-
Največji slovenski dnevnik v Združenih državah
Veti* za vae Eefto * . . $6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto .	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
Listisloveriskih^delavcev y AmenfcL
rTbe largest Slovenian Daily ifl the United States.
- Iimrf every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TXLE70N: OOETLAKDT 2878
Entered m Second 01a« Matter, September 21. 1903, at the Port Office at New York, N. Y., under Act of CongreM of Karch 3, 1879.
TELEFON: OOETLAKDT 237*
NO. 169. — STEV. 169.
NEW YORK, WEDNESDAY, JU LY 21, 1926. — SREDA, :. JULIJA 1926.
VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV,
FRANCIJA V VELIKIH ŠKRIPCIH
Herrictu se je posrečilo stvoriti nov kabinet, ko je dosegel frank nov nižinski rekord. — De Monzie je postal finančni minister. — Ko je bil prej na istem mestu, se je zavzemal za (davek na kapital. Kabinetu najbrž ne bo usojeno dolgo življenje.
PARIZ, Francija, 20. julija. — Ob enajstih včeraj zvečer so objavili v Elizejski palači formacijo nove vlade, kateri načeluje Edvard Herriot.
Glede ustroja je kabinet srednje vrste.
Obstaja namreč skoro izključno iz članov radikalne levice. Razen Herriota, Painleveja in Lou-cheurja ne vključuje nova vlada nobenega velikih voditeljev dežele. Važno mesto finančnega ministra je poverjeno senatorju Anatolu de Monzie.
Novi kabinet bo nastopil v četrtek pred parlamen tom ter bo medtem sestavil svoj finančni program.
Frank je padel včeraj na 47 frankov za dolar in ta cena je bila določena včeraj zjutraj na pariški borzi, še dolgo predno je bila otvorjena newyorska borza ter je vsled tega znak pomanjkanja zaupanja Francozov v Herriotovo vlado.
Novi kabinet ni tak kot ga potrebuje dežela ter mu bo težko kaj doseči. Po svoji večini je proti ratifikaciji Berengerjevega zadolžnega dogovora in proti inozemskim kreditom. Pravi, da lahko F rancija reši svoje lastne finance pod vodstvom resničnega republikanstva v istem duhu kot je izvo-jevala bitko ob Marni.
M. Herriot pa ni poveljeval v bitki ob Marni.
Nikdo ne zanikuje, da je Herriot vztrajen, in v finančnih zadevah se bo najbrž izkazal doslednega in vestnega diplomata. Znan je kot mož. ki se je poslužil prikrite inflacije in če bo ostal v u-radu tako dolgo, da bo dobil resničen opri jem na vlado, bo eden prvih uspehov njegove vlade na-dalj na inflacija.
Pot nove Herriotove vlade je bila tlakovana z dobrimi nameni. Herriot si je prizadeval na vse mogoče načine, da pridobi za svoj kabinet Poin-careja, Brianda, Tardieuja in Marina, a vsi so odklonili to čast. Včeraj je ponudil mesto finančnega ministra Louisu Barthou-u, ki pa je tudi odklonil. Herriot se nahaja v težavnem položaju, ker nima za seboj niti vse svoje lastne stranke.
Vsa desnica se bo borila proti novemu kabinetu in proti njemu bodo tudi komunisti. Njegovo edino upanje leži v socijalistih, kar pomenja, da se mora zavzemati za socijalistična finančna zdravila.
Da namerava Herriot storiti to, je razvidno iz izjav, katere je podal različnim skupinam poslancev. Ponovil je, da je proti inozemskim posojilom in da je prepričan, da mora Francija sama rešiti svoje finance. Na vprašanje, kako naj to stori, je rekel, da mora pridobljeno bogastvo dobaviti vire za amortizacijo domačega dolga. Dostavil je, da se lahko naloži nad-davek na dedščine, ki so, mimogrede omenjeno, že itak obdačene do osemdesetih odstotkov.
Skupina Poincareja v poslanski zbornici je včeraj objavila, da se bo borila proti vladi Herriota. Skupina Marina je izdala sličen manifest, v katerem pravi, da hoče vlado, kateri bi načeloval Poin-care. Kako velikanska je zmešnjava, je razvidno iz ugotovila, katero je izdala skupina socijalističnih poslancev, v katerem je zavrnila ugotovilo Bluma, da bo njegova stranka podpirala vlado Herriota.
Policisti upa jo izslediti krivca.
Pittsburžan je bil zadržan v zadevi umora Melletta. — Bandit, trgovec z omami ji vimi sredstvi in prijatelj vseh temnih elementov, se je udal oblastim.
Mladoleten fant obtožen umora.
Deček bil aretiran v zvezi z umorom godbene učiteljice. Chas. Weiss, deček brez starisev, je osumljen v zadevi učiteljice Viloni.
CANTON, O., 20. julija. — Z dveh daleč ločenih točk je padlo včeraj nekaj luči v skrivnost u-mora Don R. Melletta, o katerem se domneva, da je postal žrtev o-svete zločinskih elementov, katere je skušal uničiti s pomočjo član kov v svojem listu.
Najprej je prišla iz Pittsburpha vest, da je bil tam aretiran George Psialias, ali "George the Greek", ki sicer zanikuje vsako krivdo, a pravi, da je bil v bližini mesta malo po dvanajsti uri v petek, ob času umora.
Nato pa je prišlo poročilo iz Ohio državne kaznilnice v Columbus, kjer je zaprtih več prejšnjih prebivalcev Cantona.
Glavni detektiv Ora Slater posveča vso svojo pozornost Pitts-burghu. Na razpolago ima neomejeno polnomoč in neomejene vire. Stopil je v stik s preiskovalci v onem mestu ter bo šel danes oseb-jio tjakaj.
Psialias je bil aretiran, potem ko je bil pittsburški policijski department informiran o konferenci med Psialiasom in John Mou-seassom, lastnikom nekega tukajšnjega hotela za inozemce.
Mouseas, katerega je aretirala cantonska policija, je priznal, da je govoril s Psialiasom v Pitts-burgliu, ko se je mudil tam pretekli teden, a le glede neke "avtomobilske kupčije". Ko so mu povedali ,da so videli Psialiasa z dvema drugima na poti proti Can tonu par ur pred izvršenjem zločina, je rekel, da ne ve ničesar o zločinu, razen kar je čital v listih.
Psialias je zanikal, da je preživel dva tedna pred umorom v Masillon, osem milj zapadno od tukaj, a priznal, da je bil v \Var-renn, pet in trideset milj od tukaj in da je stanoval v Lincoln hotelu v noči ko je bil izvršen zločin.
V Lincoln hotelu je izjavil, da je prišel Psialias v hotel nekoliko pred polnočjo, da pa je odšel ter se vrnil krop ene ure, ali pet in štirideset minut potem ko je bil Mellett ubit. Detektivi so izjavili, da je pet in trideset milj ceste med tukaj in Warrenom v dobrem stanju in da je mogoče prevoziti v 45 minutah.
Nadaljna važna točka je, da se ujema popis avtomobila, v katerem se je vozil Psialias z opisom avtomobia, katerega je nekdo videl v bližini Melietovega doma približno ob času umora.
MONTICELLO, N. Y., 20. julija. — Šestnajstletni Charles Weiss iz New Yorka, ki je preživel pretežni del svojega mladega življenja v zavodih in pri tujcih, bo predstavljen danes mirovnemu sodniku Bradvju da je umoril petdeset let staro
Boston, skrivnost bo kmalu jasna.
V New Yorku je bil aretiran nadaljni zdravnik v zvezi z razkosanjem deklice v Bostonu. — Dr. Hanson je baje pomagal razrezati truplo Miss Greene.
Dr. John Leo Hanson, prejšnji bostonski zdravnik, katerega so iskale oblasti kot sokrivca pri smrti Miss Edith Greene, je bil pod obdolžbo, /aretiran včeraj pred državnim u-radom za avtomobilske licence na
godbeno učiteljico in prejšnjo vaudeville igralko Miss Nino Viloni.
Dečko je jokal včeraj zvečer neprestano v svoji celici Sullivan County okrajne jetnišnice ter zatrjeval svojo nedolžnost. Truplo ženske, ki je bila umorjena na skrajno brutalen način, so našli pod kuponi kamenja v bližini "črne luknje', kopališča v Never-sink reki, nekako eno miljo od
zapadni štirideseti cesti v New ' Yorku. Hanson je obtožen, da je j pomagal dr. Thomas Walshu raz-I kosati truplo deklice.
Hanson je bil aretiran, ko je stopil" iz urada z novo licenčno j ploščo za avtomobil, katerega je vozil. Hanson je zanikal vsako soudeležbo pri zločinu ter rekel, da ni videl Walsa že pet let.
Soglasno z inšpektorjem Ca* reyem je bil zdravnik tako pijan,
IZBRUH ŽELEZNIČARSKE
STAVKE V MEHKI
Stavka mehiških železničarjev je določena na soboto. — Ravnatelji železnic pravijo, da bodo izvedli pretnjo. — Vojaštvo bo stražilo vlake. Železničarji nočejo imeti nobenega stika z delavsko federacijo.
farme, na kateri je stanoval Char- ni bilo mogoče dobiti od nje
les.
Črepinja Miss Viloni je bila razbita s kamnom in strelna rana na tilniku je kazala, da ji je pognal morilec v glavo krogljo. Dne
9. julija krog devetih zjutraj jej ga niso objavili njih imen.
ga nikakih informacij, ko so ga prvič predstavili. Ostali trije so tudi močno pili, je rekel inšpektor. Ti trije niso v nikakem možnem stiku s slučajem in vsled te-
Poljski Se jm ima natančen program.
Poljski Sejm je dobil program kabineta. — Govor ministr. predsednika Bartela smatrajo za znak soglasja med eksekutivo in zakonodajo. — Vlada je obljubila pravičnost manjši-
VARfiAVA, "Poljska, 20. julija.
včeraj prvikrat izza državnega preobrata, katerega je vprizoril maršal Pilsudski, nagovoril poslansko zbornico glede vladnega programa. To akcijo se v splošnem smatra za znak povratka normalnih odnošajev med eksekutiv-no in zakonodajno avtoriteto na Poljskem.
Dosedaj je kazala nova vlada svoje stališče napram parlamentu le na ta način, da je govorila o svojem programu v časopisju. Včeraj pa je eksekutivni department izpremenil svoje stališče s tem, da je bil aktivno intereširan pri debatah jjlede amendmentov k ustavi.
Ministrski predsednik je ugotovil, da bo obstajala vladna financ- stvom in Židi

na politika v tem, da pridobi tako notranje kot inozemsko zaupanje. Ugotovil je, da bo inozemska politika Poljske miroljubna in odločno je zavrnil govorice o poljski agresivnosti napram sosedom To se tiče prav posebno poročil ki so krožila, da se pripravlja maršal Pilsudski na vojno proti Litvinski.
Ministrski predsednik je obljubil liberalno in pravično ravna nje z manjšinami na Poljskem Ugotovil je, da bo smatral njegov kabinet to za zadevo vladne potre be, ne pa Za zadevo posebnih^po gajanj, a ostali bodo pravomočni kontrakti, katere so sklenili med vlado in manjšinami tekom reži ma„GrabskegaJ,^o je bil sklenjen poseben dogovor med ministr
zapustila hišo v kopalni obleki ter se napotila proti kopališču, kamor pa ni nikdar dospela. V ozki, izkopani .strugi reke je bila naenkrat napadena ter umorjena. Policija zatrjuje, da obstajajo težki sumi proti Weissu. Predvsem so ga našli v bližini pozorišča u-mora. Razven tega pa je imel 32-kaliberski revolver, in ko so preiskali truplo Miss Viloni, je padla iz njenih možganov 32-kalibr-ska kroglja.
Družinska tragedija v Newarku, N. J.
Kiropraktor iz Newarka je ostrelil svojo mater, ker mu ni hotela dati denarja ter izvršil sa-mor.
Ves iz sebe radi prepira radi $261 zavarovanine je oddal Richard Minthorne, star 47 let, kiropraktor iz Newarka, včeraj štiri strele na svojo ostarelo mater. Ena krogla jo je zadela v le-Vo rame. Minthorne je nato obrnil orožje proti samemu sebi ter si pognal kroglo skozi srce. Njegova mati, Mrs. Nydia Minthorne, stara 72 let, se nahaja v mest ni bolnici ter bo okrevala.
Streljanje se je završilo v hiši na Oraton Street, kjer sta žive la kiropraktor in njegova mati. "Soglasno z izjavo matere, katero •je zaslišala policija, je njen sin zahteval denar, ki je ostal od zavarovalnine njenega moža.
Njen mož je umrl preteklega januarja. Ko mu ni hotela dati denarja, je postal sin nasilen, prijel za revolver ter ustrelil nanjo.
Mrs. Minthorne je zbežala iz hiše, ko jo je krogla zadela v ra mo. Padla je izčrpana na trato pred hišo. Njeni kriki so privabili teosede, ki so jo odvedli z avtomobilom v bolnico. Ko je dospela po^ licija na lice mesta, je našla Min-thoma mrtvega na tleh njegove spalne sobe.
Minthorne je bil poročen, a je živel ločeno od svoje žene in dveh otrok.
Po prvem neuspešnem zaslišanju so Hansona odvedli v celico in detektivi so odšli na njegov dom na 109. cesti. Register je kazal, da je prišel Hanson tja dne 15. junija in da je navedel kot referenco Ralph Pierce-a, člana Atlas Combustion Company. Detektivi so našli kovčeg, poln ženske obleke, ki je očividno last Mrs. Hanson, nekaj drugega blaga ter par kirurgičnih inštrumentov.
Dr. Hansona so nato zopet pn vedli pred inšpektorja Careya, in tem slučaju je mogel govoriti. Absolutno je zanikal, da je razkosal truplo. Rekel je, da se je mudil v Bostonu od 6. do 12. julija, da pa je bil njegov namen izključno le obiskati prijatelje.
Dr. Ilanson bo najbrž izročen okrajnemu pravdniku O'Brienu iz Bostona. Star je 31 let.
BOSTON, Mass., 20. julija'. — Dr. Thomas Walsh in njegova žena, Marion Walsh sta bila včeraj predstavljena sodišču pod obdolžbo, da sta glavna soudeleženca pri operaciji, izvršeni na Edith L. Greene, mladi državni varovanki, koje razkosano truplo so našli pretekli torek. V višjem sodišču sta se oba proglasila nekrivim in oba sta bila izpuščena proti jam-/ščini $17,000.
MEXICO CITY, Mehika, 20. julija.—Stavka na mehiških narodnih železnicah je postala skoro gotovost. Ravnatelj železnic je izjavil, da bodo u-službenci, ki ne bodo prišli na delo, takoj odpuščeni in da bodo njih mesta izpolnjena z delavci iz regijonalne konfederacije. Na drugi strani pa pravijo delavci, da ne bodo pod nobenim pogojem dovolili železniškim unijam, ki so več let kontrolirale železnice, da bi se razbile potom poskusov delavske federacije.
Glasilo se je, da se ni del železničarjev pridružil stavki in da ima ravnatelj železnic že dovolj stavkokazov, da izpolni njih mesta. Stavka se bo pričela dne 24. julija.
Trgovci v splošnem so zelo vznemirjeni radi preteče stavke, kajti vsaka stavka, ki ustavi železniški promet, bi povzročila velikansko škodo Mexico City. Vsa živila dobivajo prebivalci mehiške doline po železnicah.
Ce bo stavka izbruhnila, bodo zvezne čete spremljale vse vlake, a stavkarji bodo imeli obilo prilike pozvročiti škodo, če bodo hoteli, ker je četam naravnost nemogoče zavarovati vsak most in vsako zaseko. Razpoloženje med železničarji je trpko, ker pravijo, da nočejo stavkati, da pa so bili prisiljeni do tega vsled poskusov, da se razcepi njih organizacije.
Zelezničarske unije niso hotele sodelovati z delavsko federacijo, češ, da bi to nikaka delavska organizacija, temveč le skupina, stvorjena, da zadosti političnim ambicijam gotovih politikov. Luis Mo-rones, načelnik federacije in tudi minister za industrijo in trgovino, je rekel na sestanku neke unije, da mora vzdržati federacija združeno fronto, pri čemur je imel v mislih akcijo vladnih tiskarjev, ki so se odločili od federacije ter stvorili novo unijo.
Morones je rekel, da so ti možje izdajalci in da se morajo vsi člani podvreči disciplini, da se pospeši program federacije.
Veliki gozdni požari na Državne železnice v pri-
se verozapadu.
SEATTLE, Wash., 20. julija. Veliki gozdni požari, katerih dosedaj še ni bilo mogoče spraviti pod kontrolo, divjajo v Washing-tonu, Idaho in Montani. Vee kot dva tisoč ljudi skuša ustaviti požar. Včeraj se jim je posrečilo odvrniti ogenj od mesta Superior, a onstran mesta gori gozd še naprej.
Tri družine, ki so bile ogrožene južno od Seattla v svojih hišah, so se redile z vlakom, ki je vozil skozi goreči gozd.
vatne roke.
BRUSELJ, Belgija, 18. julija. Poslanska zbornica je sprejela včeraj s 96 glasovi proti 4 predlogo, ki določa industrijaliziranje državnih železnic, katere bodo sedaj obratovale privatno. Odredba je del vladnega načrta, da se pospeši stabiliziranje belgijskih financ.
Poslanska zbornica se je po sprejemu orlgodila do 19. oktobra ter prepustila kralju Albertu pol-nomo«-, da uveljavi katerekoli de-Vkrete.
ROJAKI, NAROČAJTE SE HA, LOVBNBE3 DNFVNIX V ZDHi GLAS NAHODA", NAJVEČJI
'državah.
Seznam
To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je treba poslali, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mesto.
Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno še, ako boste vpoštevali svojo ko. rist in našo zanesljivo ter točno postrežbo.
	Dinarji			Lire	
Din. .	500 ____	$ 9.40	Lir ...	... 100 ...	.. $ 4.05
Din. .	1,000 ____	$ 18.60	Lir ...	... 200 ....	.. $ 7.80
Din. .	2,500 ....	$ 46.25	Lir ...	... 300 ____	.. $11.40
Dih. .	.. fc.dob ____	$ 92.00	Lir ...	... 600 ....	.. $18.50
Din. .	.. 10,000 ....	$183.00	Lir ...	... 1000 ....	.. $36.00
Za poSilJatve, ki presegajo DesettlsoC Dinarjev ali pa DratisoC Lir dovoljujemo poseben znesku primeren popart.
Nakaza* po krnjsran pisma Izvršujemo v najkrajšem šara ter

Posebni podatki. ''
Pristojbina n izpla-šila ameriških dolar. Jev ▼ Jugoslaviji in Italiji znaša kakor sledi :za $26. „ ali manji znesek 75 centov; od fZ5. naprej do $300. po I cente od vsakega dofattja. Za večje svote po pi<
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street	pnone: cortlandt 468?	New .York, N* y«
je edino slovensko podjetje v New Torku, ki ima vplačan predpisani kapital ta ievrievanjg poslov državne banke, ter se v soglasju s postavo eamore imenovati banka,
fM*2,«7S.47, v b«oedafa: trimflljcn« ■	■
■■f iffrtstnfšemif ttui dsiarjev in 47 eentov.
■■i&r.





m
NAHODA, 2lr JUtr 1926
GLAS NARODA
(SLOVENE DAILYX-

Owned and Published by 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY! (A Corporation)
Frank 8akser, president.	Loom Benedik, treasurer.
Plac« of baAnew of the corporation and addressee of above officers: 82 Cortland t 8t„ Borough of Manhattan, New York CityvN. Y.
GLAS NARODA" "Voice of the People"
Issued Every Day Except Sundays and Holidays.
Za telo leto velja Ust ga Ameriko
in Kanado _________________$6.00
Za pol leta__________________$3.00
Za Mri leta__________________$1.50
Za New York ta celo leto $7.00
Za pol leta---------------------t $3.50
Za inozemstvo ga celo leto ~.$7.00 Za pol leta________________$3.50
Mmi
Dopisi*
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj tn praznikov.
Dopiai brea podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejinjo bivališče naznani, da hitreje __ __najdemo naslovnika.
••GLAS N A B O D A", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876'
ZGODBA O DIKTATORJU
V neki lepi deželi se je pojavil človek, ki je strahovito visoko cenil samega,sebe, doeim je voljo naroda v blato teptal.
Narod ni bil ž njim zadovoljen, toda volja naroda ni prišla vpoštev, ker je bila globoko v blato poteptana.
'Možak se je imenoval Diktator.
Barberton, Ohio.
Poročati imam veselo novico, da bo nase Slov. Samostojno Društvo Domovina ustanovilo tudi Mladinski oddelek, kamor se bodo lahko zapisali mlajši člani naše slovenske narodnosti. Vstop bodo imeli tudi sinovi in hčerke onih staršev, ki niso sami člani društva Domovine. Komu naj zapustimo našo slovensko dvorano, za katero je bilo potreba precej žrtev, ako ne našim mlajšim Slovencem!
Kakor drugod, tako tudi pri nas stremimo, da napravimo kako zabavo sebi in svojim prijateljem. Da bi v tej neznosni vročini prirejali zabave v dvorani, o tem seveda ni govora, pač pa je društvo Domovina sklenilo, da priredi svoj izlet v božjo naravo, in sicer bo imelo društvo svoj piknik na farmi sbrata Šega v Sherman, Ohio. Ta lepa farma je našim bar-bertonskim Slovencem itak znana zato je ne bom podrobneje opisoval. Piknik se bo vršil dne 25. julija, in Slovence in Slovenke vabim, da se ga udeže v kar naj-obilnejšem številu. Zabave bo dovolj za vsakega in gotovo ne bo nikomur žal, kdorkoli bo prišel v našo sredo. Istotako bo vse preskrbljeno za izborno postrežbo.
Vabim torej še enkrat vse, ki so prijatelji" zelene narave in naše pristne zabave, da se te prireditve udeleže. (Jaz bi se je rad, pa se je žal ne morem, ker je New York predalč od Barbertona. Johnie, ko se boste najbolje imeli in ko
Diktator je človek, ki samo ukazuje ter noče poslu- boste °ku*ali kapljico tistega, ki ..	....	. ;. ,	je v kleti Domovine pri zidu, pa
sati nikogar in od nikogar sprejemati ukazov.
— Dejanja mičejo, vzgledi vlečejo, — pravi prego-
vor.
Tudi po drugih deželah so se pojavili diktatorji. Rasli so kot gobe po dežju.
N^koč so se diktatorji namenili obiskati velikega Diktatorja v njegovi lastni deželi.
Od vseh strani so se odpravili na pot. Velikemu Diktatorju je bilo prijetno pri srcu. In rekel je milostno svojemu narodu:
—	Izkažem vam veliko čast. Pričakujem visokih gostov in visoke obiskovalce je treba dostojno sprejeti. Olejte, da bo sprejem veličasten.
tak, da se bodo obiskovalci čudom začudili. Obenem ne sme preveč koštati. In tudi narod mora imeti od njega velik dobiček/
Veliki dan se je bližal, ljudstvo je pa še vedno ugibalo o težavnem sprejemu, ki naj bi imel na goste velik vpliv, ki bi ne bil predrag ter naj bi tudi ljudstvo imelo od njega velik dobiček.
In ljudje so šli k Diktatorju ter ga vprašali: —
—	O, Ti veliki, Ti vsemogočni. Veliko milost si nam izkazal, ker si dovolil našim možganom prosti razmah, da lahko pripravimo sprejem na tvojo zapoved po kvoji volji.
Odslovil jih je ter jim še enkrat zabičil: — ' — Sprejem ne sme biti predrag. Na obiskovalce mora proizvesti silen vpliv, in narod mora imeti od njega dobiček.
Vrnili so se ter se globoko zamislili.
Z nastankom jutranje zore je tudi njih sklep dozorel.
Od vseh strani so pričeli prihajati diktatorji. Vstavili so se zunaj velikega mesta, kajti vrata so bila zaprta in sprejem je bil določen za opoldansko uro. Točno opoldne so se mestna vrata odprla. Dostojanstveno so stopali tujezemski diktatorji po glavni ulici, ki jih je vodila proti glavnemu trgu. Ljudstvo je molčalo.
Od nikoder nobenega strela, od nikoder nobenega pozdrava.
Na glavnem trgu se je imel vršiti sprejem. Glavni trg je bil prazen.	' Nikjer nobenega človeka. Le sredi trga so bila postavljena vešala. In na vešalih se je zibal veliki Diktator. Ljudstvo je ravnalo natančno po navodilih. Sprejem je strahovito presenetil vse obiskovalce. Narod je imel od njega velik dobiček. Stroški so znašali borih petdeset lir: štirideset lir za vrv in deset lir za železni kavkelj.
Les za vešala je Primorje brezplačno prispevalo___
Kralj je pa za mašo dal___
,jaki> -s*** " na "GIa* Naroda" ""Si
se spomnite tistega reveža, ki stavi v največji suši ta dopis. — LOpomba stavca).
Drugih posebnosti nimam poročati ; o priliki se še kaj oglasim. Pozdrav vsem rojakom in rojakinjam !	John Ujeič.
Fontana, Cal.
Hoteč se prepričati na lastne oči o razmerah v Južni Califor-niji, sem se odpeljala dne 21. junija iz Slovan, Pa.
Vožnja po Santa Fe železnici bila nad vse zanimiva. Naša pr-
Sprejem mora biti ,T* P°staja V Južni Kaliforniji je
' bilo lepo mesto San Bernardino. Na daleč oddaljenih gorskih vrhuncih se je še vedno videlo nekaj snega. Iz San Bernardino smo se odpeljali na prilično novo slovensko naselbino Fontano, kjer sem bila z mojimi otroci kaj gostoljubno sprejeta, za kar se vsem na tem mestu najtopleje zahvaljujem.
Precej na prvi pogled mi je zelo ugajalo v tem prijaznem kraju, vseeno se nisem hotela prenagliti, hotela sem videti še več. Družina A. Hochevar, kakor tudi drugi rojaki so mi šli v tem o-ziru zelo na roke, ter« me opozorili na t& in ono. Po njih zaslugi smo si ogledali mesta in naselbine kot Riverside, Rialto, Ontario, Pomo-non in druge krasne naselbine južne Californije. Ena je lepša od druge. Vendar mi ni nikjer tako ugajalo, kot ravno Fontana. katera obeta biti največja slovenska naselbina za mestom Los Angeles.
i
1
i
na primer v Los Angeles. Nop. malna padavina dežja je nekako 15 inčev na leto.	—-
Dasi so nekatpri že 2 zimi tukaj, ne vedo ničesar o tistem hudem vetru, kateri odnaša kure po svetu.
Ono tnalo takozvanega "North Wind", kar ga pride je naravnost iblagoslov za tukajšnje sadjerejce. tPrinaša namreč do 90'odstokov gorke valove iz onkraj Mohave puščave, ter povzroča, da ni treba v fontanskem distriktu rabiti takozvanih "Smudge Pots" za o-brambo zoper slano kot po drugih naselbinah na pr. Riverside, Ontario, Pomona.
O kaki škodi še govora ni, kot so skušali, nekateri nepoučeni ljudje predstavljati v slabo luč, bodisi iz zlobnosti, bodisi vsled ignorance.
Tukajšnji Slovenci niti ne vabijo niti ne odgovarjajo proti na-Sšetlitvi. Rade volje pa pojasnijo eno in drugo in sicer tako, kot .stvari v resici obstoje.
Najraje pa vidijo, da si vsak kor se zanima za Južno Califor-»nijo stvar na mestu ogleda ter se na lastne oči prepriča ali raste al-raste alfalfa in druge zelenjave in sadeži.
Kar sem se prepričala na lastne oči, pri tem obstojim ter nimam vzroka, da ne bi verjela drugo, kar so mi tukajšnji že 2 leti živeči Slovenci pripovedovali.
Vsekakor se pa pridružujem mnenju tukajšnjih rojakov. Vsak je svoje sreče kovač. Pridite in o-glejte in prepričajte se na lastne oči, potem sodite po lastnem prepričanju. Posebno, ker dandanes Južna Californija ni več španska vas, ampak je več ali manj vsakemu pristopna v času 'Exursions Trains'.
Nekako $150.00 za sem in tja. Kdor more naj si ogleda in uver-jena sem, da mu ne bode žal.
Še nekaj pojasnila.
Aker zemlje na Fontani stane od $400 do $1600. Odvisno je, kaj je nasajeno, bodisi oranže, limone, orehi, grozdje itd.
H koncu dopisa se zahvaljujem vsem Slovencem za gostoljuben sprejem, posebno pa družini A. Hoeevarjevi, J. Peenikovi, A. Rihtarjevi in drugim ter ostajam do svidenja do jeseni, ko upam, da se za stalno naselim med vami.
Mrs. Louise Pickl.
S pota.
Sedffj^v ter vročih dneh se mudim v bližini Chicaga. Dne 11. julija smo se veselo sukali v zeleni dolini pri Sheboygan, Wis., kjer je imelo hrvatsko katoliško društvo sv. Ivana Nepomuka svoj piknik. Sploh sem pa sedaj farmar postal. Ravno danes sem o-bračal in sušil seno, da ga spravimo v kozolec. Prihodnji teden se podam bolj proti severu.
Pozdrav!
Matija Pogorele.
Summerfield, Ala.
Na vaš list sem že trinajst let naročen, pa do danes nisem poslal
Tu£aj'*it&9- js-' malo Slovencev. Nekateri so zaposleni po majnah, nekateri na po šumah! Zaslužimo toliko, da se preživimo.	z
Priloženo vam pošijam naročnino za list, ki je najboljši list, kar jih imajo Slovenci v Ameriki. Tisti, ki bi ne bil z mojim dopisom zadovoljen, naj se kar name obrne:	^ '
Frank Graish,	^
Box 47, Summerfield, Alabama.
m
Zgaga
Napravite ga z

Zakaj so bili romarji zadržani na Ellis
Islandki.
Jugoslovanski izseljeniški po-; volilo, da ostane šest mesecev kot slanec nam poroča:	j obiskovalec v deželi, če položi
— Mnogo je že bilo pisano po bond za 500 dolarjev. Bratu se tukajšnjem, in sedaj tudi po sta-' je pisalo in telegrafiralo, toda od-rokrajskem časopisju o "škanda-! govora ni bilo, dasi se pisma niso
lu", kakor je bila označena nesreča tistih naših državljanov, ki so
vrnila. Tako je L. bil deportiran. K. S. je najprej inšpektorju re-
Tukajšnji Slovenci se brez iz-»vanj še nobenega dopisa. Ker do-jeme pečajo z kurjerejo in sadje- pise jako rad čitam, sem sklenil rejo. Večinoma lastujejo od ene- napisati par vrstic. Včasih čitam, ga do 2 in pol akra zemlje, kar fcako se nekateri pritožujejo čez
je po njih mnenju popolnoma zadosti, ako se priseljenec posveti kurjereji.
' Eden prvih naseljencev je dru-fciua Hochevarjeva. Oni so se nastanili tukaj pred nekako 2 leti. Vseh slovenskih družin je pa nastanjenih na Fontani dosedaj 12. Imajo svoje društvo "Oranžni Cvet", št. 569 S. N. P. J.
Po mojem občevanju z njimi, sem se prepričala, da so zelo gostoljubni ter napredni; nikjer nisem slišala drugega, kot o izbor-nih odnošajih eden z drugim. V resnici sama vljudnost in bratstvo vlada med njimi.
"V ostalem so mi starejši in že dalj časa tu živeči naseljenci zagotavljali, da so klimatične razmere naravnost neprekosljive. Do 300 solnčnih dni v letu.
V priiueri z drugimi bližje morja ležečimi kraji je zelo malo megle ter po zimi malo Teč dežja kot
Srbe in čez Italijane. Saj so hoteli tako in so dobili vse, kar so hoteli imeti. Svoječasno so vedno govorili o Avstriji kot mačehi, no, pa se jim tudi pod drugo vlado ne cedita mleko in med. Vedno je bilo slišati: Srb in Slovenec sta brata. Batine niso sladke, posebno če ti jih brat soli. Tega so seveda precej krivi politiki, pa naj bodo duhovni ali takozvani na-prednjaki.
Dosti čitam tudi o Koverti in njegovih pomagačih. Tudi Kover-ta bo enkrat žel, kar seje sedaj. Vrč hodi toliko časa do vodnjaka, da se razbije, pravi naš slovenski" pregovor. Jaz nisem proti veri, toda delovanje čikaških gospodov mi je začelo presedati. Neprestano oznanjajo kolekte za stvari, ki so malo ali nič potrebne, da bi se pa ljubljanskih slepcev spomnili, jim pa še v glavo ne pade.
Rojaki, streznite se že enkrat.
jih priseljeniške oblasti Zedinje- k^ da je prišU na konf?res Po_
nih držav zadržale na Ellis zn0J> je (]ejala da prišia iskat
islandu in deloma deportirale, ko' , •„„„ ____s , •	- ,	t
.	. .	#>^ojega moza. ki	je bil obljubil,
nekateri v resnici, nekateri'	v _ »	, 0f, , ,
.	*	na ji bo pošiljal	po 20 dolarjev
so
pa pretvezno prišli na evharistič-
Predsednik Cool id ge počiva v gozdovih severnega dela države New York.
V	svojem prostem času lovi ribe.
Predsednik Coolidge je tih, molčeč možak ter se v mnogoterih ozirih popolnoma razlikuje od drugih diplomatov.
Coolidge lovi ribe v svojem prostem času.
Nekateri diplomaije pa streljajo kozle tekom svojega uradova-ii ja.
Te dni ga je obiskal newvorski governer Smith.
Govorila sta o vseh mogočih stvareh, edinole o politiki nista razpravljala.
Nekaj bi si pa vseeno lahko rekla : — Eden bo, jaz ali ti, meseca novembra leta 1928.
*
V	Ljubljani se je vršil vele-sejm ter je bil pred kratkim za-
ni kongres, ta traprična
Da
se bolje razume
na mesec, pa tega ni storil. Mož ni, ključen.
t bil najden. Ko je slišala, da ne epizoda, navedemo !more bifi pripuši:,enaf je zahteva-
Posebno zvonov je bilo dosti razstavljenih. Tn razstavljeni zvonovi so zvonili od jutra do ve-Raznmn' čera.
Pritrkovanje se je vršilo z ko-
nekoliko primerov, ki bodo naj- ,ft od nagih zastopstev? da d bolje objasnili to afero in poka-Uirajo moža z.njo yred zali, da rezultat, kakorkoli je bil- da nimajo na5a zastopstva|
žalosten, z ozirom na okolscine;	,-	„	l • ♦ i j • u-i u t
.	. .	i sploh nobenega vpliva na to. j zarci, tako da je bila ubranost po-
nikakor ni mogel biti ugodnejši,',	I > 1 ■
lahko pa bi bil še hujši..	j Kata X Je dopotovala s svojo jf° na'	^
Priseljeniške oblasti so bile ta- ^vakini° in z bratom, da bi vide-1
„ .	_	m.,	,,, t, ,„.__- , . Na vsesokolskem zletu v t'rncri
koj v začetku presenečene, ko so Ia	mo/a> s katerim se jel	. ,	., .
, .	i Kili	+______• , 4- ^ »sta bili razen jugoslovanskih Sn-
opazile, da je prišlo iz Jugoslavi- bl!a P°™cila pred tremi leti. On	. ^ .. .
. '	^	ipt-ii-ni minAtnvoi v	__ kolov zastopam tudi jugoslovan-
je največ pnprostih potnikov, ki Je takoJ odpotoval v Ameriko, ona1	1	J *»
so se pripeljali v tretjem razredu, j pa čakala na vizum, katerejra
mnogi brez sredstev, brez karte1 ni mo"la dobiti- z<l»i jo mislila,
za povratek, ali pa z železniškimi da 1>ride s Pom<*j° kongresa do
Amerike. Mož je bil pripravljen položiti bond za njo in za brata; toda oblasti niso dovolile, ker je izpraševanje naredilo vtis, da bi radi ostali v Am?rilci, Če bi dobili priliko.
Neka t eri potniki na vprašanje
PREPLAVE V
JUGOSLAVIJI
listki za mesta daleč od Chicage. Med njimi so bili tudi nekateri, ki so bili že prej prišli do Ellis Islanda in so bili zavrnjeni. Uradnim organom se je zdelo povsem nevrjetno, da bi očividno siromašni ljudje žrtvovali zadnjo paro, le da bi šli na erkven kongres v daljni deželi. In ko so pri prvem izpraševanju na ladji nekateri priznali, da imajo druge namene, so postale preiskave sploh bolj stroge.
Delegati drugih dežel so bili duhovniki in inteligenti. Le iz Slovaške so poleg drugih prišle tri priproste žene. Iz Jugoslavije pa so — z maloštevilnimi izjemami — poleg duhovnikov prišli sami priprosti ljudje, za katere je bilo priseljeniškim oblastim jasno da ne morejo žrtvovati tolikega denarja edino za kongres.
Tudi sledi nekoliko tipičnih zgledov :
Jakob S. ne zna ne citati ne pisati in je bil zaradi tega že prej enkrat zavrnjen. Medtem ko je > začetku trdil, da je prišel na kongres, je izpraševanje pokazalo, da nima o kongresu niti pojma in pozneje je izjavil, da bi rad obiskal svoje sorodnike. Razume se, da so priseljeniške oblasti v takih okolščinah oklonile to, in vsako posredovanje v njegov prid je bilo zaman.
Neka ženska je prišla brez prtljage, z dvema dolarjema v žepu in je bila vsa obupana, ko ie niso , sorodniki v svilnatih oblekah pri-^1 *adnepa ^nera1a čakali v pristanišču.
Lazo K. je na Ellis Tslandu dejal, da ima brata v St. Paulu; vsled posredovanja se mu je do-
ska armada in mornarica.
Pot do Prage je precej dolga
Do laške in do jadranske *ncje je dosti bližje.
In tudi dosti več opravka je tam.
*
Iz Vatikana je dospelo včeraj dvoje poročil.
Prvo se glasi:
— Včeraj je zavladalo v Vati-
niso znali povedati, kaj se sploh :kanu veliko razburjenje. T/, neke vrsi v Chicagi. Med njimi so ne-|pisarne v katedBali sv. Petra je kateri bih pravoslavni, nekateri bilo ukradenih pa Židi. Na bond so priseljeniške oblasti pripustile veliko večje število, nego se je v začetku dalo pričakovati.
sedemsto dolar-j.ev Papež je jezen, ker denarja bolj ne spravljajo. Drugo poročilo slove:
—	Vrtnarji v vatikanskem vrtu so zaštrajkali. Imeti hpcejo večje plače.
Dosedaj so dobivali po pef.d
set centov na dan.
*
Tudi Vatikan se polagoi«i;» i./iv-ja v razmere sedanjega mo Jerne ga časa.
Resnici in Koverti na 1 j bo bodi povedano, da ima Glas Naro ':*t
I pri tem popolnoma čiste roke. . . *
—	Ženska poročna obleka mora biti bela. To je znamenje vc-
zemlje 400,000 akrov, ker je še se,ia in nedolžnosti.
* Ženin mora biti pa črno i.-ble-čen.
DUNAJ, Avstrija, 29. julija. — Poročila iz Cetinja, Jugoslavija, kažejo, da so preplave v oni po-ini uničile več vasi in da je izgubilo 60 ljudi življenje. Najnovejša poročila iz Beograda pravijo, da obsega preplavljeno o-
več nadaljnih nasipov popustilo ,pod pritiskom vode.
Misterijozna smrt vodje angleških skavtov
V glavnem stanu angleških skavtov so našli angleškega bri-Turnerja mrtvega s težko rano na glavi. Ni še ugotovljeno, če je izvršil nesrečni general samomor ali pa je podlegel zločinski roki morilca.
Kako zaslužiti
brez truda
$5
To je kaj enostavno. Naložite pri nas vsak teden na "SPECIAL INTEREST ACCOUNT" po 4% $5.—. Obresti, ki se
naberejo do poteka 52 tednov, znašajo nekoliko več kot $5.—.
Poleg tega imate na strani $260.—- glavnice, znesek, s katerim lahko računate v slučaju potrebe.
Frank Sakser State Bank.
: New York, N. Y.
aas : - = = : : ; t. . j/r": s a e. t saasJi
82 Cortlandt Street -
Rojaki so se pogovarjali o Slo^ venskem domu v Brooklynu.
—	Nič več se ne sliši o njem, — se je oglasil rojak.
Sosedu mu je segel v besedo rekoč : — Sedaj. molče, ker štejejo denar. Nikar jih ne moti, da se ne bodo ušteli.
Tudi iz Wasliingtona prihajajo včasi jako zanimiva poročia.
Posebno to-le je značilno:
—	Prejšnji teden so suhaški agentje v bližini Kapitola in v
• Kapitolu aretirali šestintrideset oseb. ki so prodajale žganje. Agentje so nadalje zaplenili nad dvesto galon vsakovrstnega mun-šajna.	» ' i
Povprečni Amerikanec si misli: Če si ga v Kapitolu privoščijo, zakaj bi si ga pa jaz ne, ker moram
Kapitol vzdrževati . . .
*
V	Kentucky je postavno prepovedana prodaja sladnega ekstrak-ta. ki ima tri procente alkohola.
Kaj so prebivalcu kršnega Ken-truckyja trije procenti. Za tri procente se še zmrdne ne.
V	Kentuckvju računajo najmanj z osemdesetimi procentL
*
Douglas Fairbanks in njegova žena Mary Pickford sta dospela v Moskvo. Prebivalstvo ju je navdušeno pozdravilo.
Ko se bo vrnil Fairbanks v Zdr. države, bo lahko povedal Ameri-kancem, da Rusi niso divjaki.
Morda bodo Fairbanks« verjeli, če že nočejo verjeti resnim ljudem.


GLAS- NABODA, 21. JUU 1926
Jt
Solunski
i •'.'■L-_
probleMp%^.

Bistveno, mogoče edino važno vprašanje, od katerega je odvisno razmerje Jugoslavije do Grške republike, je ureditev solunskega pristanišča in kontrola nad železnico od jugoslovanske meje do Egejskega morja z ozirom na gospodarske interese Jugoslavije, ki tvori zaledje za solunsko luko.
Solun je za srednjo in južno Srbijo to, kar je bila v bivši av-stroogrski monarhiji Reka za donavsko ozemlje propadle monarhije, ali pa, kar utegne mogoče v bodočnosti postati Kotor in Ska-der za doline, ki jih danes od jadranskega morja še ločijo nepre-bite dinarske alpe. Solun je emi-nentno balkanska luka in jugoslovanski interesi na tem pristanišču in na železnici od Djevdje-lije do Soluna so evidentni. Ta železnica je bila svoj čas last "Com-pagnie d'ExpIoitation des Che-mins de fer Orientaux", ki jo je iistanovil baron Hirsch, in do balkanske vojne je bila proga pod kontrolo Avstrije in Nemčije; — plavni delež je pri tem imel "Wiener Bankverein. Po balkanski vojni se je začelo glede nadzorstva razpravljanje med interesenti, ki se pa še ni končalo, ko je izbruhnila svetovna vojna. Med vojno jo je prevzela v vojaswo u-pravo antanta. Takrat so se za železnico finančno zainteresirali zlasti francoski kapitalisti in finan-cijelno vprašanje te proge naj-brže se ne bo tako kmalu rešeno med Atenami, Dunajem in Parizom.
Leta 1906, ko si je morala Srbija iskati novih tržišč vsled avstrij ske carine, ji je Turčija prepustila del luke v Solunu in ji dovolila prost uvoz in izvoz. Po drugi balkanski vojni je Srbija sklenila z Grčijo pogodbo, ki ima ta dva člena:
— Njegovo Veličanstvo kralj Helenov se zavezuje, da bo njegova vlada dovolila vse potrebne o-lajšave in garancije za dobo petdesetih let za popolnoma prosto izvozno in uvozno trgovanje Srbije čez solunsko luko in po želez-niči od Soluna do Skoplja in Bi-tolja. Ta prostost bo kar največja, upoštevajoč edino to, da bo v skladu s popolno in celotno udej-titvijo helenske suverenitete.
Sklenila se bo posebna konvencija med obema visokima pogodbenima strankama tekom leta dni glede podrobne regulacije v svr-ho izvedbe tega člena. —
Ta pogodba je močno ozlovo-Ijala Avstrijo, ki je zahtevala zase enake privilegije kakor Srbija. Predno je bila pa konvencija ratificirana, je prišlo do svetovne vojne. Po tej vojni je Srbija zopet odločno zahtevala izhod na Egejsko morje čez Solun, sedaj ne več kot prijateljsko uslugo, ampak kot pravico in pogoj za to, da prizna grško suverenost nad Solunom. Grška, ki je bila leta 1922 poražena v Mali Aziji in je stala sama proti italijanskim as-piracijam na grških otokih, je leta 1922 ratificirala predvojno solunsko konvencijo, s čemer pa Jugoslavija ni bila več zadovoljna. Dne 10, maja 1923 je bila sklenjena zato nova solunska konvencija : Jugoslaviji se je priznala prosta zona v luki v obsegu 94 tisoč kvadratnih metrov pod jugoslovansko administracijo, toda pod grškimi zakoni in policijo; blago, ki prihaja od meje v Solun, je "tranzitno" in carine prosto. V protokoKh so določbe glede potnikov in živine po železnici. Na meji se ekspresno blago ne sme zadrževati dalje kot 12 nr, navadno tovorno pa ne več kot 16 ur. Ratifikacija se je izvršila dne 30. maja 1924 in zona je prišla i dejansko pod jugoslovansko kontrolo 5. marca 1925. Vendar to ne kajti od 94.000 kvadratnih metrov, jih je okrog 40.000 pod vodo, za razkladanje in skladanje lesa ter tovorjenje živine ni dovolj prostora in železniški promet se na tesnem prostoru ne more redno in hitro vršiti. Kar je pa še posebno težavno, je to, da je o-krog vse proste zone obzidana grška prosta zona, ki jo je atenska vlada prepustila v eksploatacijo privatni družbi, tako, da je Jugoslavija lahko vsak čas v konfliktu a tretjo stranko, s katero pogodbeno nima opravka. Pa tu-
di promet po solunski železnici je skrajno počasen in (jrki, ki ob našem prometu neposredno ne služijo svojih dobičkov, delajo razne sitnosti. Ker naše pritožbe radi tega v Atenah niso zalegle, je beograjska vlpda posegla po drastičnem sredstvu in javno odpovedala zavezniško pogodbo Grški s pripombo, da sicer želi njene obnovitve, toda kot pogoj; zahteva ugodnejšo preureditev solunske zone in takojšnjo last nad železnico Djevdjelija — Solun: torej koridor do Egejskega morja. Po Grški je. na te zahteve sel vihar. Roparji in hinavski prijatelji, — tako se je glasilo po grškem časopisju na račun Beograda. — Toda Jugoslavija je odločno izjavila, da samo za to ceno garantira grško suverenost v grški Ma-cedoniji in vzhodni TraTtiji.
Po tej napetosti so se pogajanja obnovila septembra lanskega leta in se nadaljujejo glede tehnične strani vprašanja med eksperti. Če se vprašanje glede lastništva železnice reši, potem tudi ureditev luke same ne bo težka.
Rešitev v zadovoljstvo obeh držav je nujno potrebna. Razumljivo je, da imajo pri teli pogajanjih svoje prste vmes vsi mogoči agenti: Madžarska, Italija in Britanija. Mussolini obeta za grško prijateljstvo koncesije v Dodeka-nezu, Britanija na Cipru in grški odpor proti ureditvi Soluna v našem smislu izvira brez dvoma odtod. Ne najmanj radi tega lahko rečemo, je Jugoslavija zopet navezala diplomatske stike s Turčijo, in vzroki so tudi sosedno Bolgarijo, ki enak ozahteva svoj izhod in koridor na morje, napotili, da je podpisala prijateljsko pogodbo s Turčijo. Pričakovati pa je, da bo Grčija končno vendar uvidela ogromne koristi, ki jih bo imela od morske poti Solun — Aleksandrija, če sklene zvezo z zaledjem, ki je edino v stanju, da to pot s svojimi produkti v največjem obsegu zalaga.
Solunski problem je na današnjem diplomatskem šahu eno najvažnejših in najbolj delikatnih vprašanj.
VAŽNA IZNAJDBA
^mmmmamm
(Taponci so iznašli aparat, ki naznanja," prihod aeroplanov na veliko razdaljo. Novi aparat bo v prvi vrsti služil vojaškim in mornariškim oblastim.
Gniloba fašizma.
DIJAŠKI IZGREDI V GRADCU
Danes se upirajo oči vseh naci- boj težkega finančnika Toeplitza onallstov v Muksolinijev "šrtil", in vso težko industrijo. Baje se češ, da je ta najboljši za podvig skrivajo za njegovim hrbtom tudi držav. Tu pa tam se je že skoraj framasonske lože, ki jili je on sam vsidralo mnenje, da je fašizem zatrl — na papirju, edina sila, ki je mogla rešiti libe-I Med temi tremi "duceji" vre z ralno Italijo pred popolnim polo- vso silo tiho, a vztrajno. Mussoli-mom. Naša diplomacija računa s ni postaja zmernejši, to je posle-fašistovskim sistemom kot s stal- dica Federzonijeve moči. Najbolj nim faktorjem, ki ga ne sme pre- divji fašistični novinar Curzio zreti pri nobenem svojem politi- Suikert Malaparte je v svoji čnem koraku. Ta vera, da je fa- J "Conquista dello Stato" bruhal šizem izraz "mlade Italije", je že žveplo in ogenj na Vatikan. Kar-
nekajkrat prisilila naše državnike, 3a so zatajili ne le svojo kri v u-~rabljenih krajih, marveč tudi
dinala Gasparija je ozmerjal z "ralitičnim starcem" in še z marsičem drugim; seveda po naroči-
svojo čast in malodane suverenost hi. Mussolini pa danes obeša križ
države, ki jo zastopajo. Gospod Mussolini je danes že vzor vsem državnikom močne roke in stranka njegovih fašistov vzor najbolj državotvorne in trdne stranke.
Polagoma pa udarja gnil smrad
v šole in urade, da bi s tem navideznim zbližanjem k Vatikanu pridobil mase zase in jih odtujil skrajnim fašistom, ki ne marajo za zbližanje.
Fašizem je danes razpet med
m"* ■■■._!■----1.1, i ^IH .irrw-wfT;
DEBEL JETNIK
'-j '•'!-•» , ' V
Bratislavski lieti *porbčajo, da je bil ta teden zaprt radi goljufije neki Markovič, po poklicu gostilničar. A pri vstopu v ječo se je kazalo, da ne more jetnik v nobeno celico. Bil je tako debel, da ga niso mogli stisniti skozi vrata.
Ravnatelj ječe je telefoniral na policijo in ta je brzojavila v Prago: Aretiram Markovič ne gre v celico. Kaj storiti?
Besedilo brzojava je torej bilo dovolj dvoumno in iz Prage je prompt no prišel Odgovor:' Mora' noter, naj že hoče ali noče!
To povelje je bilo trefoa takoj izpolniti. Trije stražniki so začeli porivati nesrečnega defreluharja skozi vrata, vse zaman. Vestni u-radniki so zopet brzojavili v prestolnico : Aretirani bi rad šel, a ne more, je predebtl.
Nato so gospodje v Pragi zahtevali pismenih pojasnil, ne pa dvoumnih brzojavk. A za čas, dokler bodo gospodje v Pragi proučili celo zadevo, je ravnatelj jetnišniee dal debeluahrja zapreti kar v konjušnico. Tam menda sedi še zdaj ker v listih ni več najti zabeležb o zapornih avanturah debelega Markoviča.
S?
'■•''! 1.1
Razne vesti.
.i I ' ■ - ' :>' >■ :

VAMPIR V SLEZIJI
iz fa listovske stavbe. Sicer se amoralne ljudi, ki drug drugega
Znani profesor graške univerze dr. Ude, ki je v zadnjem času ostro kritiziral današnji parlamentarizem, bi moral imeti javno predavanje v takozvanih Anne-saele. Dvorano pa so že pred predavanjem zasedli socijalistični študenti, podprti od velikega števila socijalističnih delavcev. Ti so izvolili-svoje predsedstvo in nato izjavili, da profesorju ne puste predavati. Prišlo je do prerekanja, ki 'je končalo s tem, da so so-cijalisti potisnili pristaše profesorja Udeta iz dvorane. Del soci-jalistov je pritisnil za njimi na ulico, tako da so se spopadi nadaljevali še tam, dokler ni prišla policija, ki je demonstrante obeh strank razgnala.
Nato je prišlo na graški univerzi do konflikta med nacijonal-nimi in katoliškimi akademiki. — Naeijonalni buršT so preprečili predavanje dekanu medicinske fakultete prof. dr. Beitzkeju in ga prisilili, da je zapustil predavalnico. K so mu njegovi slušatelji demonstrativno sledili, je prišlo med njimi in burši do spopada, ki pa ni imel hujših posledic kakor to, da je padlo na obeh straneh po par klofut. Rektorat je uvedel preiskavo, ki bo pa sko-rogotovo končala brez uspeha, — kakor vse take preiskave.
V ENI NOČI ZAPRAVILI
10,000 DINARJEV
O.semnajstletni bančni sluga Fried! v Bernu je bil poslan v drugo banko, da dvigne svoto, ki odgovarja jug. 130,000 dinarjem. Bil je zgovorjen z dvema tovarišema, pripravila sta mu avto, pa še dve ženski zdraveu pripeljala, in odpeljali so se. Ko so jih v Pragi aretirali so dobili pri 'njih še o0,000 dinarjev; vse drugo ao bili zapravili v raznih pra-
vodje fašizma poslužujejo vseh sredstev, da ne pride v zunanji svet, toda svoje krhke diktature le ne morejo utajiti. Sila "man-ganclqv" in ricinovega olja je u-strahovala italijansko ljudstvo, da prenaša diktaturo, skrb za ljubi kruh je dala fašizmu na prodaj za dober kup čast in prepričanje tlsočev poštenih Italijanov. Pa diktatura se lomi in Musolini je v strahu z anjo pred svojimi najbolj vernimi.
Tri ali štiri struje razganjajo fašizem. Robert Farinaeci, ki je hotel strgati Mussoliniju krono, škrplje z zobmi v konfinaciji v Cremoni. Njegov nasprotnik notranji minister Federzoni, najbolj zvita in brihtna glava v sedanjem ministrstvu, pa triumfira med dvema za Mussolini j eve grehe. "Duce", ki ga smatrajo za čistega, tira brezobzirno svoje tovariše v umazana dejanja in svoje najbolj zveste tudi porabi za daritve-na jagnjeta, če pride stvar na dan. Afera z igralnicami to najlepše kaže.
Ko je bil Finzi državni podtaj-nik v notranjem ministrstvu, je vložila neka italijanska družba prošnjo, da sme otvoriti igralnico. Podtajnik Finzi je dobil za to, da bi hitreje akt podpisal, dva ali tri milijone lir Monakovski princ se je zbal za igralnico v Monte Carlu ter svoje dobičke in je brž poslal posebnega kurirja k samemu Mus-soliniju. Odposlanec je položil na mizo ministrskega predsednika kupček frankov in dovoljenje za j igralnice — ni izšlo. Tako torej: eden dobi podkupnino, da se dovoljenje Izstavi, drugi še večjo, da se ne izstavi. Dobra kupčija! Za' te posle je zvedel rajni Mat-teotti. Hotel jih je v parlamentu razkriti, a je prišel ukaz za njegov — umor. Mussolinijev osebni stenograf Fasciolo je nekaj o teh poslih slutil in je moral, zbežati. Bcxssoni, vodja tiskovnega oddelka, ki naj bi po Mussolinijevem načrtu bil daritveno jagnje, si je moral z begom rešiti življenje. Farinaeci je pa znal bolje. "Dueeju" je povedal, naj mu puste toliko in toliko proste roke, pa bo pozabil na lire, franke in igralnice. Ker je pa pri obravnavi v Chieti-ju dobil še več dokazov v roke, je moral odstopiti svoje mesto Tura-tiju. Ni mu pa odstopil svojega vpliva in svojih pristašev, za katere ni več Mussolini "il santo". To vodja dobro ve in si šola vo_
izigravajo in pehajo v zfočine, da svoje krvave madeže operejo v krvi svojih tovarišev. In tako krhko diktaturo naj svet Smatra za izraz italijanstva? Take krivice italijanskemu ljudstvu nočemo prizadejati, le naša diplomacija z Ninčičem na čelu mu jo dela!
*' Slovenec".
NARAŠČANJE JAPONCEV
Zasledovanja zločinca, ki je nedavno v Bre.slavi moril otroke, še niso rodila nobenih uspehov, ko že prihaja nova vest, da sta v sredo bila v Šleziji umorjena dva o-troka.
V Novem Sakišu stoji na samoti hiša nekega železničarja. Ko je v sredo bil mož v službi, žena pa v mestu po opravkih, sta ostala doma oba otroka: 17 letni sin, 13 letna hčerka. Proti mraku se je žena vrnila jiroti domu. Jedva je stopila skozi les*) ograje, ki obdaja dvorišče, je našla na dvorišču svoji dve kozi, ki ju je pred odhodom zaprla v hlev, mrtvi, s prerezanim vratom. Se strašnejši pa je bil prizor, ko je stopila v hišo in začela iskati svoja dva otroka; našla je sina zadavljenega in pobitega v postelji, hčerko pa s prerezanim vratom v njeni kamrici.
Nesrečna mati se je takoj one-
Prekinila potovanje krog sveta,{nave je državno pravdništvo od da bi se mogla poročiti. j obtožbe radi tatvine odstopilo ter V Brazilijo je prispel 25-Ietni. vzdržalo samo obtožbo radi jav-nemški globetrotter Hans Delak, nega nasilstva. Svoj sklep je moki tekmuje za nagrado, katero je tiviralo s tem, da sc ukradene re-razpisala internacijonalna šport- še danes niso šnale. Sodišče je ska zveza. Ta nagrada znaša 1 mi- osvojilo vrhutega naivni zagovor lijon dolarjev in jo dobi oni, ki obtožencev ter fašiste oprostilo napravi peš pot okoli sveta v 8 vsake krivde in kazni, letih. Delak se je podal na pot j
meseca januarja 1924 ter je že Prva železniška proga v Albaniji.
prepotoval Evropo in Severno Ameriko ter dospel v Brazilijo. Nekateri od ostalih tekmecev so
Albanija je edina evropska država, ki nima železnic. Sedaj se je vlada odločila, da izgradi s po-
pomrli v Afriki vsled kužnih bo-jm0ej0 inozemskega posojila prvo lezni, večina je pa tekmovanje o- ( železniško progo. Ta proga bo ve-pustila. Neka gospodična, ki je j zala Drač in Tirano in bo dolga istotako nastopila to težko pot, f 44 je opustila ta namen, ker je našla
Japonska šteje po zadnjem ljud-^ skem štetju 59,736,794 duš, pri če- j
mer kolonije niso vštete. Tekom I ^^ -n mQŽ je ob pomtku iz petih let se je zvišalo število ja- ^^ y toJik() premagal svoj ob_ ponskega .prebivalstva za nekako da je pohitel y meJ.to in ^ 3,700,000 duš. Osaka je danes še- ^ zlo-in prijavil orožništVu. Iz_ sto največje mesto na svetu —.|vcn dvQma da sta zlo5illil v šteje 2,114,809 prebivalcev. Tokio Breslavi in Novem Sakiiu v. ne_ ima istotako 2 milijona prebival-1 ^^ zvezi toda navzlic mr-cev, Kagoia 760,000, Kioto 680.000 zli~nim preLskavara oblasti doslej in Gobe 650,000. Japonske dru-' ge nis0 našle nikakih sledov za zlo-žinske razmere so posebno na de-' £incem> ki mora biti kak prever-
želi naravne in zdrave.
DEŽELA BREZ GOSPO-DIČEN
Razlike med poročenimi in ne -poročenimi ženskami na Danskem v nagovoru se4aj ni več, vsa ženska bitja imajo nagovor "frue
zen vampir ali pa krvoločen blaznež.
Devet let živ pokopan.
Kot poročajo iz Vilne, se je pripetil tam slučaj, ki je najbrž brez primere. Ko so morali Rusi leta
nemško Pran, gospa. Ženske, ki se; 1916 izprazniti Vilno pred prodi-
borijo za enakopravnost z moškimi, so se borile že več let za enotnost v nagovoru in so jo sedaj tudi dosegle. Dansko "Ičasopisje je takoj pričelo z izrazom "frue" in zastonj iščeš sedaj v njem besedo "froeken", gospodična.
POZOE SLOVENSKI SLAMNI-K A RJI i
V četrtek zvečer se bo vršili posebna seja slamnikarske unije v Bryant Hall, 6. Ave. in 42. cesta.
Kot je že slamnikarjem znano, so zaštrajkali cap makers ter zahtevajo oseminštirideset urni de-lovnik ter pet dolarjev pov'.**a Slamnikarska unija jim je sk'e-nila dati $25,000 podpore. Da spravimo to svoto skupaj, bo treba vsakega člana aessirati s $5.00. Torej pridite, da se domenimo o tem.
Nadalje naj vsi slovenski slam-nikarji sedaj poleti vzamejo ta-kozvane počitniške karte. Če ne, bodo morali jeseni zopet plačati $50.00 pristopnine ali pa asesmen-hune, k| pa morajo paziti tudi na j te za vse mesece, ko niso delali. Fetozonija^Xajfpspod ima za;sa-J Slamnikarji, vpoštevajte tol '
rajočimi Nemci, so sklenili, >da ne bodo pustili Nemcem bogato založenih kletib. Vsled tega so„ jih razstrelili. Pri tem je padel neki vojak v nastalo odprtino in zasula ga je masa lesa in hlodov. Mož pa ni bil mrtev in injego-vi klici na pomoč so ostali brezuspešni. Odhajajoči Rusi so vpisali njegovo ime v seznam mrtvih. Mož pa je živel. Skozi majhno odprtino je dobival nekaj luči in zraka čeprav ni mogel priti na dnevno luč, ni umrl od glada, ker je dobil zadostne zaloge v zasutih kleteh. Pred nekaj časa pa so sklenili pozidati prostor, kjer so stale kleti, z novimi hišami. Ko so pričeli delavci z odkopavanjem, so zadeli na živo pokopanega Vojaka. Kako pa je izgledal mož? Njegova obleka obstajala iz Cunj! Po "celem telesu so mu zrasli dolgi lasje in bolj je bil podoben opici kot pa človeku.
Tudi ni mogel govoriti, ko je prišel na dnevno luč. Njegov duh je bil tudi popolnoma zmeden. Očividno pa je izvajala dnevna luč skrajno škodljiv vpliv nanj, k&jti že po kratkem Času je umrl, ne da bi mogel" opisati svojih doživljajev. Pokopali so ga na dr-"šavne stroške. .1» t ... .. . .. vj
v Avstraliji bogatega moža.
Vaška navihanka.
V srbskem selu Bojuša velja kot najlepša in najbogatejša deklica Dobrila Stankovič. Mnogim vaških fantom je že zmešala glave. Kljub temu je dobivala dan na dan nove ljubezenske ponudbe. Končno se je odzvala kar trem oboževalcem iz treh raznih vasi hkratu. Vsem trem lepim, krepkim fantom je doprinašala žrtve ljubezni, jim zmešala možgane do ekscesa.
Toda kmalu se jih je naveličala iii hotela se jih otresti. ' Po daljšem premišljevanju je iztuhtala prav originalen način. Pozvala je vse tri trubadurje, da naj ji pridejo s tovariši isto noč in ob istem času ter jo viteško odvedejo.
Ob dogovorjenem času je prišel prvi zaljubljenec s tremi svojimi tovariši. Fantje so se skrili v senu in čakali ugodne prilike, da bi nadebudno nevesto odvedli. Toda kmalu nato je prišla druga skupina fantov in takoj nato tretja. Začudeno so gledali fantje drug na drugega. V veliki nestal-nosti se je odločila končno prva skupina. Zlezla je s sena ter hotela potrkati na okno v znak, da je prišel čas da osvoje deklico za njenega izvoljenca. Ko sta druga in tretja skupina opazili, kaj se namerava, sta takoj pridrli pod okno, da bi prvo skupino prehiteli. Takoj so si bili zastopniki vseh treh ženinov v laseh. Mahali so drug po drugem s pestmi, poleni, deskami in končno so jeli celo streljati.
Nenadoma je prišel hladen tuš: na oknu se je prikazal Dobrilin oče in zakričal: "Vzemi vas vrag! Izgnite izpred moje hiše; moja hči praznuje poročno noč!"
V hipu so se sporazumeli vsi trije zaljubljenci in njihovi tovariši in navalili so zajedno na hišo, da bi se maščevali. Razvila se je pravcata bitka med hišnimi prebivalci in fanti, ki je trajala skoro pol ure. Hiša navihankine-ga očeta je bila vsa prestreljena, ranjenih je bilo tudi nekaj fantov. Prišla je orožniška patrulja, ki je vročekrvne fante razgnala.
Ko so se z razbitimi glavami zopet zbrali v bližnjem gozdu so si zaobljubili, da bodo navihano Dobrilo za slovo pretepli na "žive in ilirtve".
Sovjeti grade močno zračno floto na Pacifiku.
Sovjetska vlada je odobrila kredit za zgraditi oporošča za sovjetsko zračno floto v Pacifiku. Ta flota bo sestavljena iz 120 avionov.
45,000 brezposelnih v Bolgariji.
Pri zadnji debati o izrednih kreditih v bolgarskem parlamentu je prišlo do diskusije o brez-poselnosti. Poslanec Ilristov je zahteval, da se določi kredit 10 milijonov levov, za podpore brezposelnim. katerih število ceni na 4-").000. — Ministrski predsednik Ljapčev je odgovoril, da ni mogoče vnesti v proračun nobene nove postavke. Po njegovem mnenju je iskati glavni vzrok brezposelnosti v Bolgariji v velikem številu beguncev. Za te pa se poskrbi s posebnim posojilom.
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Z žalostnim srcem naznanjam znancem in prijateljem, tla je nemila smrt dne 7. julija 1926 pobrala iz naše srede mojo ljubo soprogo
ROZA CHANZEK.
Umrla je v najlepši starosti 36 let. Rojena je bila v Račju pri Mariboru. V Ameriki je bivala 13 let.
Zahvaljujem se vsem, kateri so pomagali pri pogrebu. Pokopali smo jo v nedeljo 11. julija 1926 ob drugi uri popoldne na Staunton Illinois pokopališču.
Draga mi sogroga, odšla si od nas zavedno, a tvoj spomin na te ostane zavedno v naših srcih.
Počivaj v miru in lahka naj ti bo ameriška gruda!
Žalujoči ostali: John Chanzek, soprog. John in Rudolf Chanzek, sinovi.
Gillespie, ill.
Prijatelj delavca
PAIN-EXPELLER
i
TromlAk* xn>mk« rag. t pal. «. Z4r dr. Slaven že več kot 50 let.
Glejte za troml&ke snamk« SIDRO.
Kako sodijo v Italiji fašiste.
Dne 1 7. decembra lanskega leta je bil demoliran sedež bojevni kov v Lenti. Iz poslopja je bilo odnešeno vse pohištvo in ves denar. Radi tega napada se je zagovarjalo te dni pred sodnim dvorom v Novari 17 fašistov. Obtoženci so zanikali vsako krivdo. Trdili so, da so izvršili zločin njim neznane tuje osebe, ki so si v ta namen izposodile brez vednosti tovorni avtomobil. Tekom obrav-1
Pozor čitatelji*
Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste V8tregli vsem.
Uprava 'Glas Naro3a\
Pozor rojaki!
V zalogi imamo
SVETO PISMO
(stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter slane $3.00.
Slovenic Publishing Company
81 Oortlandt stm«
*«w Točk, *. T.
_______ —.

GLAS NAKOPA, 31.	?
JLL
Po široki cesti življenja
iz športnega sveta
ROMAN IZ ŽIVI«J2NJA.
i . k
Za "Glas Naroda" priredil G. P.
M.	I £
M I i V-. ^
72
(Nadaljevanje.)
—	Ne morem, — je stokala. — Ti si umoril mojo vero v tebe. Težko umira — in jaz strašno trpim. Pojdi ,iz usmiljenja, pojdi.
Planil je ven, smrtnobled, s prepadenimi potezami in občutkom, da je ravno poteptal v prah najboljše, kar je imel kedaj v življenju.
Ko je bila Vera sama, je omahnila s stola na tla ter obležala
nepremično.
Odšel je, da se nikdar lie vrne, — in ona je ostala sama in zapuščena za vedno.
Široka eesta življenja, po kateri je hodila, je ležala pred njo prazna in brezupna in breme, katero je nosila sedaj, je bilo težje kot verige, ki so jo vlekle takrat k tlom.
Dva in trideseto poglavje.
Ter Yelps je skočil pred hišo v prazen voz ter se odpeljal domov. Čutil se je tako popolnoma zbitim, da ni niti zapazil na nasproti ležečem trotoarju dr. Šrata. Slednji pa ga je dobro zapazil, videl njegov prepadeni obraz, njegov begu podoben prihod iz hiše tei vedel takoj, kaj se je zgodilo. Že dan poprej ni imel nobene mirne ure več. Sedaj je potrebovala Vera prijatelja, sveta, tolažbe in opore.	1
Ona je seveda odklonila njegovo pomoč, — rekla, da ga bo poklicala. kadar ga bo potrebovala, — a kako bedno prijateljstvo je to, ki se da šele poklicati in ki tako dolgo mirno čaka. Že dan poprej ga je vleklo neprestano k hiši, a sedaj se ni mogel več premagati ter je vstopil.
Služabniku je rekel, naj ga ne prijavi, ker ni hotel, da bi ga odklonila. Njegov namen je bil videti z lastnimi očmi. Dobro znanega zdravnika je pustil služabnik brez obotavljanja vstopiti.
Ko je vstopil, je švignil preko nebo prvi blisk in tema je napolnila sobo. Kljub temu pa je videl na prvi pogled nepremično postavo Vere na tleh. S par koraki ge bil poleg nje ter jo dvignil. Bila je v nezavesti.
Ponesel jo je k oknu, a ni storil ničesar, da jo oživi, temveč le zrl nanjo.
Kako se je izpremenila! Že enkrat poprej jo je držal tako v rokah, mlado, lepo in polno življenja — in kakšna je bila danes! Poteze njenega obraza so bile uničene in okoreuele v bolesti in komaj je prenesel pogled nanjo.
Ne da bi on kaj pomagal se ji je počasi vrnila zavest. Težko je dihala, odprla nato oči ter se ozrla nanj, kot da se mora šele spomniti nečesa.
—	Ah. vi ste. doktor. — je rekla konečno s težkim vzdihom. —• i Zakaj ste tulca i Ali mi kaj manjka?
Vzravnala se je.
—	Bal sem se, — je odgovoril.
Tedaj se ji je vrnil spomin. Njen obraz se je še bolj izpreme-nil, pritisnila je roki na prsa in srce ji je pričelo zopet burno utripati.
—	Vi mi ne morete pomagati.
->— Če ne pomagati, pa v%aj pomiriti, potolažiti. Razpolagajte z menoj, milosti j iva gospa.
Zamišljeno se je ozrla vanj.
—	Da, vi ste drugačen to veni. Na vas se je lahko zanesti v vseh življenskih položajih. Pa kaj mi pomaga to sedaj. Moje življenje je za vedno uničeno.
Prijel jo je za obe roki in bili sta mrzli in potni. Zaenkrat bo treba prestati hud čas, a nato pride mir in konečno pozabljenje.
—	Ali veste vse to? — je rekla žalostno.
—	Dovolj, da vam lahko prihranim vsako pojasnilo.
—	Da, a vi ne veste, kaj mi je bilo odvzeto. Tako strašno sem koprnela po sreči in solnčnem svitu, — a sedaj je bilo končano. Solnčni svit mojega življenja je ugasnil.
—	In če bi vam ostal, ali bi imela jamstvo, da vam ne izgine po,1 kratkem ali daljšem času.' Mi nismo rojeni, da živimo v solnčnem svitu.
Ozrla se je vanj, vila roki ter stokala :
—	Ljubila sem ga tako zelo! O, doktor, vi niti ne vrjamete, kako zelo sem ga ljubila!
—	To vem. — je odvrnil in le s težavo zatrl v sebi trpkost, katero mu je vedno povzročilo to priznanje. — On pa tega nikakor ni zaslužil. On je človek, ki ne veruje v nobeno stvar, kateremu ni na svetu nobena stvar sveta; nobena dolžnost, nobena obljuba, nobena moška čast in nobena ženska čednost. Za takega človeka se vam pač ni treba jokati.	f
Zmajala je z glavo.
—	Nisem vprašala po tem, če je bil dober in plemenit, ljubila sem ga in to mi je bilo dovolj. V eni točki mu delate krivico, doktor. On je le slab ter nezmožen zoperstavljati se neprijetnostim življenja. On potrebuje mehkega zraka, ki ga obdaja, — mogoče je to utemeljeno v njegovi umetniški naravi.
—	Se vedno ga zagovarjate, — je rekel z resigniranim smeh-Ijajera. — Se vedno, čeprav vas je napravil nesrečno!
Povesila je glavo ter se skoro zavedala svoje krivde.
—	Nikdar ga ne bom pozabila. Nikdar!
Zunaj so švigali bliski, grmelo je in silen naliv je bil ob okna. V modrikasti svetlobi je izgledala Vera kot mrlič in prevzela ga je ljubezen in sočutje s to žensko. Stopil je neposredno pcleg nje.
—	MilostIjiva gospa,—ja/nisem mož številnih in lepih besed in ni še dolgo tegs, ko ste pogledali, proti moji volji, v moje srce. .. Moja ljubezen ni še izmrla. Ljubim vas, ljubim, ne vem, od kedaj naprej. Bogata, odlična žena pa ni spadala v moj ponižni dom in \vs-led tega sem molčal. Sedaj pa je postala stvar povsem drugačna. Vi trpite, ste samotna in brez prijateljev in vsled tega lahko stopim pred vas ter rečem. — Moje srce ti pripada. Naj skrbi in misli ono zate. Hočem delati, trpeti ter sprejeti kot nagrado le tvoj smehljaj.Vera, jaz nisem lovek, ki se drugače ponižuje ter ne pozna svoje vrednosti. Dolgo časa sem bil ponosen nase kot človek, a sedaj je vse končano. Čutim hrepenenje po sreči in tej sreči, ki nosi vaše poteze, Vera, hočem posvetiti svoje življenje . . .
Prenehai je, njegovo čelo je bilo rosno, njegovi ustnici suhi, tako celo ga je premagala vzhičenost.
je nanj z naširoko odprtimi očmi, naravnost presenečena, on je trpel, trpel kot ona in to jo je napravilo mehko — ker je vedela, da bodo ostale njegove želje za vse ve-
SKRB ZA OKO
Oko je verno zrcalo zdravatvene-, ga stanja in je udeleženo pri vseh starostnih izpremerobah, nadalje pri podedovanih in nalezljivih boleznih človeka. Starostne izpre-membe vplivajo na oko zlasti pri tisteh, ki niso znali živeti redno, hi-gijenskim predpisom odgovarjajoče življenje. Konstitucijonalne bolezni zahtevajo posebno higijeno in dietetične predpise, ki jib lahko
Prenehajte, doktor,
Pariški "Imparcie 1 France" objavlja dolg članek o "Mussoliniz-lnu na Balkanu", v katerem obširno razlaga "zgodovino albanskega posojila". Najprej piše, da italijanski diplom, agenti pravijo v balkanskih prestolnicah, da je dr. Stressemann prevzel vlogo Buelowa in da skuša ustanoviti francosko - nemško zvezo in sporazum med Francijo, Nemčijo in Rusijo. Kot kompenzacijo naj bi dobila Nemčija popolnoma proste roke na Balkanu in bi skušala realizirati svoj načrt Berlin-Bagdad.
Spletke so zasledovale cilj, da bi nekatere balkanske države vpletle skupno akcijo Anglije in Italije proti Turčiji. Ker je bila Grčija pridobljena, je šlo samo še za to, da se doseže, da Bolgarska ne bi v slučaju vojne napadla Grčije, Jugoslavija pa ne Italije. Skušali so tudi zagotoviti mir med Romunijo in Madžarsko, da ne bi Madžari napadli Romunov, ako bi se vmešala Rusija in načela vprašanje besarabske meje. Pravijo, da je za to angleški zunanji minister Chamberlain prijateljski razpoložen do Madžarske.
Ali italijanski diplomatski a-genti so bili aktivnejši v Albaniji, ki jo je že mogoče smatrati za italijansko kolonijo. Predsednik in diktator Ahmed beg Zogu se opira na Italijo, ker se boji, da ga ne strmoglavijo. Zato se vrše seje ministrskega sveta v klet* njegove hiše. Posebno dobro ilustrira metode, ki se jih poslužuje Mussolini na Balkanu zadeva albanskega finančnega ministra in "albanskega posojila". Albanski finančni minister Mu-a beg Libohova se je nastanil v Parizu, da bi od tu urejeval albanske finance. V tem času je kupil veličastno vilo v Rimu. Minister je hotel osnovati Albansko Narodno banko in skleniti posojilo v inozemstvu. Banka je bila osnovana večinoma z albanskim kapitalom. Italija pa je dala pred ujem posojila, toda z gotovimi pogoji. Albanija je prejela 50 milijonov zlatih frankov s 13-od-stotnimi obrestmi, kar znaša 6.5 milijonov zlatih frankov na leto. Albanija se je morala obvezati, da plačuje te obresti od podpisa pogodbe dalje. Na ta naein jo je imela Italija na vajetih. Ni izključeno, da je vse to le pretveza za izkrcanje italijanskih čet y Albaniji, "da bi tako imela jamstvo in da bi mogla braniti italijanske interese".
Navzlic vplivu predsednika Ali-meda bega Zoga je albanski par-je rekla s tresočim se glasom. — Va- Mment ostro kritiziral politiko H-
gan« ter se vam zahvaljujem, a kako morete mlšTTIi nančnega ministra in sklenil, da se
o till mnin im/u^A u «vn ia t Vi ufi>	» >-_1. JutA. ^_.tiaMH n'i -1 j '■'y1 * * _ •< i
jili mojo usodo s -svojo t Vi ste spoštovan in ugleden
* UNDERWOOD. N» Yj
V golfskili tekmah med Angleži in Amerikanei je odnesel prvo na- I grado Amerikanee Bobby Jones iz Atlante, Ga. Pred kratkim se je vrnil v Ameriko s svojo ženo.
Zaničljivo je skomignil z ramama.
—	Kaj me briga svet! Do konca sveta bi šel z vami in poljubljal bi vam roki ter vas blagoslavljal za to, da mi dovolite vsaj to.
Molčala je nekaj časa, nakar je vzkliknila:
—	Najrajše bi imela, če bi bila mrtva! Ne morem živeti še naprej ! Tukaj je vse pusto in prazno, moja vera je umrla in jaz ne spadam nikamor več . . .
Proseče je iztegnil roki proti njej.
—	Vera! In jaz!
Njene velike, temne oči so se obrnile proti njemu ter obtičale na njenem obrazu.
(Dalje prihodnjič.)
Laški cilji na Balkanu.
zadovoljno s tako rešitvijo zadeve ga je vlada kratkomalo udušila. Uredniki sede v zaporih, nekaj jih je pa tudi buitih.
Francoski list dodaja, da je Albanija zaradi vsega tega slab steber za balkansko politiko Musso-linija in da je treba ugotoviti, kak je položaj zato tudi v drugih državah. Končno opominja list Mus-solinija, da Italija ni nikdar imela sreče, kadar se je bavila s politiko na Balkanu in v državah večjih od nje.
EKSPEDICIJA KAZNJENCEV
ima littčSTi finketa o vsem tem. — Ker je bilo albansko časopisje ne-
1. julija je končno zapustil pristanišče Port Pall is znani depor-taeij. :.i :^mik "La Mariniere", s 680 zločinci, namenjenimi na Guavano. Parnik je vsestransko urejen za nevarne potnike. Njegova notranjost je pregrajena v štiri dele in ima po 5m dolge kletke. V vsaki izmed njih je natrpano po 120 ljudi. Postelje kaznjencev so iz pločevine in vise v razdalji 50 cm druga nad drugo. Vrata zapi-pirajo trdi zapahi. Prognanci se .skoro ne morejo premakniti, ker je kletki posamezniku odmerjeno 1 kvadratni meter tal. Za posebno neubogljive kaznjence so postavljeni 4 popolnoma temno zapori, kjer morajo čepeti, ker ni prostora za ležanje in niti za sedenje. Tu v bližini strojev, vlada neznosna vročina. V tropičnem pasu je v teh luknjah skoro nemogoče zdržati in jetniki se kazni samotnega zapora strahovito boje! Posadka ladje je vedno pripravljena, da prepreči vsak upor kaznjencev. Kljub preiskavam skriva marsikdo izmed njih orožje: zlomljene nože, nabrušene žlice itd. Dodgodili so se že ob takih de-portacijah krvavi pretepi in umori, ne da bi se našli krivci. Za slučaj upora ima kapitan učinkovito sredstvo. Stroji pošiljajo v kletke curke vroče sopare, ki neusmiljeno ožge vsakogar, ki ga zadene. Sicer pa so se veliki upori zgodili le še pred sto leti, v dobi jadrnic; dandanes je vsak punt' r brezuspešen.
Kaznjenci se izprehajajo dnevna po dve uri na krovu, v skupinah po 40 ljudi. Za obed dobe 40 dkg mesa z j tiho in prikuho in četrt litra vina. Vsi kaznjenci morajo vino popiti takoj, ko sedejo k mizi. S tem se prepreči kupčija z vinom in pijanost. Ladijski zdravnik ima vedno obilo posla. Navadno oboli že prvi dan vožnje do 40 ljudi, drugi dan 100 in tretji dan kar 250. Ljudje trpe radi morske bolezni in radi uživajo rdečo vino", kim jini ga zdravnik zapiše za zdravilo.
: poda samo specijalni zdravnik. ' Kot vzroki očesnih bolezni nasto-; pajo cesto akutne infekcijske bo-(lezni, kakor škrlatinka, difterija, j afekcije nosu in zoboboli. Resne o-cesne izpremembe .so tudi posledica sifiiide in tuberkuloze. Bolezni žil, krvi in afekcije živčnega Sistema spoznaš po značilnih reakcijah očesa. Zelo tesne zveze obstojajo končno med afekcijami kože in afekcijami očesa.
Ne smemo zapostavljati podedovanih faktorjev pri očesnih boleznih. Kratkovidnost, ki je zelo razširjena očesna 'bolezen, n. pr. ;e v dolu i miposledica poued^. vbr;";}; eljnuiitov. S primerno hig:. jeno se lahko pravočasno ubr*ni;ro lahnih i-če.-ijih obolelosti.
Higijcna zoravega očesa je priprava. i>cgibajmo se prost ir-, kjer se 7?:itjo množice, izo^ibij-lno se zlasti očesno bolnih l;nd: nko se te bolezni nevarnegi, ua '•'Hjivega zr&eaja. Izogibaj..io se prašnih potom, temnih pr);:— cv vla?iiib srbam, nadalje pev-'v i-.»v s sirupe nuni plini in di;u*iL. I ijctio 7n:«mo. kajenje omej i,iino nn minimum, živimo po pr^d » dovoljujoč teiesu solnčno luč in zrak
Umetna razsvetljava bodi stalna in zadostna. Se ne sme izpre-minjati in ne sme postati žgoča. Priporočljivo je, obdati umetno razsvetljavo, zlasti električno luo s kakim prozornim, zelenobarv-nim .steklom, da raztresemo na ta način jakost razsvetljave.
Nadalje treba preprečiti, da zadene luč direktno oči. Za čitanje ' dnevnega časopsja zadošča elektri-' čna luč 50 sveč, postavljena v razdaljo 1 metra. Za natančnejše delo treba uporabiti močnejšo razsvetljavo. Očesno delo, ki prekorači 10 ur na dan, je škodljivo. Kratkovidnost in delokovidnost, zlasti pri starejših ljudeh, odprav ljamo z navadnimi lečami ki nam jih predpisuje zdravnik. Ultra-vijoletni in ultrardeči žarki, kakršne srečamo po zimi na sneženih poljanah, zelo škodijo očesu. V tem slučaju treba oko opremiti s posebnimi naočniki, ki odvračajo odnosno, ki ustavljajo gori navedene škodljive žarke.
Osebe, ki morajo živeti skupaj z bolnikom, ki boluje na infekcijski očesni bolezni, se morajo izogibati bolnika ter ne smejo uporabljati njegovega posteljnega perila ali njegovih rut. Zlasti treba opozoriti na veliko razvado otrok, da si mencajo oči, ne da bi se preje umili roke. Tudi z rokavicami ne smemo dregati v očesa. Opozarjamo na razvado, ki Se je razpasla med mladino, da si medsebojno izposoja kozmetične predmete in ž njimi maže obraz, obrvi in druge dele obraza kar treba preprečti ter prepovedati.
Očesno bolni moraio živeti strogo po higijenskih predpisih. Paziti morajo na čistost obraza in rok. Lasje ne smejo padati na o-česa. Hrana bodi zadostna, toda
24. julija:
Pari«, Havre; Homeric, Cherbourg; Belgenland. Cherbourg. Antwerp; Muenchen, Cherbourg. Bremen.
27.	julija
Resolute, Cherbourg, Hamburg.
28.	julija:
Pres. Harding, Cherbourg, Bremen.
29.	julija: Westphalia, Hamburg.
S1. julija:
Zeeland, Cherbourg, Antwerp; Bremen, Bremen.
1. avgusta:
JLeviathan. Cherbourg; Olympic, Cherbourg.
4.	avgusta:
Aquitania. Cherbourg; Geo. Washington, Cherbourg, Bremen.
5.	avgusta:
Albert Bal lin. Cherbourg. Hamburg.
Majestic, Cherbourg; 7. avgusta:
Republic, Cherbourg. Bremen.
10.	avguita:
Martha Washington, Trst: Columbus. Cherbourg. Bremen; Reliance. Cherbourg, Hamburg.
11.	avgusta:
Berengaria. Cherbourg; Pres. Roosevelt. Cherbourg. Bremen.
14. avgusta:
France. Havre; Homeric, Cherbourg.
17. avgusta:
Berlin. Cherbourg, Bremen. 1a avgusta:
Mauretania, Cherbourg; Arabic, Hamburg; Ueutschland, Cherbourg. Hamburg.
21. avgusta:
Pari3, Havre: Olympic, Cherbourg: Leviathan, Cherbourg.
24.	avgusta:
Aquitania. Cherbourg; Resolute, Cherbourg. Hamburg.
25.	avgusta:
Pres. Harding, Cherbourg, Bremen.
26.	avgusta:
Cleveland, Cherbourg, Hamburg.
28. avgusta:
Majestic, Cherbourg.
31. avgusta:	'*
Pres. Wilson. Trst.
septembra:
Berengaria, Cherbourg; George Washington, Cherbourg. Bremen: Derfninger, Bremen.
2.	septembra:
Hamburg. Cherbourg, Hamburg; Andania. Hamburg.
3.	septembra:
Columbus, Cherbourg, Bremen.
4.	septembra:
Franco, Havre; Homeric. Cherbourg; Bremen.
7.	septembra:
Reliance, Cherbourg, Hamburg.
8.	septembra:
Mauretania, Cherbourg; Pres. Roosevelt. Cherbourg. Bremen.
9.	septembra:
Stuttgart, Cherbourg. Bremen: Republic. Cherbourg. Bremen; Westphalia. Cherbourg, Hamburg.
11. septembra:
PARIS, lir. SKUPNI IZLET: — Olympic. Cherbourg; Leviathan, Cherbourg; Sierra Ven tana, Bremen.
15.	septembra:
Aquitania. Cherbourg.
16.	septembra:
Albert Ball In. Cherbourg, Hamburg.
18. septembra:
Majestic, Cherbourg; Berlin. Cherbourg, Bremen.
21.	septembra:
Resolute, Cherbourg, Hamburg.
22.	septembra:
Berengaria. Cherbourg: Arabic; Hamburg; Pres. Harding, Cherbourg. Bremen.
23.	septambra:
Thuringia, Cherbourg, Hamburg.
25. septembra:
France, Havre.
28.	septembra:
Muenchen. Bremen.
29.	septembra:
Mauretanfa. Cherbourg: Geo. Washington, Cherbourg. Bremen.
30.	septembra:
Martha Washington, Trst; Columbus, Cherbourg. Bremen.
samo Sest dni preko
2 OGROMNIMI PARKIKI NA OLJK
24. JULIJA - 21. AUGUSTA
FRANCE 14. aug. — 4. 3ept.
HAVRE — PARIŠKO PRISTANIŠČE Kabin« tretjega razreda z umivalniki in tekočo vod« ta If 4 ali 6 oseb. Francoska kuhinja in pijača.
19 STATE STREET	NEW YORK
^MMMWMMMM ALI LOKALNI AGENTJE ■j^hbhbm^MMMM
V JUGOSLAVIJO
Nizke cene za tja in nazaj v tretjem razredu
Do Zagreba in nazaj: $198. do $210.
V Beograd in nazaj —
$198.50 dc $210.50 Veliki parniki za vas,—
vključno Majestic "največji parnik na svetu". Olympic. Homeric, B«|g.en-land, Lapland, Pennland (prej Pitts, burgh), Zeeland, Arabic, ltd.
Vi lahko obiščete domovino
ter se vrnetn v Združene drŽav« a ameriškim vladnim dovoljenjem. Vpra-Sajte poobiaSčeae p. gen te al!
WHITJR STAB UKM BSD STAB LINE
1 BROADWAY
NEW YORK
Italijansko župnijo v Opatiji
hočejo imeti fašisti. Ta župnija bi morala osredotočiti nase vse versko življenje v Opatiji, ki sedaj gravitira na Volosko. Reška "Vedetta" pravi, da motivi za to niso samo verski, ampak še drugir ki niso nič manj važni. Nezaslišano je, da se vrši maša za Hrvate ne preobilna, predvsem pa razno v stari cerkvi sv. Pavla in da sei
vrstna. Paziti je na zelenjavo in sadje. Za vse očesne bolezni predpisuje higijena mnogo zraka in o-bilo gibanja. Umesten je tudi notranji, duševni mir in nerazbur-ljivost.
Tudi pri najmanjši očesni obolelosti treba k zdravniku, da u-gotovi vrsto bolezni tier predpiše potrebna zdravila. Ako se pravočasno obrnemo na~ zdravnika, se morda rešimo težlO nevarnosti.
ITSZNANtLO.
Našim naročnikom v drzav-i Pennsylvania naznanjamo da jih ho v kiiat&em obiskal zdpet naš znani rastopiiik
afr. JOSEPH ČERtfE in prosimo, tka n«n jgreda na roko, ter pri njem obnovijo naroc-
miiifnit—uri- r~* . »-•*" » t
nmo.
Upravnižtvo.
pod romanskimi oboki poje v hrv. jeziku. To je strašno! Došli so neki menihi iz starega toskansfcega. reda in ki naj bi menda prevzeli; župnijo in pričeli italjanizaeijo vj cerkvi.

Prav vsakdo-
kddr lea j išče; kdor ksiy ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; pfav Vsakdo črfztia-ya, da imajo čucjovit uspeh —
mudČLAŠl
"G1
as
NaroSa".
POZOR BO JAKI i
Prosti pouk glede državljanstva in priseljevanja je vsak četrtek in petek med 1. uro popoldne in 10. uro zvečer v ljudski šoli štv. 62 Hester & Essex Street, New York City.
Vprašajte ža zastopnika Legije za Ameriško Državljanstvo.
Kako se potuje v stari kra j m nazaj v Ameriko.
Kdor je namenjen potovati ▼ atari kraj, je potrebo, da je natančne poU'!en o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh.
Pojasnila, ki Vam jih zamoremo dati vsled naše dolgoletne izkušnje Vam bodo gotovo v korist; tudi' priporočamo vedno le prvovrstne parnike, ki Imajo kabine tudi t. III. razredu.
Glasom nove naselnlSke postara, ki je stopila v veljavo s 1. julijem, 1924, zamorejo tudi nedrŽavljani dobiti dovoljenje ostati t domovini . eno leto in ako potrebno tudi delj tozadevna dovoljenja izdaja generalni n&selniSkl komisar v Washington, D. C. ProSnjo za tako dovoljenje se lahko napravi tudi v New Torku pred od potovanjem, ter. se pošlje prosilcu v stari kraj glasom najnovejše odredbe.
Kako dolbiti svojce iz starega kraja«
Kdor Seli dobiti sorodnike, ail svojce iz starega kraja* naj nami prej pige za pojasnila. Iz Jugoslavije bo pripuSčenih v prihodnjih treh letih, od 1. Julija 1924 naprej' vsako leto po 671 priseljencev.
Ameriški državljani p« zamorejo dobiti sem lene In otroke do 18. leta brez, da bi bili šteti v kvoto. Starlfii in otroci od 18. do 21. leta ameri&kih državljanov pa imajo prednost r kvoti Plflte po 5 pojasnila.
Prodajamo vozne liste sa vse pro-' fgi tudi pyeko Trata ^amorejo Ju goslovanl sedaj potovati.
tf .RA NJ 5
S T AO
82 CORTLANDT ST„~
ADVERTISE in QLA3 NARODA
______
J8ž v^t-i-:33ih.-k-.-.-.r ry, .--j.