% s SD O b r t n i š k m aro Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gld. 80 kr ví • Vi« _ .i i i j 13 n a i__ ____i i „i__n _i j o a _ „ i _ j__-i _i j -t f? t___ ) četrtleta 90 kr posiljane po posti pa 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den V ? Ljubljani v sredo 17. maja 1865. Prvi obeni zbor Slovenske Matice" v Ljubljani 11. maja 1865. šastega starčeka do krepkega in nadepolnega mladenča ude iz grofovskega in kmetiškega rodů! Koga y ni na- Bodi nam srčno pozdravljen enajsti dan meseca maja 1865. leta ! Želj no da smo te učakali! smo te pričakovali ; hvala Bogú, Gotov porok si nam, da „ Matica" vdihovala misel: evo, kako ukaželjni narod slovenski hrepeni po duševni omiki ! Bilo nas je nad 130 udov. Deveta ura odbije in c. k. komisar, deželine vlade svetovavec gospod Roth stopi v dvorano, in kmali potem prvosednika barona Antona Zois-a y kterega naša ni mrtvo dete slovenske domišljije, ampak čvrsta zavoljo bolehnosti pri občnem zboru ni bilo, namestnik ziva hčerka krepko oživljene majke Slave , ktera prečastiti gosp. dr. Leon Vončina z glasom malega hoče z resno resnično voljo roditi dušni sad, s kterim zvončeka dá znamenje, da se ima zbor pričeti ; udje se bode s pravo materno ljubeznijo in vsestransko skrbjo vsedejo radostno pričakovaje njegovega ogovora na veke pitala svoj mali, toda zdravi zarod, kteremu tako-le glasi: ki se so nemile okolišcine preteklih časov predolgo zapérale 7) Slavni zbor! Ker bolehnost našemu visokospošto- pot do dražih zakladov pravega dušnega izobraženja. vanemu zacasnemu predsedniku gosp. Antonu baronu Novice", ktere navdaja sladka zavest, da so že davno Zois-u veselje krati, v današnjem našem zboru nazo- ■ H priporočale ustanovitev Matice slovenske, hočejo v svoje liste zapisati pomenljivi ta dan ter izročiti zanamcem biti > je meni častna naloga y popis prvega občnega zbora „slovenske Matice", da ga cemu spodje zdraviti z iskreno-srčnim: dobro došli! Vas, prečastiti go- ? v njegovem in v imenu začasnega odbora po- vnukov vnuki beró in prenesó v zgodovino slovenskega naroda. veliko čast si štejem to nalogo z ozirom na to- „Nič ni ne on, yy ki dá rast" On gram za prvi ki sadi, ne on, ki priliva, vse pa liko množico zbranih gospodov y ktere čeravno raznih stanov, je vendar eno in isto goreče rodoljubje iz bliž-kršanskega tega pravila držal se njih in daljnih krajev semkaj pripeljalo; v posebno Matice slovenske" opravilni odbor sestavljaje pro- čast si štejem to nalogo tudi gledé na to, da danes ta občni zbor. Tri četrt pred osmo se ima naša Matica iz svojega dozdanjega začasnega uro s stolpov 3tolne naše cerkve zadoné velicastni zvo- stanja na trdno podstavo posaditi in konečno ustanov- novi napovedovaje beli Ljubljani sveto opravilo menljivo za srečni razvitek „Matice slovenske." , po- Pre- krasna naša stolna cerkev se jame polniti z matičinimi , z rdečim suknom pregr- udi, ki so se vsedali v klopi njene, ljena v blagonosno življenje vpeljati. Trinajst mesecev gré ravno z današnjim dnevom koncu, kar se je v prvi seji začasnega odbora 11. aprila in z druzimi obilnimi verniki. Ko ura odbije osmo uro, visokočastiti gosp vrni vesoljni škofov namestnik, stolni Anton Kos, občespošto- prost, vitez c. k. izvoljenemu opravilnemu oddelku izročila naloga da opravlja in izvršuje vse to, kar bi spoznal za potrebno in koristno v okrepčanje in razširjanje slovenske Matice, ter tako pot pripravlja prvemu ob- Franc-Jožefovega reda in matičin ud, z velicim sprem- enemu zboru. Kako da je opravilni ođdelek to sebi stvom pristopijo k oltarju sv. Nikolaja in služijo slo- izročeno nalogo spolnoval in dovršil, naj slavni zbor svesti pa si vesno peto véliko mašo pri kteri so bili na navad- presodi po poroČilu matičinega tajnika. > da mu Je bila nih svojih sedalih za oltarjem pričujoči matičini udje: smé opravilni oddelek popolnoma biti visokočastiti gosp. stolni dekan dr. Ivan Zlatoust Po- vedno resnična skrb in trdna volja, nobene težave, no- gačar, in visokočastita gospođa Ivan Krst. Novak benega truda se ne ogibati, ampak poprijeti in držati in Jože Pavšlar. Kaj umetno in lepovbrano so Kam. se vsega, kar koli utegne služiti v prid in na korist Mašekovo mašo peli in odpevali častiti gospodje bogo- matičinega društva. Doletela ga je sèm ter tjè kaka slovci naši po posebnem dovoîjenji milostljivega na- pušica; ranila ga ni nobena; iz dobrovoljnega na- krdelcem čitav- mena spuščene je dobrovoljno sprejel, in kolikor se je sega ničinih vodja knezoškofa Jer nej a, združeni s gosp Fabij an. pevcev. Petje vodil je čitavničin pevo- dalo v društveni prid obrnil; zadrugačne pa mu ni imelo mar biti in mu tudi ni bilo mar. In po takem y Po svetem opravilu, pri kterem je marsiktera blaga skrbnem , neutrudljivem delovanji, o kterem gré po misel v nebó puhtela za srečni razvitek slovenske Ma- vsej pravici očitna hvala gospodom : dr. J. Bleiweisu tice, začel se je občni zbor v véliki mestni dvorani, dr. Costatu in denarničarju dr. Zupancu smé opravilni ktero mu je za razgovore, resne za vès slovenski narod, oddelek z mirno zavestjo pred slavni občni zbor stopiti ponudil častiti gospod mestni župan dr. E. H. Costa, in ko sad svojega letnega delovanja mu izročiti Komu ni srce radosti v prsih poskakovalo ugledavšemu društvo zvečko 700 udi, v kterem je Matici obilno število matičinih udov, zbranih iz vseh krajev zagoto vlj en ih več ko 26.000 gold. kranjske dežele in slovenskega Stajarja y ude iz vseh stanov, viših in nižih, vsake starosti od 3ivega in ple- Vaših rokah je zdaj? častiti gospodje ! našo Matico na trdni podlagi ustanoviti, tako, da more čedalje 15S krepkejše se razvijati, naraščati in obilo sadů obroditi; odbora biio zboru naznanjeno, poprime gosp. predsed-v Vašem pokliču je, danes Matico spraviti na pot, po nik besedo in govori blizo tako: Čuli ste, gospodje, kteri ima odsehmal hoditi, ako hoće doseči lepi svoj zdaj zgodovino Matice od prvega njenega začetka pravi prid in blagor slovenskega do danes; vidili ste, daje na pravi poti, da doseže v blagor naroda slovenskega svoj cilj in konec. Povest-Matica ta svoj blagi namen, nica ta, ktero ste ravnokar slišali, kaže Vam, da ne namen v naroda. Dosegla bo pa naša — r ------------t— ~ • ---o---«— j —» v * — * , * , v*« ako v resnici zvesta pomenu svojega imena v svojem stojimo več na goli ledini, ampak da obdelujemo že ulnjaku ne trpi trotov , Ui a V al Hl lu u^iuuvau ivuwituu puijc, m auaj , oc v am jc uugi'iiu p u- sladko, prijetno dišeče satovje, ki ga njene pridne bčele gled v že dovršeno mnogotero delo, zdaj je kteri bi kvarili in ogrdovali rodovitno polje in zdaj ko se Vam je odgrnil po- iz lù milega , ^Uiav^ci UT Vije« u»u«o«ju tu o iiuiiau uobi oiuvcoui nt/iaiAtciv, ua uvaicúucga Ol oa puvziui nostjo pripravljajo in napolnujejo; dosegla bo ona svoj glas na slavo onemu, ki nam je dovolil Matico zdravega cvetja nanašajo in s toliko previd- tišti slovesni trenutek, da hvaležnega srca povzdignemo na lepi namen, če ogenj > ki netiti in hraniti, ne bo požigal in se ima na njenem ognjišču slavo Njih Veličanstvu presvitlemu cesarju Franc-Join navdušeni, trikrat ponavljani slava-kiici razdiral, ampak pri- že fu! jetno ogreval in razsvetljeval, ali da ob kratkem rečem : so doneli po dvorani, dosegla bo naša slovenska Matica lepi in imenitni svoj namen Tretja točka iz vrste razgovorov bil je račun pr-, pripomoći slovenskemu narodu do vega društvenega leta do 31. decembra 1864. leta. omike, ako vedno oziraje se na prave potrebe in Bral ga je blagajnik g. dr. Jernej Z up an ec, kteremu národně lastnosti slovenskega ljudstva se bode skrbno je v priznanje nevtrudljive delavnosti, ktero je žrtovai ogibala vsega, kar bi utegnilo motiti in žaliti slovensko, Matici brez vsega plačila in vrh tega še marsikak strošek iz lastnega denarja pobotal, po dvorani donela zaslužena pohvala. Da se ni tratil dragi čas z volitvijo treh ki imajo pregledati, presoditi ter potrditi odborov moz svoji katoliški cerkvi z vsem srcem udano ljudstvo. Poprimimo se tedaj, častiti gospodje, z vso srčnostjo važne naloge, kteri smo se s tako goreco Ijubeznijo udali, in če v pravi, vsak v polnem zaupanji do druzega, z združenimi močmi na matiČinem polji tudi vprihodnje delamo, smemo gotovo pričakovati, da se bodo čedalje bolj spolnovale besede Zbor je potrdil ta predlog. liv vj ij ^\JL\j\j\J 1 J U. U V^ž LI 1 J kj JUULkJ £j y IX1 1 LU CkJ kj ^/JL V^IvUCi ** ) J^ VOUUill lkjl odkritosrčni ljubezni in edinosti, ta račun o denarnem gospodarstvu po 12. 7 ime- noval je zbora voditelj gg. Rajm. Pregeljna, Franca S ova na in Antona Lésarja, da dovršé to nalogo. slavnega dr. Tomana, začetnika naše Matice, besede, v kterih se gotovo tudi želje nas vseh razodevajo, namreč: Mirno in brez vsega bora tekli so vsi razgovori; do 7) pri četrti točki: o proračunu od 1. januarja Naj Bog blagoslovi naše pocetje, da se širi prava kr- 31. decembra se živa obravnava vname in vzdigne hud ščanska omika in poviša slava našega premilega naroda !" besedni vihar. Slo je namreč za to, kako da bi se dalo Po navdušenem tem ogovoru 7 ki Je bil z živo po- več denarja obrniti za izdavanje knjig. Ker vsi pravi hvalo sprejet, g. mestni župan dr. Costa v imenu ljub- matičarji goré za blago to misel, ki je Matici slovenski ljanskega mesta pozdravi zbor tako-le: edini namen, ni bilo dvoma, da se vstali vihar po raz- Visokočastiti zbor! Sprosil sem si od gospoda jasnjenji vseh okoliščin konečno vleže in končá v obcno predsednika besedo, da Vas kot župan v imenu ljub- zadovoljnost, kar se je tudi lahko zgodilo, ker je vsa- ljanskega mesta prav prisrčno pozdravim. Neizrekljivo me veselí udeležiti se današnje sveča- kar je nemogoče kega govornika vodilo prepričanje, da se ne dá doseči 77 Po tje so razní 7 ki peljejo v Rim* ( i > nosti, ki bode zapisana v povestnici naše domovine z razni so tudi pomočki, s kterimi se doseže Matičin Ker je bil zbor edinih misii o namenu edini namen. zlatimi črkami, ker je mejni kamen prerojstva slovenskega naroda. Naše glavno mesto mora spremljevati razodevale so se razne misii le o pomočkih, ki peljejo vse imenitne prigodbe našega naroda s prisrčnim socut- namena. jem ne zavoljo tega, ker je geografično Prvi pomoček je, da se znižajo stroški \j ic^tij jc gougi axiuuu, ampak - ivai u.1 ui^i jc, u.tt oc /j v i rv. o aj vj uuuvuaij ucbji iti oi^ot ker je duševno središče slovenskim de- najzdatniši pa, da se znižajo stroški in pomno- kar vec veljá do ■ . ■ ■ drugi je , da se zvikšajo dohodki tretji j in sicer želám. In kaj bi moglo bolj imenitno, kaj bolj veselo žij o dohodki. Do tega nas je tudi pripeljala obrav-biti kot to , da se v ozidji našega staroslavnega magi- nava proračunova, ktero naznanimo bolj na drobno pri- ■■■■■P 7 U U ■■ . . . Si strata snide zbor veljavnih mož, ki nam očitno in djan- sko kaže zmožnost prelepega maternega jezika, literaturo povzdigava, za razširjevanje njeno skrbi, tako našo bogato obdarovano ljudstvo omikati hoče. Ce hodnjič. (Kon. prih.) naso in premislim, koliko velicega se je že dozdaj dovršilo, sem dosegel, posebno, če ste prepričan, da se bode Matice blagi namen popolnoma edini in se držite vedno besed sv. Avgustina: ,,in necessariis unitas, in dubiis libertas, in omnibus charitas." Bog pa, ki je vsem narodom enako dobrotljiv, naj blagoslovi Vaše današnje delo, da izraste iz njega veličanski sad!" Gospodarske stvari. Dobri sveti svilorejcem. Spisal vodja svilorejnega društva v Vratislavi na Siezkem, (Dalje.) Ker mladi črviči primerama le celó malo krme oberejo, večidel je pa ležati pusté, da v kratkem času zvene ? vuvuuoai WUU » u\\jLX\jy S6 po takem že tretji dan precejšni kup murbo- Srčni in z živim prepričanjem govorjeni pozdrav vega listja pod njimi napravi. Iz tega se pa omamljiv odzdravi mu visokočastiti gosp. Davorin Trstenjak smrad izcimi, ki je tem hujši, čim sočnateje in diše- čeje je bilo perje v frišnem stanu. Le pod nos si drži ti sapo z ljubeznjivo besedo, kteri so pritrdili vsi pricujoČi. Gospod Trstenjakovemu odzdravu sledilo je spo- nekolikome nastelje, in kmali se prepričaš, da ročilo o delovanji začasnega odbora ki ga jemlje. v JLJL t4 U t V il V/ ^ JL ii. JA 414 t%14, *J W k/ JL W M 1 A VMM y Vi KJ V* j^r v Crvići na taki postelji so tedaj vedno v omam- je sestavil in zboru naznanil zacasni tajnik g. Levstik. ljivi in dušljivi soparici — in vendar se tù in tam da v prvi dôbi ni potreba Na drobno smo zvedeli najvažnejše stvari in sklepe iz svilorejci vseh njegovih sej, natančno statistiko matičinih udov in lés cediti ! Bog daj nespametnim pamet nahajajo, ki trdijo rečemo in njihovo razvrstitev po raznih deželah in mestih, po du- svetujemo, naj prav pridno jim spravljajo stare ostanke hovskem in neduhovskem stanu, po doneskih in darilih. murbovega listja iz poti. „A1 večkratno snaženje, po-Bilo j'e to sporočilo z glasno pohvalo sprejeto, kajti ka- sebno mladim črvičem, je vendar prenadležno in priza- , da je zacasni odbor marljivo vodil krmilo no- deva preobilo delà in časa" — se bo oglasil na to ta ali uni. Nikar! ni ga bolj piškavega izgovora, kakor je ta, zalo Je vorojene Matice v prvem letu. Koje sporočilo o delovanji začasnega opravilnega ker v pol minuti" s*o č rviči že osnaženi, kjer 159 imajo za to pripravne m Mi smo v ze m priporočali, da tukaj le samo to rečemo t . • V • V 1 V • tolikrát svilorejcih; žal jim je za vsako živalico Tako y kt č b m 1 or ej umen, ni snažen, ni natanjčen sviiorej Dobre bele bombaževe preje za take mreže i y n i elJá pri sedanji visoki bombaževi ceni — okoli 9 [H čev-komaj šestico. Mreže se iz imenovane preje po sami spravijo v buj ej o, venji se zadrego, da pa se sila veliko prostora potre ker namesti ene lese potrebujejo dve. Po le- đa j pa dostikrat ali ali pa tudi še več tacih les z zaostalimi črviči v eno samo zediniti N a j v a ž pravilo j da J.1MTJ T MÍJUIOVJ V/£fl C* V i 1 V/ J C, U.C* OC d O p 0 i d li t; U U* led nj ega dné pred levenjem črviči na čedno in se sam zimi lahko pletejo. Mali potroški za nje se pri svilo- snažno leso predenejo. Kdor to dobo zamudi reji stotirnato poplačajo s tem, da se delà prihrani in kmali prepriča, kako stanišča zoperno smrdé, in predno Ce se v starih bukvah ribiške mreže priporo- se očistiti dajo, preteče najmanj 48 ur in dostikrat še je to znamenje, da taki ljudjé se niso nikdar z casa, čajo, rejo svilnih črvičev ukvarjali. Kdo bo težke ribiške mreže z debelimi vozli na nježne živalice pokladal na- K^I ÉMnaj več na WMVM. WMjV y ^/i. v WVJU li Oj ili U lij IV Ui 1UL UVj Že iz tega se vidi, kako koristno da je k listek s potrebnim pisk če merijo 9 Q čevlj mesti pavolnatih, ktere, veče črviče, komaj po lotu tehtaj tega društva se morejo take mreže, po poltretj za silno težavno J J OJiiuu iv/javuv, ai JJI i Po predstojniku rijo in še celó otroci čevelj čajo široke, po polčetrti pa dolge naročiti. Te mreže se reji na priliko ta-le listek rahlo pogrnejo na crviče, kadar jih hoče sviiorej Morebiti utegne kdo misliti, da je to zapisovanje prav lahko tudi delavci to sto- leštanjem svilodov pese po dovršeni Ce se to > ki se z elej zgodi, ima sviiorej čediti, in na mreže se frišno perje položi. Zdaj se svilni črviči kmali in poredoma na m v ali prav na listi spravijo, po tem se pa m prav za na obeh majnika izlezle majnika stranskih držajih s črviči vred iz starega mesta vzdigne eso prenese. Pri tem opravilu so se ne- uri đopolđne prvikrat levile uri opolđne drugikrat uri đopolđne tretjič in na kteri drug vilorejci pač smešno j unij a vedli ? m so hotli črviče z razpređle. zjutraj četrtič mrež s prsti pobirati. Ker pa to skorej mogoče ni f se pa zoper napravo omenjenih mrež jako ujedajo in pra (Konec prihodnjič.) vijo, da te mreže niso tako praktič i papirnate mreže kar na mreži na drugo leso prinesó trpežne, kakor Crvići se, kakor smo ravno omenili Ce ? treba zopet Pravila banke ali družbe m APIS 4é 1 snažiti, se položi druga mreža na posteljišče Kadar SO ustanovljene na Dunaji v zavarovanje živine v avstrijskem cesarstvu. gosence že na tej drugi mreži j kar se v drug ali tretjic krmlj • V • v • J 1 godi ko so bili , se vzame zgornja 33. (Konec.) Pravica do odškodovanja zamrje ako JQ mreža s črviči proč, in tako je prva mreža zopet prazna, bila zavarovana živina še pri kteri drugi zavarovavni Iz tega se vidi, da se dvakrat toliko mrež potřebuje, kolikor lés ima sviiorej s crviči /O iixidt o vuuiuj^v o \jt v ivi uapolnjenih. ^• f j.» vu »UV AC"J uuuiuiui , xvcti jo ucua vcuciij daj smo za najimenitniše opravilo pri svilo- da se prav ceni sprejeto zavarovanje, ali če kdo z lažjo družbi zavarovana. 34. Ce kdo kaj zamolči, kar je treba vedeti Do reji imenovali: dostojno toplot y b dob listi > d in dost prost • v y e z i s c ali zvijačo prosi zavarovanja ali odškodovanja Clli ZJVAJCA\JVJ JL UOi Y Ui V Y UUJC* Uli KJ Vi O IVU VA \J V C* LI J dl y 16 (l clj ima banka pravico, odpovedati mu zavarovanje s tem za črviče in pa m t i n pravlj guje, je prav koristno pusté, gornj Omeniti imamo v tej reči še: pristavkom, da mu plaćane letnine ne vrne k. Ce so blizo stropa duški na- nec pa zgubi pravico do odškodovanja. ? zavarova- dravi zra po kterih se sprideni zrak iz hrama odte ? ce tudi t Je hladno • pa to ne more biti vreme in ponoči, ; naj se posebno 35. Zavarovanec je dolžan, dotičnemu opravniku (agentu) vselej v osmih dneh naznaniti, kadar spremeni V zavarovano živino > ali kadar prikupi živinče, ktero se čev zrak ne prepihuje, se lahko o b varuj ej o , veternice s kako prtnenino ali drugo rečjo prepnó kn jih odprte. Da crvi- dá zavarovati. Kdor to naznanilo opusti, pravico do ce se odškodovanja zgubi. 36. Ako zavarovana živina pride druzemu po-Skerben in pošten svilorejec mora pri vsaki lesi sestniku v last, smé se polica prepisati na imé novega zapisano imeti kt in kt uro so pr's bolj krmo po prestale m levenji dobili je, če se na leso listek položi, na kterem je vse V • V* crvici Naj to ob kratkem zapisano. Le tako bo mogoče črviče, pravem posebno o dôbah levenja, prav opravljati. Pazlj lorejec posestnika, kteri pa mora v 14 dneh po tem spremenu prositi prepisa. Ako se opusti to naznanilo, ali če se ne zgodi o svi- času t zavarovanje neha. bo poslednji dan pred levenjem že opold tu pa tam posamne gosenčice zapazil, da se pričnó viti. Večidel njih še zmeram perje obira. Pop old 37. Vsak ud ima pravico, da namesti živinčeta, ktero je prodal, ali kakor si bodi obrnil sebi na korist, ali ktero mu je v eden indvajsetih dneh poskušnje (§. 30) poginilo, v hlev postaviti drugo zdravo živinče ; letnina nehate že dve tretjini žreti ter mirno sedite. Zdaj je pa se mu za ča3 zavarovanja ne povrne in ne zmanjša •1 j' V • • uajUOlje , Ce SO Jim ^ y woi moac^a ucxja uc ^uataua^ ai\u uauicoii uu^/uvcuaugga uihuvjum* uuuouv/ga uuv^ga kajti veliko gosenic bi sicer na frišno perje zlezlo, obirale ne postavi v hlev, ali pa ktero manj vredno od odpo- čer frišnega perja ne poklada jJC* OU XXX UL £A ali z vednim ledom pokrita. Na njegovem površji se vidijo kakor na Jupitrovem proge, ki so z ekvatrom enako-tečne; tudi ima menda ozračje, velikim prekucijam pod- kadar zdravilske postave prepovedujejo, prodati živinče, vrženo. Ima tudi na svojem potu okoli solnca mesecev mora se uradno to povelje ali v izviru ali přepisu v ki ga spremljajo kakor več planetov. Pa še neko po-osmih dneh banki poslati Kdor opusti to pravilo, nima pravice do odškodo- nahajamo: okoli njega se namreč razun mesecev vrti vanja. ■ ■ III sebnost ima, ktero le še pri zadnjem planetu (Neptunu) 41. pravi prs tan, ali prav za prav dvojni kolobar Da je kako zavarovano živinče poginilo ali (obroč). Debel ni celó 22 milj ; pa zunanji obroč je 1 - • ^ • 1 f i \ v t i r\ r\A r\ • • • rv Pf rv ^ # i • r^r* • » . bilo pobito , mora se to dotičnemu opravniku (agentu) v 36 urah v frankiranem pismu naznaniti. Kdor tega ne storí, zgubi pravico do odškodo vanja, razun če na-znanilo v odločenem času ni bilo nikakor mogoče. Dalje se mora bolezen po določenem izrazu, širok snove y ? in znotranji 3735 milj. Ta iz ravno taiste bregovi kakor Saturn sam^ stvarjena in z visokimi ki se dobi pri obsuta obroča se vrtita okoli njega skorej ravno tako hitro, kakor on sam okoli svoje osi. Prostor med obéma obrocema znaša 390 milj , in znotranji je od Saturna opravniku, popisati, ta popis ima zvedenec potrditi, za- oddaljen 4237 milj. Senco delata na površji planetovem varovanec pa ga v 14 dneh pri opravniku oddati. Kdor kakor tudi ona sama od solnca odvrnjene strani njegove tega ne storí, pravico do odškodovanja zgubi. 42. Stroški, ki so sklenjeni z zavarovanjem pričali ali potrdili, ne zadevajo banke ) s ) ampak zava- senco dobivata. Skoraj 15 let dolgo obsija solnce južno stran, in zopet 15 let severno stran teh obročev. spremnice (Sate 1 liten, Saturnové Kar mesece ? rovanca. 43. kraj ih y kjer ni zapovedano, crknjeno v • zi- zadeva, jih do sedaj gotovo 7 poznamo; pa zeló zelo verjetno je, da jih je 8. Prvi njegovi mesec, ki mu je vino konjedercu dajati, in kadar po živinozdravilskih najbližji, ima najjasnejšo luč; sedmi pa je najveći, ker postavah ni velevano, cerknjeno živino zakopati s kožo je njegovo okrožje malo manjše kakor okrožje celega in dlako, so ostanki od crknjene živine lastina dotičnih planeta Marta. Drugače pa so spremnice Saturnové udov, kterim se v odškodovanje zarajta toliko, kolikor mnogo manjše cd Jupitrovih. Prva spremnica Satur- so ostanki vredni po cenilu kraji navadno. t ktero Je v ondašnjem nova je od njega oddaljena 26.087 milj , in dokončá svoj tek okoli njega v 22 urah in 38 minutah ? 44. Minljiva ali začasna pravila. Ustavnino, ktere je najmanj 20.000 največ pa 50.000 gold, avstr. velj., razdeljeno v delnice po 100 goldinarjev z zaporednimi številkami zaznamvane založé bankini ustanovniki. Ta ustanovnina ima namen da se iz nje plačajo predpriprave, uredba in prvi stroški kterih je treba, da banka začne svoje delo. Ustanovnina je zajem, banki posojen, od kterega banka 6 od-stotkov na leto plačuje. Ta ustanovnina se vrača tako i 7 7 druga: oddaljena 32.609 milj; tek: 1 dan, 8 ur in 35 minut, tretj a: >> 41.304 „ ii 1 21 ur 18 «t četrta: j » 52.826 „ ii 2 dneva, 17 ur 45 n peta: n 73.913 „ ii 4 dni, 12 ur 25 i» Šesta: ii 171.304 „ ii 15 » 22 ur 41 i» sedma: ii 499.348 „ 17 79 ii 7 ur 55 ir Solnce se na Saturnu celó majhno vidi 7 tako 7 da bi temu planetu dati moglo le 90. del te luči in toplote, ktero zemlja prejema, ako bi Saturn ne imel veliko bolj gostega ozračja kakor zemlja. Tudi spremnice in obroca 9 da se začenši s če- da Je enaka trtim letom vsako leto od sto dělnic najmanj izplača 20 delnic. na Saturnu tako močno svetlobo odbijajo, svetlobi tisoč naših šipov ali polnomesecev. Najbližja spremnica se na Saturnu vidi z dozdevnim presredjem 45. Banka svoja opravila začne ; brž ko se oglasi toliko udov, da njihova zavarščina znaša najmanj 400.000 goldinarjev avstr. veljave. ktero je desetkrát veče, kakor dozdevno presredje naše , in že v 22 urah dokonča vse lučne spremembe, lune za ktere naša \atoroznaiiske stvari. luna en mesec potřebuje. Oh, kako krásen mora tak pogled biti! Res nerazumljiva so čuda Božja! 9 Potovanje po nebu. Po mnogih asfcronomicnih spisih poslovenil Dragotin Šauperl. (Konec.) Uran (fo) ima svoje ime od očeta Saturnovega ki je pri starih Rimljanih bog nebes bil. Do najno- vejšega časa se je mislilo , da je ta zadnji in najbolj od solnca oddaljeni planet, dokler ni bil leta 1846 še eden iznajden. Uran je od solnca oddaljen blizo 400 miiijonov milj, kar se sicer lahko izreče, pa težko raz- Saturn (tp) ima medio belo luč, in je tako ume. Svojo pot okoli solnca dokončá v 84 letih, 5 dneh, imenovan od Jupitrovega očeta, rimskega boga časa. 19 urah in 42 minutah. Eno leto na Uranu tedaj trpi 197,286.000 milj ; dokončá svoj 84 naših let. Kdor tedaj tamkaj 60 let doseže 9 ima Oddaljen od solnca je tek okoli njega v 29 letih, 166 dneh, 23 urah in 16 lepo starost! Cas vrtenja njegovega okoli osi se še minutah. Okoli svoje osi se zavrtí v 10 urah in 30 mi- ni dal določiti, ker je tako strašno dalječ od nas. Pre- nutah. Njegovo presredje ima 16.536 milj (tedaj sredje njegovo ima 7609 milj ; tedaj njegovo okrožje 9 nekaj manj kakor Jupiter), tedaj okrožje 51.970 milj; 23.914 milj; krožno površje blizo 182 miiijonov kva-krožno površje 859,375.920 □ milj, in kubično držanje dratnih milj in kubično držanje 230.727 miiijonov 2 bilijona, 368.440 miiijonov in 35.520 kub. milj. Tedaj je Saturn 873krat veči od zemlje, to je, iz njega bi se dalo 873 tako velikih krogel narediti, kakor je naša Kako majhna se nam zemljina krogla. Tudi njegova tečaja ali pola sta zeló zdi pri takih številih naša zemlja; koliko neizmernega 341.768 kubičnih milj. Uran je tedaj 88krat veči kakor naša zemlja, to je, iz njega bi se dalo 88 takih krogel narediti, kakor je zemljina. 161 sveta je še razun nje t Gostota te premičnice pa do- Pragi Brni in Lineu vsak mesec eno srečkanje seže OC x îx/j\xll JLijv^; - uuoiwta kjkj \jlkj- x îagi y i ui iu juiuvu voaa vuvy ďiv^vaau j u - peti del gostote zemljine snove, to je toliko samo v Gradcu se ni ta igra dopadala, ker tukaj je kakor da je ta planet tako gost kakor naša voda. do leta 1761 bilo leto in dan eno srečkanje. Od Uran se zavrti v svoji poti 1 miljo v 1 sekundi. Kakor leta 1762 se je srečkalo 4krat vsako leto, od leta 1778 majhno se tudi solnce na Uranu vidi, je vendar njegova pa se, kakor v druzih mestih, srećka vsak mesec, luč že tako raocna, da doseže močnost 300 ali polnomesecev; in tudi toplota se množi po gostem naših sipov ozračji te premičnice. Do sedaj je za gotovo 6 sprem- nic ali mesecev Uranovih znanih Je da so se ali prav verjetno saj vec. Uni šesteri imajo dve čudni posebnosti. Vrté se namreč okoli planeta od iz- hoda zahoda, tedaj celó narobe kakor naš mesec m meseci Jupitrovi in Saturnovi; in potem so njeni poti knez slavi Ozir po svetu. Usma iz Srbije o Srbii (Dalje.) trdni noci pridem v Aranželovac nazaj. Mesto je bilo razsvetljeno, kajti dan sv. Nikola tudi svetli njega v ^ uu««, -- ^ — —> pa v 107 dneh, 16 urah in 14 minutah. Herschel je 13. sušca 1781 Urana najdel. Neptun. Astronom Le Verrier v Parizu je dneh brenčijo, dudle zato je na vsakem oknu po več sveč go- kakor gaj de v pravém ali strmém okljaku (kotu) s potom Uranovim, rej0? na sre(Ji mesta so pa napravili strašen ogenj med tem koje pot naše lune precej taista, kakor pot bi hiše gorele. Bobni bobnijo in ropotajo zemljina. Uranu najbližneja spremnica se zavrti okoli 21 urah in 25 minutah; in najdaljša Stařeji ) j dudlajo, gosli in piščali pojó, narod veselo vrišče okoli ognja, kolo mendra in veselo poska- kuje. Takega veselja v noči pod milim nebom pri ognji nisem še videi nikoli. Jako mi je dopadlo. Drugo jutro jašim v Kragujevac nazaj; povsod na potu Uranovém večkratna motenja opazoval, in je po deželi so puške pokale kakor v najhujšem zatega voljo mislil, da mora za biti Uranom še drug planet slavili so še sv. Nikola boji. } kjer se ta najti mora, tako na tanko da gaje dr. Galle na zvezdarnici berolinski in je kraj 7 selja. mnogo 9 Prej so nek po vès teden slavili brez praska pušk pa ni ve- in krav pojedli so in volov in druge živali, pa popili sode popisal B U I H ■ ■ IH BHR 23. septembra "1846 resnično najdel. Ta planet ima vina"in rakije; zdaj slavijo po"deželi obično*po tri dni ime Neptuna, rimskega boga morja, in je nad 621 mi- zakon sicer dopušca samo en dan slaviti, al narod se --- ~j[------7------o o u / 9 j ^ Liuuivu uu^uovj« ouiuu t/u uau oxaviti ^ ai ui lijonov milj od solnca oddaljen.^ Svojo pot okoli solnca kar se starih običajev tiče, za zakon ne zmeni. dokončá v 164 letih, 225 dneh in 17 urah. Tedaj tako Še i ) se pripoveduje, da je knez Miloš zatekel neko veselje pri dolgo je na Neptunu eno leto! Koliko časa za vrtenje nekem seljaku. „Što imate?" popraša knez. „Slavim okoli svoje osi potřebuje, se še, kakor pri Uranu ni dalo določiti zavoljo neizmerne njegove dalj- nosti. Verjetno je, da je njegovo presredje nad 8000 ne 7 sv. Arhangela" tt____íu je včeraj gazda odgovori gazda. „Sv. Arhangel bil odgovori —----- * ~ J ---- »3 7--J J O 1------J -------- ^actwck - „c* ïtcifl! oCIli UJU Oiavii g1« milj; njegovo okrožje 25.000 milj, okrožno površje slavim telo, juter čem mu slaviti peruti. 206 milijonov kvadratnih, in kubično držanje ^ blizo imel sv. Arhangel rep, ti bi mu tudi rep slavií" zagrmi knez. „Znam ja to" a včeraj sem mu slavil glavu, danas mu „Pa, ako bi se 280.000 milijonov kubičnih milj. Neptun je tedaj 102- veči krat okoli sebe obroč ali prstan, in tudi 2 meseca, -j----------— —0 -----,, — knez jezno zadere in zavpije: ^îiaju y uvaugoci x pv^i/ # kakor zemlja. On ima tudi kakor Saturn ??Tudi rep bi slavil, pa ga nema" — odgovori gazda, hajd rep dvadeset i pet!" kterih pa se gotovo bode še več najdlo. Toliko tedaj o do sedaj najdenih planetih. majhno trohico celega stvarstva smo premišljevali z občudenjem smo napolnjeni. Kolikor bolj nas mora vse stvarstvo, vse milijone prijazno jasnih zvezdic na Le in se pokorno vleže, izdrži 25 odcepljenih mu batin m slavi tretji dan peruti sv. Arhangela. Pa kaj marajo guze za batine, kadar so veliki možgani rakije in vina polni! Kragujevac, sredotočno mesto kneževine srbské 7 vse sivarsivo, vse milijune pnjaziiu jasmu z,vez,aiu ua stoji po vegasti dolini na reki Lepenici, okoii in okoli nebu spodbadati in opominjati, občudovati in moliti v so hribje: vidi se samo v lepa nebesa. Kakor vsa okoli okoli prahu Taistega, ki je vse to stvaril v tako lepem redu ohranuje! 7 ki pa tudi vse to zemlja, je tudi kragujevaška okolica zeló rodovitna y m Zabavno berilo. kragujevaško vino in rakija slovite najbolj. Lepo polje okoli Kragujevca obđelujejo, kakor v^ Topčideru in pri Belem gradu, tako tudi tukaj, južni Cehi, nasi marljivi Od kadaj lotrija Avstrii ? Vsakdo vé, kaj je lotrija in mnogo jih je, ki so že vedó 7 7 bratje od črnega morja — Bulgari, umetno na lepoto in kinč pomenjenih mest. Bog me! tudi brhke ljubljanske Krakovčanke bi se mogle mnogo mnogo od prostih Bulgarov učiti. Bulgar je umeten, hvale vreden zemljodelec, da mu ga ni para. On je delaven, nikoli ga ne vidiš brez posla. Srbin je Bog me! vès drug clovek; on je bolj vojnik in trgovec. Svojo puško in handžar rad malo pogleda, cibuk popuši, malo posedí, prestolnem mestu Dunaji začela se je leta poleží in zaspí, in obdela in obseje svoje zemlje toliko, in sicer 21. oktobra; izsrečkane so bile prvikrat kolikor misli, da bo za zimski živež dosti, drugo ga ne marsikter goldinarČek zastavili v nji; al malo jih je, ki od kadaj se je pričeia v našem cesarstvu. se ni pričeia v vseh deželah v istem iz sledečega: času 7 Da pozvedamo 1752 številke 26, 81, 53, 11, 74. tobra briga; prepušča svinjamin drugim živalim. — Bulgarin Pragi se je odprla lotrija 1754. leta 12. ok- nasproti pa po zemlji brba noč in dan, jo čisti, preko- prve številke so bile vlečene 22, 75, 33, 44. », pvc Ojcvimc ou vicocuo uu, icr, u u, u, Za Dunajem in Prago je lotrijo dobil Gradec na puje seje, sadi Štajarskem 7 kjer so in presajuje. Pri tem je Bulgarin zeló trezen, njegovo jelo je: čorba iz paprike, češnja in če- 1757. leta 23. novembra številke bulje, v ktero si malo kruha nadrobi. Da! od te čorbe bi slovenska usta in želodec pregorela. Bulgarin svojo zemljo prisili, da mu mora obilo roditi. Za njegov plug ni treba treh parov volov, kakor za srbski; dosti mu 32, 52, 5, 22, 14 prišle na svetio. V B mi na Moravském so dobili lotrijo 1777; 24. decembra so bile srečkane številke 45, 51, 87, 62, 55. Lineu v gornji Avstrii je prvo srečkanje bilo jedan par tokov vodo 6. svečana 1778 s številkami 76, 56, 38, 40, 18. Na Ogerskem se je odprla loterija 1810. leta straši. svečana s številkami 74 75, 86, 46 12. Od leta 1752 do leta 1809 je bilo' na Dunaji suši umé Bulgarin iz daljnih rek in po-na svojo zemljo napeljevati; trud ga ne susi predlanski , ko je topčiderski potok Na 9 V "" ~ * "-i"*" 9 Ju ---—" J bil čisto suh, so napeljali vodo iz daljne Save. Savi se je kolo vrtilo noč in dan in v Topčideru so se 162 bulgarske zemlje zalivale. Bulgarina vidiš tukaj po so jih pošiljale neodpečatene s kratkim napisom mestih od zjutraj do mraka poleti in pozimi z otovo- „wird nur deutsch angenommen" na Hrvaško nazaj* renim konjem od hiše do hiše hoditi, kričati, to in to Tako početje je toliko bolj moralo žaliti naše uradnije^ na prodaj ponujati, Srbin dá svojo zemljo, da mu delati ker one niso z enako mero merile štajarskim in kranj- treba ni, Bulgarinu v najem, potlej pa potrebne reči skim uradnijam in so radovoljno sprejemale tudi nemške od njega kupuje; kajti Srbin grozno težko in nerad, dopise, čeravno je njih služ bini jezik hrvaški. Tako Bulgarin lahko in rad delà. Srbin od Bulgarina reči y y ki jih je na njegovi zemlji přidělal y kupuje in puje, glup! in če koga opehari, se mu posmehuje: preku- Ali je daleč je přivřela ta borba med uradnijami našimi in unanjimi, da je viša vlada na Dunaji primorana bila presekati razpore med uradnijami z ukazom da se pravi upCJJalI , oc Ili U | J U o i_Li C ii U J C . je la^^uio luv^u. uiauuijauii a u. cv. « u lu , lac* ću da se dá tako prevariti." Bulgarin ustanovi pri kr. namestništvu našem posebna pisarnica, je trezen, miren, pobožen, pošten, delaven človek in dan umetno delà kakor neutrudljiva čebelica. ; garina najdeš po vsi Srbii y les, zida in gradi kuče, pali opeko (Koncc prihodnjic.) on brba po zemlji reže dile itd. 9 noc Bul- teše vse y ktera ško-slovenske dežele, přestav lj a odpise kteri se iz Hrvaške pošiljajo v nem- v nemški jezik o o, v-» - o X v/ v kj Juiarvt/ kxk^ukjikj , cote» v ij a v jt/^ia, došle nemške dopise pa v hrvaški jezik; převodu se pa > vselej dodaj a izvirni spis čast hrvaškim in oger- Slovstvo. skim uradnijam se mora reči, da nikjer ni bilo tako-šnega prepira, ker tù in tam imajo prisežene tolmaČe za to. Mi pa dostavljamo temu to y kar so „No vice" že nekterekrat priporočale: Ker je Avstrija mno-Poziv na předplatil na IV. svežčic „Milovana." gojezična in je treba, da vsak omikan Avstrijan , tedaj to-le, kar Ravnateljstvo „Kola* c Je dne t. m. ra zglasilo „eo ipso" vsak uradnik avstrijski, zná vse jezike ee- pevce slovenske: utegne zanimivati tudi čitavnice slovenske m sarstva naj se šole avstrijske prestrojé tako, da ima za mladina priliko se učiti vseh živih jezikov „Kolo" je izdalo do sada tri evc^ te je u njih priobćilo njekoliko liepih narodnih napje- Francoza in Angleža, kakor na Slovana in Madjara vah. Kod toga, u nas u istinu riedkoga podhvata svežčica ..Milovana" življenje potřebuje. ; ktere Pa se vé, da mi gledamo bolj na ! vo- » «-»i-i• vkj^ím , ka uuo louuu iiuuauga ^/uuuvata ^ \ kj- dila ga je temeljita misao, da se hrvatsko pjevačko Nam zije Je luxus" več in realke tako kot „potreba"! vredijo, da Lahko se gimna-se ne zanemari latinščina družtvo ima baviti ne samo pjevanjem i priređivanjem ln grscina y čeravno koncertah, nego i izdavanjem valjanih narodnih napjevah. šolah ^ Ovu misao ima rečeno pjevačko družtvo i sada dočim ravnati. jima ni treba več zvonca nositi v kajti časi so drugačni in treba se je po njih !z Celja. (Oznanilo čitavničino.l Vsled §. 13. dru- izdaje četvrti svežčic „Milovana", u kojem će biti osam primorskih pjesamah s napjevi, priredjenimi štvenih pravil vabi podpisani odbor uljudno vse častite za mužki zbor uz glasovir od Slavoljuba Lžičařa. Za- elane čitavnice celjske v glavni zbor v čitavničnem grebčani se bez dvojbe sjećaju, kolikim su uzhitom poslopji v nedeljo 28. maja t. 1. ob petih popoldan. bile pozdravljene te pjesme, kad jih je „Kolo" prvi put Na dnevni red pride: vsled §. 15 društvenih pravil u Streljani na svom koncertu dne 20. prosinca 1864 posvetovanje in prememba nekterih toček dosedanjih pjevalo. Hrvatski je narod bogat krasotami prirode i pravil naše čitavnice. Ob uri zvečer tega dne pa uma > kao ma koj drugi narod velikoga svieta. svo- bo beseda s petjem in slovenskim glediščem. joj pjesmi opjeva on slavna djela svojih vitezovah, nji- bo M. Vilharjeva šaloigra y> Žup Igrala se an. a Odbor čitavnice celjske. mi si rád zasladjuje i u crnih časih tugu ublažava. Njegove su narodne pjesme divne u svakom pogledu i to Iz Ađlešič poleg Kolpe 13. maja. M. P. — Bog ne samo junačke, nego i liričke. Napjevi u njekih od ni nič zagospodaril. Ce prav smo imeli dosta snega do duša u slasti pliva, spomladi, je vendar brzo zginil, a sada imamo veliko da tih pjesamah toli so liepi kada jih pripjeva grlce gladko i zvučno. U tom se pako pogledu osobito odlikuju primorske pjesme ljaše „Kolo", da će svakomu rodoljubu milo biti, ako suso. Vendar upamo, da bode mili Bog skrbel y da se Zato miš- bomo živili. Sušo z vetrom imamo tako silno, da nismo ono te izverstne napjeve priobći, ďa im se valjanost, je zadela: rž v stanu niti orati niti kopati, pa još huja nadloga nas i senica glas i ljepota i u daljih krajevih naše liepe domovine gom poginil tako posebno pa ječmen, je pod sne-da moramo preorati i debelačo se- upoznade, a tim da se probudi ljubav za sve ono što jati. X 7 m ^^ ^^ <*■ KS KJ vi v4 X JMUUCIY UCX OYU \JL1KJ y O LVJ ^J ^ imademo na svom domu krasna i umjetna. Dosadanje tega Petra /u^iiiii y taiw y ua uiuiaiiiv ^i^uiaii ± ov^ Ljudje so vikali, da ne bo snega konec do sve 5 slične proizvode izdavaše „Kolo" na svoj trošak Bog je dal, da je sneg prošel i drevje 5 nu ovaj put nemože toga učiniti, je mu manjka dovoljnih za to sredstvah. A da ipak učini, što od njega zahtieva njegovo zvanje, odluči evo pozvati sve prijatelje na- ozelenelo. Ako nam Bog dá kmali potrebne godine (dežja),^saj vina bo, ker nam tako lepo obeta vinska trtica. Cešenj bomo tudi dosta imeli, sliv pa jako malo kaže ujc^uvu ju v a uje, uuiuui evu pvavau. »ve pi ljaieij w lia- j mum, vinska kupčija je jako slaba, pa vendar ga pro rodne umjetnosti glasbene, da si putem predplate na- dajajo po 2 gold, vedro, to je, 20 bokalov. Akoravno bave djelo izvrstno po svom sadržaju, te zato dostojno je bil v jeseni „cviček Matiček", zdaj je dobro vino. ovomu četvrtomu svežeiću našega naroda. Ciena se već pod tiskom nalazi, jest za predplatnika y 50 u\j n. a. v. ±h>u saiiupi iu preupiatniKan, aoDit ce K.em zuuiu vuuiuiu usiuv. uicicv giaouv jo jedaneasti otisak na dar. Predplata se šalje ravnatelj- da izmed v Ljubljani prebivaj o č ih udov je po ~ , Matičinih pravilih izvoljenih 16 odbornikov, namreč: dr. Lovro Toman z 268 glasovi, Anton baron Zois Iko sakupi 10 predpiatnikah dobit koj for. će Iz Ljubijaue. (Volitev odbornikov v velikem zboru Matice slovenske 11. maja l. I.Izročilo se je v velikem zboru 269 volitnih listov. Štetev glasov je kazala stvu hrvatskoga pjevačkoga družtva „Kolo" u Zagrebu Dopisi. z 267 265, r iu. xerpiuez úvú , ur. ju. v v u i u <* & ^^ Znano Vam je, da pri nas dr. Jer. Zupanec z 257, dr. Jan. Pogačar z 247, Iz Zagreba 12. maja * dr. Jan. Bleiweis z 266, dr. Etb. Kos ta z Fid. Terpinc z 262 ; y *** ' — v — ~ ~ - ~ - dr. L. Vončina z 258 veljá hrvaški jezik kot uradni jezik v kraljevih ških , voj a- finanenih in gradjanskih pisarnicah; pisarnice te prof. A. Lésar s 151, prof. J. Marn s 132,. dr.^ Voj ska France Levstik s 109 s 119 prof. Vávrů s 109 9 opravljajo služ bine svoje posle v deželnem jeziku Andr. Praprotnik s 104, prošt A. Kos z 96 in dopisujejo tako tudi drugim uradom zunaj dežele. Vilhar z 96. y Al mnoge uradnije na Kranjskem in Stajarskem so pi- pravil izvoljenih 24 Iv. Izmed unanjih je vsled Matičinih sano gledale take dopise v hrvaškem jeziku in večidel y in sicer Dav. Terstenjak % 261 y škof Dobřila z 246, Pet. Kozler z 245 y vitez 163 Mikl 235 z 242 9 Ceg Z 9 dr. Srnec z 229, Ant ec z 210, dr. Koče va] 240, erne or. Kaz lag z z 215, Luk Ce pa je bilo vse, kar smo dosihmal storili to Svetec 197, vitez A. Gariboldi s 190, prof. J z 204, grof J. Barb s s 189 ; ' «VOAUUi«! OW1U1 , LKJy v knjigah, smo danes kar je navadno predg začeli knjigo samo pisati. Bog daj7 da je na blagor narodu našemu ! Mat. Cig Winkler s 166 164 ? dr Vošnjak s 165, Andrej Imeli ste > s 151 ) dr. Ulaga s 156, prof. K o ci j an č gospodje, danes truda dosti; treba, da se 9 Gra br ij s 151 » s Raj ( 128 s 138 prof 9 Mat. Maj s Mat. P 132 s 140 Erj s IV U O O liv , V/ J.» JU1J « Í WW tJ za unimi šestnajstimi v Ljublj 117 ; dr. Dom pec gla 9 Naj oddahnite zdaj in se z nami veselite. Napravila je zato čitavnica naša „besedo", pa sporočila mi je, naj Vam v njenem imenu izrečem srčen, bra-je v resnici srčen pozdrav, ni mi prelj ubij eni gostje tovsk pozdrav. 9 i Da so přejeli: Fr. S tar ej 88 9 88, dr. J. Kozler 82, dr. Cebašek 82 Pavšler 81, Jož. Debevec 75, Val. Krišper 65, Luka Jeran 62, pre bi vjijočimi treba še posebno zagotovljati — pogled po dvorani Vam to pričuje — kajti nismo prišli Vas pozdravljat samo dr. H. Dol 9 kanonik Plei w 70 ? erovec 59 B 9 dr. Jož. Župan 45, Jož. Martinak 42, Vikt mi čitavničarje in sokoli; ako pogledate okoli sebe, vidite krasni venec rodoljubnih gospá in gospodičinj. One niso prišle danes zavoljo nas Vas da 9 prišle so zarad 42. Mih. Peternel 3o -----— , ----- —, cestitajo prihod Vaš, in Vam pokažejo, vi« ut za temi pa še ve- prazna beseda, ako slišite in berete hvalo majki Slavi da ni o-rw-wMi > - ~ * ~ ----—; — --- liko število druzih z manj kakor 30 gl Med lim so za unimi 24 naj gla prejel Košár 109, Jož. Gorjup 109, Peter Hicinger 104, And. Pirnat 104, dekan Pikl 102, Mirko Bo- rić 100, Ivan Žuža 92, France Kapuz 91, dr. Prélog 90, prof. Marušič 90, prof. Macun 86 dekan Reš 67, Teodor Napret59, Drag. Savnik 59, Blaž Potočnik 51, prof. Šolar 49, dekan zvesto udanih naših hčerk. mi nalogo, v njihovem Zatoraj 9 spolnovaje častno in našem imenu Vam, mili nam g gostje, navdušeno zakličem: Na zdravje! na zdravje!" Slava- in živile-klici so odzdravljali predsednikov pozdrav, po kterem se je začela beseda. Naši gospodje pevci so se v samospevih, zborih in v spevoigri tako 9 da tako so nam vsi rekli lim Rozm 34 prikupili gostom ostane ta večer v vedno milem spominu. Po besedi se u v Viiiu ; I^J. v/*» r^ V * w 4. ; ^ v v — • tw i KJ\J\J JL y » VUUV 1JLÍ1JL V> 1JUL D^UiUiUU. JL V U^jOKJ U.1 OU S taj. 47 , prošt Arko 36, opát Vodušek je polovica društva sebrala v gostivnico, kjer je bilo ; 30 gla 9 tako, da se je videlo za temi pa še veliko število druzih z manj kakor vse neke posebne „židane volje ovi. da je živo čuti! vsak veliki pomen srečno dovršenega QBeseda na čast druzbenikom, ki so prišli v ve- narodnega dneva; druga polovica pa je v gornji dvo- liki zbor Matičin.) Ko je poldne bil skup obéd v ---—O- t---- ' ~ ? jv v rani do polnoči pritrkovala z rajanjem veselju ki je gostivnici čitavničini, pri kterem se je v veseli družbi kraljevalo v spodnji zbornici. In tako se je končal 11. v zgodovini slovenskega naroda na veke pomen- ^l/OVI V UL Ivi VI VU T UiVii.ll j t WW* VAU F ' www*. napijalo toliko zdravic, da menda nikdar in nikodar to državna poslanca gospoda dr o vr o Tom maj, ljivi ! Že to noc še vec pa drugi dan so nas za- liko — uraayua pusiauvo. guspuua ui. jlj u v í v a. u m a u ijivi; — zjc lu iiuu , se vec pa urugi uan sso n in Anton Cerne sta po telegramu iz Dunaja pozdrav- pustili predragi nam gostje, vrnivši se na svoj dom. ljala družbo, in gosp. dr. Prélog je iz Maribora pri- Mi pa jimše enkrat izglobočine srca kličemo : živili! ) • * " ~ * ~ & j~ — — .------ godovinsko majoliko z napisom ;;mar i bor" nesel je z navdušeno napitnico šla od ust do ust ) se ki na večer ob uri v čitavničini dvorani začeia slovesná nagovoru mnozih prijatlov se je pred odho-dom dal naš Davorin Terste nj ak fotografiti v Po-gorelčevi fotografnici. Tako izvrsten je njegov milo-„beseda." Pod krilom zastave čitavničine in sokolove, resni obraz posnet, da bo gotovo vsacemu, ki si ga ki ste vihrale v rokah naših viteških Sokolov v lični omisli, predrag spominek. opravi ^mmj^m^^mimggmmmgmmgmgm^ povdari pevski zbor národno ,,Naprej zastava V 1 c« v t , |jy yuan J-» v^ * oivi ^íkiw l umiuuuv ,, mj^/t. wj ^uuvmím - * JJUUU.* slave" kot vvod besedini in potem stopi čitavnice pred- nike; prišlo je sednik dr. Blei we is na oder in pozdravlja zbor tako-le: Rosta, hišnega pondeljek je volil 3. razred mestne ođbor- 9) Mnogokrat t slavna skupšč 74 volivcev, ki so posestnika, s volili gosp. Vilelma 68 glasovi, gosp. Blaža 9 mestu; al ni mi bilo sem govoril že na tem Vrh ovca, hišnega posestnika s 64 glasovi, dr. Jan. dosihmal dano, poprijeti 9 priliki tako slo vesni, o priliki tako pomenlj kakor danes. Da zgodovina pomni svoje nam besede o Bleiweis-a, deželnega odbornika z 63 glasovi in 9 9 tako bela Ljublj srečna, da kar prvikrat sklicala v In Vi, predrag bratje, ki ste došli iz mnogih pokrajin slovenskih Miha Pakic-a, s 55 glasovi. razred ; bilo je 9 volivcev 255, ki doljubne sinove vse Slovenij 9 ger-a z 177 glasovi, Dr. Valenta je dobil 119 glasov. . razred. Včeraj je volil so volili gosp. L. Bûr-V. Stedry-a z 128 glasovi. četrtek voli niste prišli skrivaj vesti. ki čuti gospod 9 da se, plahi m prav 9 , kakor pride clovek slabe ako pride, ne, ne, prišli ste s čisto • f vestjo, z dprtim vezirom Eno noč pozneje ko je pogoréla vas Pré ska nad Medvodami, je pogorela blizo Preske papirnica v prišli ste na klic samega Njih Veličanstva, gospoda in Ladii, ktera je bila poprej Gruntnarjeva, zdaj pa je posest gosp. Trpinca in njegovih družnikov. Staro le-eesarja našega, kteri je 4. svečana leta 1864. podpisal seno poslopje je res zgorelo vse in poškodovane so tudi karto magno omiki vsega slovenskega naroda : pismo mnoge mašine, vendar ker je bila zavarovana za 19.000 Matice slovenske, kteri središče naj je Ljublj Bodi blagoslovljen svečan 4. ! Slava presvitlemu Vladarj gold. se bo dala s tem denarjem nova lepša fabrika Al napraviti. To je ravno dobrota za var o vanja, da je kaj je ravno to mesto, na kterem stojim pogorelcem hitra in zdatna pomoč. Tudi v Pre ski Zat 9 marca so bili vsi hišni gospodarji razun enega vani. v tem slovesnem trenutku, toliko pomenljivo? prečastita gospoda, ker prav na tem mestu 1863. leta se je rodila Matica. Ko smo namreč takrat nas je slišati to toliko bolj , ker od drugih strani obhajali god blagovestnikov slovanskih sv. Cirila in del glas dohaja? zavaro- Res prav na čast je to Presčanom in veselilo veči- Metoda na poročilo 40 rodoljubov iz Stajarskega rovan. (i Dozdeva da ni „nobeden ali le eden bil zava-se nam, da na duhovnih pastirjih je v kterih po vsej pravici čestitamo prve utemeljitelje o tem največ ležeče in — rekli bi — da je nekako Matičine, stopil slavni naš dr. Toman na ta oder in čast fajmoštrov z as ta vijena v to, da so posestva nji- In navdu- hovih far zavarovana; kajti beseda njihova največ tudi desetkrát mečejo aj se t izrekel želj šeni pravo-klici pritrjevali so venija ni več držala križem rok Mat kazali smo, da si h amen, amen smo na ! In Slo šli delo mo, da si znamo sami po gati poma in mili Bog je blagoslovi! vzajemno naše delo. je med desetimi saj pri osmih le piškav izgovor zmore, in ce s svojimi prigovori bob v steno, enajstikrat se bode vendar prijela; saj to, da hišni gospodar ne zmore asekuracijnih krajcarjev, Do- y 164 kler je duša na teló vezana, treba je dušnim pastirjem vlada želela bi i naJ skrbeti tudi za telesni blagor faranov. Gosp. fajmošter biček od dohod: v Pre ski, poznaje veliko nevarnost cerkve ob požaru, skozi ktero gré železnica namreč ne samo Dunaj vlekel do Je IVU JLm. JL y V/ áJ MJL V f ^ AA u V W T «^V 4. U V Ky w w V A bB ¥ V v icr JL* U M 7 kakor slišimo, dal zvonik nad zvonovi in pod zvo- jo, OUOIUIV , «TV^.X* novi obokati (velbati); to pa je bila sreča da pride na Dunaj železnic, temuč vsaka dežela gorski Nikita Knez > mati ^vuAuatiy, »iv ju wua oicu« j vic» SO ZVO- kl si jih je narOCil Za SVUjU ItJitJSIJU Birahu. — ,, vv anu.' poškodovani ostali, če tudi je zvonikova in zagotovlja, da že v 14 dneh se bo razglasil red za vo Cesar naš mu je poklonil 200 pušek telesno stražo Wand y novi cerkvena streha pogorela litve P letošnje češnje smo dobili iz Vip že 12. dan t. ra. Nenavadno zgodnj gerskega deželnega zbora, ki se neki de v t Ljublj ano mlad povtako dolgi zimi Žalostna letina ktere ne pomnijo naj starej piše od vseh kraj spo septembra meseca; „Surgony", list o g. dvor. kancela- bskega naroda na rije še nič ne vé o tem Stan nam žuga 5 û ljudjé volj grozne suše Ogerskem > y boj piše „Srbobran", ne. Tako se nam liberalci magjarski se narod po pravici dualizm je vsaki dan kritičnej y ker Je 5 očitno, da (Gosp fotografu na trzaski cesti pa brez dualizma. vDualizem je res porazumljenja z vlado na temelj stru daj strah, ki tava SI ezvik - holštajnske zadeve so zamere.l Veselilo nas je prav zlo videti, da med ljub- zopet v novo dobo: sklicati se namreč ima zb bo pa po svoj ljanskimi fotografi, ki so že marsikter goldinar posneli želnih stanov s slovenskih obrazov, ste Vi edini, ki naznanja svoja delà slovenskemu narodu v njegovem jeziku. Al ker Vas za to hvalimo, ne bote nam odrekli p**av žive prošnje, y da povejo, kaj hocej j motala štreno po Av-topilo r de-pruska vlada Najvažnejša politična pap in t je zdaj gotovo ta, da se vlada res sprijaznujete ; v kratkem se priČakuj da vržete svoj smešni napis v staro šaro in cerkvena pogodba o škofijskih zadevah Cesar napravite druzega i) Portre velj Bilde morejo poleon v se čiste in lepe biti, če ne, pa ni dreba osetti." Hotli ste „nove Francoske zmiraj potuje po Alg y kteri hoče ime dati menda reči : „Ena podob veljá Podobščine morajo čiste biti in lepe; če ne, jih ni treba vzeti Dvakrat lep boj podob > ako jih naznanite spo dobno Denarni zapisnik Matičini. V drugem letu so k Matici pristopili in plaćali kot ustanovnik: 9 Triglav" V včerajšnem listu po vsej pravici Gospod Bučar Franjo, trgovec v Trstu levite bere znanému ljubljanskemu p y kteri se vede tako, kakor da bi bil najet, da troši laži po svetu, s kterimi se skruni dežela naša. Tako je zopet laž tista grda pritiklina o posilstvu, ktero se je po znaném pisúnu zatrosila v časnike unanje yy yy yy yy Quousquetandem? Novice" že večkrat vprašale Novičar iz domaćih in ptujih dežel. državnem zboru dunajském je zbornica poslancev dognala obravnavo stroškov in dohod k o v za letošnje leto ; po njenem sklepu imajo stroški znesti 522 milijonov in 45.860 gold., d o- yy yy yy yy hodke je prevdarila na 514 milijonov in 905.463 gld.; dozdanje davkovske přiklade ostanejo do konca leta. Ves ta proračun pride zdaj v gosposki zbornici v pretres ; ni se nadjati, da ta zbornica potrdi kteri seji 10. naj bi kar je pri državnih stroških odbila una. dne t. m. je prišla v pretres postava, po v našem cesarstvu ptujim obrtnikom zavarovale marke za njih blago. Odbor je gledé na to, da domaćim obrtnikom niso ponarejanja za-varovane marke (znamenja, ki jih devajo na svoje yy yy yy yy yy 11 yy yy yy yy yy yy yy Lovšin Simen, kaplan v DobrniČu..... Parapat Janez, kaplan pri Stari cerkvi na Ko- čevskem.............. Hren France, posestnik in župan v Begnjah. Cižman Anton, c. kr. navticne akademije profesor v Trstu............ ^egić France, c. k. namestnijski tajnik v Trstu Kastelic France, trgovec v Trstu..... Zorec Edvard, trgovec in posestnik v Trstu . Babnik Jožef, kaplan v Žuženberku . . . . e letnim donesekom: Ribic Jožef, trgovec v Ljubljani..... Alijančic Jože, fajmošter v DobrniČu . . . . Klein Ant., voditelj Egerjeve tiskalnice v Ljub. Ceh. Alojzi, doktorand prava v Ljubljani . . Blaž Jernej, hišni posestnik v Ljubljani . . . Skul Martin, hišni posestnik in mlinar v Vikrčah Mulej Andrej, c. kr. računski uradnik v Ljublj. Vidmar Andrej, posestnik v Begnjah . . . . Meden Matija, posestnik v Begnjah . . . . Meden Matija, mlinar v Begnjah..... Meden Toinaž, posestnik in župan v Bezuljaku Stranecki Jožef, kupec v Idrii...... Perona Ljud k. policijski uradnik v Ljubljani 10 goltL 10 n 10 10 i> 10 yy 10 yy 10 71 10 11 10 » 2 ir 2 ii 2 i 7* 2 79 2 » 2 71 2 71 2 17 2 ■ 19 2 11 2 19 2 11 se našim blago), zboru nasvetoval, naj popusti ta vladini predlog. Poslanec Skene je potrjeval odborov predlog, češ, da se ptujcem ne more dati, kar domaći nimajo; vlada naj predloži postavo, ktera korenito zboljša te nadloge kupčijstva; dr. Toman kritikuje sedanjo postavo o varstvu obrtnijskih mark z ozirom na kranjsko obrtnijstvo (prihodnjič prinesó „Novice" ves govor); upravnik mini- Z doštetimi poprej snimi Skupaj 116 gold. 756 872 yy yy V Ljubljani 14. maja 1865. Dr. Jer. Zupanee. Milodari za siromake Notranjce 8. raz glas. Gospodje Mariborčani 21 gold. 50 kr. sterstva pobija predlog odborov, ki je naposled padel ; Gospod prof. dr. Čebašek za pogorelce v Globodolu 5 gold. , ují obveljal je po većini glasov vladini predlog. V tej seji Vrhu 5 gold. — Gospod. M. K. zajogorelce V Globodolu 1 gold.^ je zbornica potrdila predlog dr. Schindler-ja, naj predlog vladini, kteri zadeva važno 3tvar, kako naj se bi na Vrhu 1 gold., v Majhovem 1 gold. so za pobiranje davkov naredila nova p o d- Kursi na Dunaji 16. maja izroči v prevdarek poseboemu odboru. seji laga, 11. maja je z većino 4 glasov padel predlog Bergerjev, ki je nasvetoval: naj se protest c. k. dunajskih sodnij zoper Schindler-jev govor o avstrij skih sodnij ah obravnava kot vladini predlog. Zbornica gospôska je v seji 11. maja podrla, česar je zbornica poslancev in 5 % metaliki 71 fl. 50 kr. Narodno posojilo 76 fl, 50 kr. Ažijo srebra 107 fl. 50 kr Cekini 5 fl. 19 kr. Loterijne srećke: V Trstu 13. maja 1864: 40. 31. 5. 60. 80. Prihodnje srečkanje v Trstu bo 24. maja 1865. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Tiskar in založnik: Jožef Blazilik v Ljubljani.