Dervišev prstan &KVK' (Arabska priijovedka.) %Jfl'a Je^uem najlepšain otoku v peSGenem morji Saliari, Mahmud-eden (Pm, inienovanem, živel je star Arabec Abas si svojo ženo Animano. Oaza ^gf Mahmad-edeE je majliena, in prebivalci, katerita je se ženami in otroci jedva petdeset, sreiini so in zadovoljni. Živd se ob tem, da so karavanain vodniki skozi puSSavo. .4E3MHP' 162 ^^ Abas je bil iz prorokove rodorine, on je potomec Alahovega ljnbljenca Muliameda, Na Mahmud-edenn je bil od najveljiirnejši mož in je slofel dalee ua ololo najbaljšjni in najsanesljirejSim sodnikom. Jfaj je s&mum, najgrozovitejiSi vihar v Sahari, še tako razsajal, on ni izgubil zaupanja r AlaUa in njegovega proroka Mahamedn. Ras kamelo je stopit. Iiregovoril vso karavano, naj se po njegovem vzgledu ravnajo. sain pomagal raztovoriti žival, molil nad karavano proti Meki obrnen ter se na vse zarfnje tndi sam skril za svojo Mobo, kakor je l»Ho ime njegovej kauieli. Saruum je dirjai slraSno, vzdigoval kakor gore visoke valove peska in zagruzil marsikatero karavano. katera je čakala jednako, kakor Abasova. da pcneha grozon vihar. Kararani, katerej je bil vodnik Abac, se ni zgodila nikdar nobeua nesfeea. Trgovci in kupci, kateri so potorali skozi Saharo, gora-iji so, da ja Alab. pobožneinu Abasu, potomou prorokovemu, podelil to milost, da se Bjemii in od njega peljanej karavaui ae pripeti nobeaa nezgoda. Obolel pa je staii Abas io ni mu bilo več mofd seati na svojo Mobo, da bi vodil karftvano. Ležal je v mehkej travi v seaci cipres tcr gledl^ t mirne mmlre oblake. Globoko je vzdibnil in pokJical svojo ženo iz šotota. Aniiuaua sedla je poleg njega ter uiu pihljala š palmovim listom lila-dilo v vroči bolni obraz. ,,Animaua. biser moj. ljnbljenka moja izza mladih ktepkih letl Bolan sera in kmalu se presolim v edon. Kde je moj sin Abul-Abas ?" nnGospodar moj dragi! Znano !i je, da je minilo uže dvajset let, kar so uaraa najino nado, dvajsetletnega sina Abula, po uo5i zvezali roparji ter ga odvedli na konjib, hitrih kakor blisk. Pravili so pozueje, da so bili Ka-lifovi spabiji ter da so ga odnesli v ilamask, da služi tam v Kalifovej vojski. Ti si ga šel iskat a prisel si prazen, sara, bre.z njega douifSv."" ^Besnico so govorila troja usts. Poslnšaj, kar bi ti už« darao moral povedati. Bil scui takrat v Meki aa grobu prorokovem ter uiolil ttim, da si izprosim milosti od Alaba, da nazaj dobodem svojega Abdula. Olajšala tni je molitev mojo bolest iu bil seai si v svesti, da uii mogočni Mervao, Kalif v Damasku. naaaj da mujega sina. Na jioti pvoti Dunasku pvidro/.i so uii dervij. Bil je gladen in jedva imel toliko obleke, da si ja pokril uagoto. Dal sein mu jesti in piti ter poilaril iuu pol svojega plaSSa, da si zakrije pred pekoeim solncem gole udc. Vjirašal loe je, kaj jaz iSčem po sveti in zakaj sem tak6 žalosten. liazkril sem svojo bol&it svetemu možu ia dejal mi je: nTTOJ sin Abul-Abas je v Daiiiasku ua Kalifovein droru. Ne isei ga tam, poTrni se doiniSv; prftliio nmerješ, obišče te tvoj sin. Alah boee tak'''. — A ker si bil prol.i uieni kk'S usmiljen, [lOdaiini ti ta prstan. Ako si kaj želiš, poljubi ga iu izpoloeua bode tvoja želja. Ako pa res Ijubiš svojega sina, ne želi si nikdar za-se uičosa, ne želi a! ne bogaUstva, ne oblasti, po-magaj i sjim le svojemu bližnjBinu. Po svojej sinrti pa iiroči t& prstaii svojenitt siuu Abul-Abasu in dosegel bodi; najvifjo Cast, katero more doseH nnaulman ua svoti.u Povedal uisem tebi, draga Aaiiuaua, o tein daru, ker 9em te prereč ljuljil iu ko bi ti vedala o iSudotvornej mOči tega pratana ia uie česa prosila ter ine pogledala sši srojimi gazelioirai očmi, spomail bi se svojega prstana, f 168 pozabil Abula iu izpolnil bi vsako tvojo željo. Želel bi si bogastva, da bi ti lehko kupil svilena oblafiila, kupil bi ti roliov in robkinj, k&teri bi ti pih-lja.lt hlad r obraz in ti stregli. — Ostal aem ubog voduik. Pomagal sera sp svcjim prst&nom le karavanam, kadar je razsajal divji siraum. da aiso poginile ? peSčenem morji ? — Ali ti je pra? tak'5 f Ali ljubiš tudi ti tak.5, kakor jaz. svojega sina AbuJa ?u rnlifi5poJar. ni li bila vedno tvoja volja tadi iuojaV Nisem li vsak dan mnlila za svoj«ga Abula, da se kdaj srečen poTrne k nama?"" Ko sU se tak6 pogovarjala stari Al>a.< in njegova iena Animana, zasli-Sala se je nakrat glasua govorica približajoSh se mol Vsi so bili bogat« olilečeni in jezdili so iskre konje. Na fc\a jim je bil ponoseo mož, katerega so imenovali Abul-Abas paia. „Je-li vaina znauo, v katerem šotoru stanuje moj oče Abaa?" vpraša Abasa in Auiniano oačelnik. rnMoj siu, moj Abul!"" zakrikne stari oče in se ?zpui? po konci, da bi objel svojega sina. Abul pa skoči liitro iax kunja in objame starega moža. Kdo luore opisati veseli trenotek, ko so ae po dvajaetletneiu ločenji zopet sešli oče Abas, mati Auimaua in njiju sin Abul! Abul zaukaže priuesti mehkili hlazin, na katere polože sluge bolnega Abasa ter jame pripovedovati svojima roditoljinia o dolgih dvajsetib letih. Otakuoli so ga niej kalifove spaliije a zaal si je kinalu pridobiti spo-štovanje svojili predstojnikov, stopal je od stdpinje do sMpinje ter aedaj vAi postal paKa in Ijubtjeauc kulifa Mervana. nA vedno seni ai želel Trniti se doiniiT, na malo oazo v daljnej Sahari, k tebi, ljubljeni oče, in k tbbi, mati draga. — Tak6 je rainilo dvajast let; kar stopi neccga dne pred meno nezaau derviš ter me prosi darii. Dam mu zlat a ni zadovoljen. Vedno š« stoji prcd uiano. Dara mu še jeden zlat a nf inu dovolj. Razjezim se nad dizuiin beračem ter iikažem s?ojim služab-oikom naj ga odpravijo. Poriosno vzJiguo derviš avojo desuico, kakor da se linie braniti ter pravi; ,,Mogoi:ui paša Abul-Aljas ! Na otoku Mahinud-edtmu čakata v skrbčb iu solzah telie tvoj oie Abaa iu uiali ttoja Aiiiuiaua. Tvoj oče je star, glej, da ga obiščeš pred ainrtjt)! AlaU odlouil de je, da ti dosežes aajveč, kai* moro inuaulman dosečL Da so pa io zgt>di, luora ti oče dati s?eti prstan, katetri sem mu jaz dal pred dvajseliini leti, ko jo tebe iskajoč po sveti, mene abozega derviša se usuiilil ter uie pogoatil iu oblekel." — S temi besediuui ingine neznaui dorviš, ne da bi vedel le jeden mojih sliualmikov kam iu kaku. Jaz pak seui veruval ujegoviui besedam in sedaj seni lu. A ae uiiHli oču, da ai'iu prišul k tebi \v zaradi prstana. Kolikokrat sera v Dojih, katore sem bil s» prorokuvo veiti, za vero mojega slavnega pieduika, Alabovega (jubijeiica, tuolU k AlaUu, aaj uie oliiaui v bojih, da ki>daj vajn m vidim ! Daloč v Piiuuejah vlacla poluuiosec nad križem a sedaj j" mir in gnala me je sinovaka dolžuosl in ijubezeu do vaju, diaga roditelja. ih s^iii iu oddaljuiii Mahmud-edeu. Pralau oljdrži ofie saui. Nesi ga iz Mah-iiuiil-edena v pravi odeu !" ,,nllragi ain, moj Abul! Postil si paaa a Alah oduieail te je še sakaj višjpga. Tu imaš prstim. Ti piMtaneš kalif, kalif iz rodii Abasidov!"" L U* 164 ^H V proroškem dulm govcril je stari Abas te besede. Bile so njegove radnje. Ko je zahajnlo solnce ter z&daje stoje iarke razpošiljalo črez neiznierno peščeno ravan, plakala sta mati in sin ter poljnbovala mrtvi liledi obraz Abasov. Tilio je bilo v šotoru. kamor so prenesli inrtveca, le p61nglasni zamolkli glasovi mnaj taborujočih Abulovih spremljevalcev ao se slišali. Kar atoji pred jokajočim Abulom i v fati morgani. S pomofijo čudovitega prstana premagal je Omajade i dospel do Kalifata. Mogoeno in dolgo je vladal v Bagdadu Abnl-Abas mid Muznlnlaui. Onega derviša pak ni videl nikoli ve6. A. A. Pirec