa je lepo vstal, ko je vstala večina (to je Zveza) in glasoval z njo. Sele drugi dan popoldne, ko je bilo vsega konec in so se delegati odpravljali na odhod in debatirali med seboj, je on izgovoril svojo govoranco, seveda — post festum. Stvarno delo, ki so ga naši sodrugi vršili, je pri njem demagogija, borba in nasprotstva med nami in Zvezo. Kakšni so njegovi argumenti: 1. „Da je bila z dvetretjinsko večino izglasovana zvezarska resolucija (da je bilo delo upravnega odbora dobronamerno, op. ur.) in da bi naša resulucija (da se postavi komisija, ki naj vse dosedanje delo preišče ter postavi krivce pred sodnijo) propadla, tudi Čehi vsi Slovenci glasovali z nami.“ S tem argumentom je pač pokazal gospod Bakšič, kako on take stvari pojmuje 2. „Da je tudi s. Kovač glasoval za resolucijo Zveze.“ To je navadna laž! 3. „Da ni razlike med obema resolucijama“. Kdor razlike ne vidi, je slep, drugega ne moremo reči. Končno on še ugotavlja, „da so bili naš; nastopi klaverni in po večini pobiti in da smo pri glasovanju nagrad molčali kot grob.“ G. Bakšič! Ali hote in namenoma tako zavijate? Ali ne veste, koliko truda nas je stalo, da smo sploh dosegli, da je šla naša resolucija na glasovanje, koliko smo se trudili, da bi se doseglo, da se povsod glasuje: „Za in proti“, a gospoda od večine je sla preko tega (in s to gospodo ste glasovali tudi Vi!) ter je vse sprejemala z vpitjem „prima se“. G. Bakšič! Morda se bomo'po prihod-■njih volitvah zopet videli v Beogradu (ako Vas bo uprava še enkrat imenovala. Op. ur.) in takrat boste še enkrat lahko glasovali z „Zvezo“ ter se potem doma prali. Kurjači! Ali se strinjate s takim nastopom Vašega zaupnika?? Stavka lesnih delavcev. Že je preteklo tri tedne, odkar so delavci največjega lesno-industrijskegu koncerna v državi v težki in odločni borbi velikemu brezobzirnemu in mnogo močnejšemu nasprotniku „Našičke d. d.“ in „Impregnacije“ d. d. v Sušini, Gjurjevcu, Lje-skovicu, Čaglinu, Vojniču in Karlovcu. Delavci tega podjetja se nahajajo že čez 20' dni v težki borbi, in sicer zato, ker niso mogli pristati na znižanje plače in podaljšanje delovnega časa. Delavci so stopili v to težko borbo, ker so morali pač braniti svoje najvitalnejše interese. Oni branijo svoje dnine, branijo osemurni delavnik, branijo to, kar je danes za vse delavce najnujnejše, brez cesar ni govora o dostojnem življenju. —k— Karl Marx in strokovne organizacije. (6. nadaljevanje.) Ker pa je razmerje med ročnim delom in fiksnim kapitalom v raznih industrijah neenako, bodo prej ali slej prisiljeni znižati ceno svojega blaga vse industrijske panoge, ki uporabljajo večji fiksni kapital in manj delavcev. V nasprotnem slučaju, če ne pade cena njihovega blaga, se bo dvignil njihov dobiček nad povprečni dobiček. Stroji ne prejemajo nobene plače. Splošno zvišanje plač bo torej manj zadelo one industrije, ki v razmerju z drugimi uporabljajo več strojev kakor delavcev. Ker pa ima konkurenca vedno tendenco izenačiti dobičke, morejo biti nadpovprečni dobički le začasni. Tako bo imelo splošno zvišanje plač izvzemši nekaj kolebanj za posledico mesto splošnega podraženja — kakor pravi gospod Proudhon — delno znižanje cen, to se pravi, padec tržne cene blaga, ki se izgotavlja predvsem s pomočjo strojev.! Dviganje in padanje dobička in plač izražajo le razmerje, v katerem se udeležujejo kapitalisti in delavci pri produktu enega delovnega dneva, ne da bi v večini slučajev vplivali na ceno produkta. Le iz možgan pesnika, ki ničesar ne razume, se morejo poroditi ideje, da „ustavitev dela,^ ki ima za posledico zvišanje plač, povzroča splošno zvišanje cen in celo draginjo.“ V Angliji so bile stavke reden povod za iznajdbo in uporabo novih strojev. Stroji so bili — to smemo trditi — orožje, katero so uporabljali kapitalisti, da so zlomili upor dela, ki zahteva spretnost. Self-acting-mule, največja iznajdba moderne industrije, je zlomila uporne predilniške delavce. Če ne bi imele strokovne organizacije in stavke nobenega drugega učinka kakor to, da vzbujajo proti sebi mehanične iznajdbe, bi že samo s tem mogočno vplivale na razvoj industrije.“ Tudi pri nas je očitalo meščansko časopisje v velikih mezdnih bojih delavskim strokovnim organizacijam, da one povzročajo draginjo. Marx je ta očitek pobil zlasti s svojim predavanjem v generalnem svetu internacionale. Marx pravi: „Popolnoma pravilno je, da delavski razred kot celota izdaja in mora izdajati svoje dohodke za potrebna življenska sredstva. Splošno zvišanje plač bi torej povzročilo povečano povpraševanje po teh in s tem zvišanje tržnih cen potrebnih življenskih sredstev. Kapitalisti, ki producirajo ta življenska sredstva, bi se z zvišanimi tržnimi cenami svojega blaga odškodovali za zvišane plače. Toda kako pa je z drugimi kapitalisti, ki ne producirajo potrebnih življenskih sredstev? In ne smete misliti, da je teh malo število. Ce pomislite, da porabi petina prebivalstva dve tretjini nacionalne produkcije, boste razumeli, kako velik del nacionalne produkcije se proizvaja v obliki luksusnih predmetov ali se izmenjajo za luksuzne predmete in kako ogromno množino samih potrebnih življenskih sredstev se mora porabiti za hlapce, konje, mačke itd. No, dobro, kakšen bi bil položaj onih kapitalistov, ki ne producirajo potrebnih življenskih sredstev? Ti bi se za splošno zvišanje plač ne bi mogli odškodovati z zvišanjem cen svojega blaga, ker bi se ne zvišalo povpraševanje po njihovem blagu. Njihovi dohodki bi se zmanjšali in od teh manjših dohodkov bi morali več plačati za isto množino podraženih življenskih sred- stev. Ali to še ni vse. Ker bi se zmanjšali njihovi dohodki, bi mogli manj potrošiti za luksuzne predmete in tako bi pojenjalo njihovo medsebojno povpraševanje po njihovem respektivnem blagu. Radi zmanjšanega povpraševanja bi padla cena njihovemu blagu. Tako bi v teh industrijskih panogah padla rata dobička ne samo^ v navadni proporciji s splošnim zvišanjem plač, temveč v povečanem razmerju, odgovarjajočem celotnemu vplivu splošnega zvišanja plač, podraženja življenskih sredstev in padca cen luksuznega blaga. Kakšna bi bila posledica te različnosti v ratah dobička v različnih industrijskih panogah uporabljenega kapitala? Ista posledica, ki pride navadno, če se iz kateregakoli vzroka pojavijo razlike v povprečnem dobičku različnih produkcijskih sfer. Kapital in delo bi se prenesla z manj dobičkanosnih panog na bolj dobičkanosne in ta proces prenosa bi se nadaljeval toliko časa, dokler se ne bi povečal dovoz v eni industrijski panogi v razmerju s povečanim povpraševanjem in dokler ne bi v drugih padel v razmerju z zmanjšanim povpraševanjem. Potem ko bi se izvršila ta izmenjava, bi se zopet izenačila splošna rata dobička v različnih panogah. Ker je nastal ves prenos prvotno s samo izpremembo v razmerju povpraševanja in ponujanja različnega blaga, bi prenehal tudi učinek, potem ko je prenehal vzrok in cene bi se povrnile na svojo prejšnjo mero in ravnotežje. Mesto, da bi se omejilo na nekatere industrijske panoge, bi postalo splošno padanje dobička radi zvišanih mezd . . . Splošno zvišanje mezd bi imelo torej po prehodnem kolebanju tržnih cen za posledico splošno padanje rate dobička brez vsake trajne izpremembe v cenah blaga.“ (Mark, Mezda, cena in dobiček.) (Dalje prih.) Borba je popolna in se situacija še ni izpremenila. Kakor vse kaže, bode borba še dolgo trajala. Toliko vemo pae že danes, da bo boj uspešen le, ako bodo delavci mogli dolgo časa vzdržati. Podjetje se bo vdalo le ako bomo vzdržali v polnem obsegu do kraja. Mi smo ob 1. maju razposlali na vse naše podružnice poziv, da se naj ta dan spomnijo svojih sodrugov v štrajku s ten», da jih moralno in gmotno podpirajo. Pe-trebno je, da se vsi delavci temu pozivu odzovejo. Naj slede vsi glasu svojega prepričanja. Mi smo uverjeni, da uspeh ne bo izostal. Istočasno obveščamo vse sodruge, da 8e obrambna borba delavskega razreda v naši državi čimdalje bolj poostruje in razvija. Izzivajo je kapitalistični delodajalci na vseh straneh. V Mitroviči je ustavila delo tovarna tanina. Število brezposelnih delavcev se je s tem povečalo. V Banjaluki je g 1. majem potekla kolektivna po-godba na žagi „Bosna“ d. d. Podjetje noče nič več slišati o obnovitvi kolektivne pogodbe, ne mara nobenega dogovora, da bi delavstvu lažje vsililo vse ono, kar do-sedaj ni moglo. Da bo najprej žrtvovan osemurni delavnik, ni potrebno naglašati. Saj ne zakrivajo nič več, da jim je osemurni delavni čas hudo napoti. 'Čakajo nas torej še težki časi in še hujše borbe. Koncentrirati moramo zato svoje sile ter gledati, da z lastnimi sredstvi rešimo delavski razred od telesne in moralne propasti. Zavedni sodrugi iz Sušine in Gjurje-novca so iz svojega 1. majskega shoda poslali vsem delavcem v državi naj toplejše pozdrave. Prosimo vse naše sodruge — da na ta pozdrav odgovore s pozdravom in dokazom proletarske solidarnosti. Potrudimo se vsi, da bo akcija za pomoč prizadetim našim sobojevnikom zgovorno pričala o visoki naši razredni zavesti. Ne pozabite na stavkujoče, na njihove žene in otroke! Ne pustite jih stradati. Vse moramo žrtvovati, da jim olajšamo težko borbo za kruh in življenje. Ne pozabite, da se oni bore za vse nas! Akcija za nabiranje prispevkov za štrajkujoče se mora naglo razviti. Treba je hitro delati. Kdor hitro da, dvakrat da! Treba je takojšnje in izdatne pomoči. Nabrane prispevke naj se pošlje takoj našemu Savezu. V imenu vseh štrajkujočih delavcev vam pošiljamo svoje sodružne pozdrave! Savezna uprava Općeg Radničkog Saveza Jugoslavije. Predsednik : Tajnik : Vilim Haramine 1. r. Jos. Beker i. r. Zagreb, 8. maja 1926. Opomba: Tozadevno okrožnico kakor tudi nabiralne pole smo razposlali vsem podružnicam S. D. Z. J. po Sloveniji, z nalogo, da zbirajo med delavci za izprte «odruge. Izprtih je preko 2500 delavcev, z družinami vred pa je prizadetih preko 10.000 oseb. Pomagajmo izprtim sodru-gom! Njihov boj je naš boj, njihova zmaga je tudi naša zmaga. Pokrajinsko tajništvo S. D. Z. J. za Slovenijo * Prinašamo to okrožnico v vednost vsem železničarjem s prošnjo, da po možnosti podpro sodruge lesne delavce, ki se že od 17. aprila bore za svoj obstoj v zavesti, da je boj lesnih delavcev tudi naš boj, ker ako bo danes premagan lesni delavec, tnu bo sledil jutri drugi. Dopisi. Iz zagrebškega sekretariata. V območju zagrebške direkcije se je organizacija v teku prvih šest mesecev po ujedinjenju tako okrepila, da je bilo nujno Potrebno izdati „Ujedinjeni železničar“ v hrvaškem jeziku. Osobje je bilo, tako nastavljeno kot delavsko, popolnoma potlačeno na tla ter ni imelo prav nikakih Pravic. ko8t1,el*V°e se je metalo za vsako malen- . n* cesto, progovni delavci so morali sam! kupovni v8e orodje, kar so ga rabili v službi, v provjzjj9]ji f0nd se delavcev m sprejemalo, vlakospremno osobje je moralo vršiti 40