Umrl je prof. dr. M crja n Žagar (1920— 1980) Ko sm o na zače tku lanske pom lad i p raznova li 60 -le tn ico našega dragega in cen jenega tova riša , kolege, p rija te lja in uč ite lja , rednega p ro feso rja g eogra fije na lju b lja n sk i f ilo zo fsk i fa k u lte ti dr. M arjana ža g a rja , sm o po ln i op tim izm a skupa j na­ č rto va li naše sode lovan je v bodoče, še posebej na neka te rih d e fic ita rn ih g e o g ra f­ sk ih pod roč jih . V G eogra fskem ves tn iku LII/1980 smo na k ra tko nakazali n jegovo do tedan je delo te r mu zažele li še ob ilo zdrav ih in p lodn ih let. Žal tega V estn ika dr. Žagar ni več dočaka l. Prem agala ga je bolezen, ki se ji je po ln načrtov , idej in de lovn ih zam is li vse do konca up ira l, a ji je pod legel 11. decem bra. P ro fesor Ž agar se je rod il v napredn i u č ite ljs k i d ruž in i v Š e n tju rju , od koder je šo la n je nada ljeva l na g im naz iji v Celju in na u č ite ljišču v M aribo ru , k je r je sode­ lova l v raznih napredn ih giba n jih in akc ijah , se leta 1937 v č la n il v SKOJ in bil tu d i sek re ta r te sredn ješo lske o rgan izac ije . O p ra v lja n je uč ite ljskega pok lica mu je p rep reč ila d ruga svetovna vo jna , v ka te ri se je ak tivn o vk lju č il v osvobod ilno g i­ ban je in vse do osvobod itve op ra v lja l razne do lžnosti v Kozjanskem odredu, na okrož ju Kozje in okra ju Celje oko lica . Po osvobod itv i je op ra v lja l razne p o lit ičn e in upravne fu n k c ije v Celju, L ju b ­ ljan i, Beogradu in LR A lb a n iji. Z enakim navdušen jem kot je med vo jno in po njej op ra v lja l razne vo jaške, p o lit ičn e in upravne fu n kc ije , se je ko t izredn i š tu d en t lo til š tu d ija geogra fije , ki ga je ob rednem delu na ce ljsk i g im naz iji konča l 1955. leta. Od le ta 1958 dalje , ko se je zapos lil na tak ra tnem oddelku za g e o g ra fijo na F ilozo fsk i fa k u lte ti v L ju b ­ ljan i ko t as is ten t, od 1961 kot p redava te lj in od 1965 kot un ive rz ite tn i uč ite lj, je svo jo pedagoško, o rg a n iza c ijsko in znans tveno -raz iskova lno delo prenesel na š tu d en te geogra fije , na š iro k krog s redn ješo lske m lad ine te r na; š tev ilna področ ja g eogra fije in naloge, ki jih je pred g e o g ra fijo pos tav lja la družba. Ves ta čas je bil tesno navezan na rodn i Š e n tju r in K ozjansko, kam or se je s ta lno v rača l, k je r je o p rav il svo jo d o k to rsko d ise rta c ijo in d ruge š tu d ije in k je r je vse do zadn jega sode lova l p ri raz iskovan ju , p re d s ta v lja n ju in a firm a c iji te v razvo ju zaosta le po ­ k ra jin e na na jš iršem družbeno-ku iltu rnem področju . Svoje pedagoško de lo je zastav ii doka j š iro ko in ga je kot uč ite lj in m entor povezoval z znanstveno-raz iskova iln im delom , p ri katerem: je sode loval z obema s lovensk im a geogra fsk im a raz iskova ln im a o rgan izac ijam a . In š titu to m za geogra fijo un iverze in G eogra fsk im in š titu to m A n tona M elika SAZU. S prvim je povezoval svo je delo na> področ ju p rom e tne in tu r is tič n e g e o g ra fije in p ri p rip ra v i ka rt za A tla s SR S loven ije , z d rug im pa p ri p roučevan ju na ravn ih k a ta s tro f in kva rta rn ih sed im entov. V e liko trud a je posve til tud i u redn iškem u de lu ko t g lavn i u redn ik zbo rn ika »V og la jnsko -so te lska pokra jina« , zbo rn ika »Š entju r v borbi«, občinskega zbo rn ika »Svet in ljud je med Bočem in Bohorjem «, zbo rn ika »Ob o d k rit ju spom e­ n ikov b ra tov Ipavcev« te r ko t č lan u redn išk ih odborov zbo rn iko v G eograph ica S loven ica 5 in rev ije I. C. C. UNESCO »Out o f schoo l s c ie n tif ic and te ch n ica l Edu­ cation«. Kot un ive rz ite tn i de lavec se je na zn a n s tveno -raz iskova lnem pod roč ju na jp re j posve til tu rizm u in tu r is t ič n i g e o g ra fiji, ki ji je za č rta l pot v s lovensk i geogra fiji, m očno pa je tu d i vp liva l na njen razvoj v jugos lovansk i geogra fiji, z la s ti s po ročan ji o n jen ih nače ln ih p rob lem ih na jugos lovansk ih kongresih in s im poz ijih . N jegovo iz redno m očno osebno nagn jen je k tu r is t ič n i p rob lem a tik i je m očno preveva lo generac ije š tuden tov tu r is tič n e usm eritve , ki se je po n jegovi zas lug i izob likova la v okv iru geogra fskega š tud ija . Iz tega je zrasla ce la v rs ta m ladih tu ris tič n ih s tro ­ kovn jakov, ki so se še le ta kasne je v rača li k svo jem u nadvse p rilju b lje ne m u m en­ to rju in uč ite lju , nem a lokra t ko t š tu d en tje podip lom skega, š tu d ija . N jegova zasluga je obču tna p riso tn o s t g e o g ra fije na vseh pod roč jih tu r is tič n e de javnosti v naši iz raz ito tu r is t ič n i deželi. Zato ni s luča j, da je F ilozofsk i fa k u lte ti p rav p reko pro f. Žagarja b ilo zadn ja le ta pove rjeno s troko vn o izpopo ln jevan je tu ris tič n ih vodn ikov, česa r se je lo til z ve lik im veseljem in odgovo rnos tjo . N jegovo de lovan je na tem pod roč ju je izha ja lo tud i iz n jegove neposredne povezanosti s tu ris tič n o prakso, v ka te ri se je u ve ljav lja l ko t sve tova lec , sode lavec in raziskovaJec in k je r ga je še posebej p rite g n ila p rob lem a tika z im skega tu rizm a in z im sk ih tu ris tič n ih sred išč. To je b ilo povezano z n jegovim osebnim nagn jen jem do te v rs te tu rizm a, k je r je tu d i o rg a n iza c ijs ko zelo in tenz ivno in p lodno sode lova l. S tu rizm om tesno povezana p rom e tno p rob lem a tika je p rav tako m očno p rite g n ila pro f. Ž agarja , še z las ti zad ­ nja le ta, ko je poleg m etodo loškega p riro čn ika za š tuden te »Analiza prom etnega om režja v g eogra fiji« , na kongres ih in s im poz ijih v Sara jevu, Beogradu, Rogaški S la tin i, Bovcu, M aribo ru in na Ravnati p reds tav il te o re tičn e in m etodo loške p ro b ­ lem e geogra fskega raz iskovan ja prom eta in p rom etne g eogra fije na sp loh. N jegov p ris to p k te j p ro b le m a tik i o d liku je predvsem š iro k kom pleksen pogled, p ri čem er je izha ja l ta ko iz po treb in poznavan ja š iršega evropskega in svetovnega p rosto ra , ka ko r iz m ožnosti našega p ro s to ra in po treb naše družbene prakse, s ka te ro je tesno sode loval pni reševan ju neposredn ih nalog. K ot p redava te lj reg iona lne g e o g ra fije je svo je obsežno poznavan je p rob lem a­ tike razv itih dežel posredova l š tev iln im i generac ijam študen tov, v raz iskova lnem pogledu pa se je na tem pod roč ju lo til p roučevan ja Š en tju rja in n jegove š irše oko lice . Ob kom p leksn i g eogra fsk i š tu d iji »G ospodarska g eogra fija Kozjanskega in n je prob lem i«, ki mu je b ila d o k to rska d ise rta c ija , se je lo til dom ala vseh geo­ g ra fsk ih prob lem ov, od p reb iva ls tva , km etijske p ro izvodn je in fiz ičn ih e lem entov do p rob lem ov h is to ričn e g a razvo ja . Tako sm o dob ili geogra fsko š tu d ijo te, na jveč­ k ra t m alo poznane pokra jine , ka r je vsekako r tud i d ragocen p rispevek k sami reg iona ln i g e o g ra fiji S loven ije . Na pod ro č ju m e tod ike in d id a k tike g e o g ra fije je pro f. Ž agar svo je bogate iz­ kušn je usm eril predvsem v vzgo jo š tuden tov te r v de lo s s lu ša te lji tre tje s topn je te š tu d ijs ke usm eritve . N jegovo za n im an je za to pod roč je je b ilo s to lno in v vsem pedagoškem procesu p riso tn o te r se je m an ife s tira lo tud i v n jegovem raz iskova lnem delu. V k lju č il se je v p rizadevan ja ob re fo rm i sredn jega šo ls tva ko t ses tav lja lec učn ih načrtov , p isec g rad iva za učbenike, sve tova lec in kot č lan te r zadn ji dve le ti p redsedn ik p redm etne ko m is ije za g eogra fijo . O te j p rob le m a tik i je po roča l tud i na jugos lovanskem s im poz iju o m ode rn iza c iji pouka g e o g ra fije v Portorožu jan u a rja 1980. Prav ta ko se je zan im a l tud i za d ruge geogra fske prob lem e, med ka te rim i je v času sp lošne usm eritve na p roučevan je p rob le m a tike ag ra rn e p o k ra jin e izs to ­ pa lo n jegovo zan im an je za nače lne te o re tičn e in m e todo loške p rob lem e p rouče ­ van ja ag ra rn e p o k ra jin e in p rob lem ov ag ra rn e p ro izvodn je . A k tivn o je b il vk ljučen tud i v fiz ičn o g e o g ra fsko raz iskovan je na ravn ih k a ta s tro f in kva rta rn ih sed im entov, ka r le še d o p o ln ju je podobo o kem p leksnos ti n jegovega ak tivnega za-nimanja za geogra fsko p ro b le m a tiko v raz ličn ih de lih S loven ije in S loven ije ko t ce lote. Š irok pogled na svet in na s troko je p ro f. Ž agarja p ripe lja l na raz lična in te ­ resna področ ja , k je r je povsod a k tivn o sode lova l bod is i p ri vzgo ji in m edsebojnem sode lovan ju te r p ri o b liko va n ju ide jn ih izhod išč. V Geografskem ! d ruštvu je kot n jegov podpredsedn ik , ta jn ik , č lan Izvrš ilnega odbora in ko t p redsedn ik njenega ljub ljanskega ak tiva o p ra v lja l š te v iln e naloge, med ka te rim i še posebej izstopa o rg a n iza c ija zbo rovan ja s lovensk ih geogra fov v R ogaški S la tin i 1973. le ta in o rg a ­ n iza c ijo jugos lovanskega s im poz ija z m ednarodno udeležbo o tu rizm u in re g io ­ na lnem p la n ira n ju 1975. le ta v L jub ljan i. Bil je p re d s to jn ik oddelka za g e o g ra fijo (P2EG) f ilo zo fske fa ku lte te , g eogra fijo pa je zastopa l tu d i v š te v iln ih fa k u lte tn ih kom is ijah in fa k u lte to v un ive rz ite tn ih o rgan ih ko t d o lg o le tn i č lan in p redsedn ik U pravnega odbora s tanovan jskega sklada univerze. N jegova ljubezen do pedagoškega dela in sp loh dela z m lad ino je dob ila svo jo na jveč jo p o trd ite v v n jegovem do lgo le tnem delu s s redn ješo lsko m lad ino v okv iru o rg a n iza c ije Z na n o s t m lad in i, k je r je b il n jen p redsedn ik, o rgan iza to r, m en to r in neposredn i sode lavec p ri vseh akc ijah . Od leta 1969 je bil p redsedn ik o rg a n iza c ije Z nanos t m la d in i za SR S loven ijo , dve m anda tn i dob i je b il p redsedn ik te zvezne o rg a n iza c ije in od le ta 1974 do 1979 p redsedn ik sve tovne o rgan izac ije Z na n o s t m lad in i v o kv iru UNESCO. Pod n jegovim vodstvom se je ta o rga n iza c ija p ri nas o rg a n iza c ijs ko u trd ila in razš irila na š te v iln e s troke te r za je la vsako le to več s redn ješo lske m ladine. Delo p ro f. Ž agarja je teh ten p rispevek k razvo ju s lovenske g eogra fske znanosti na področ ju p rom e tne in tu r is t ič n e g e o g ra fije pa tud i v zveznem m erilu , k je r je pos tav il so lidne tem elje za n a d a ljn je delo. š e posebno ve lika je n jegova zasluga na pod roč ju m entorskega in pedagoškega dela, ki ga bo težko nadom estiti. Pre­ tresen i ob n jegovi m nogo p re ran i sm rti' se zavedam o, da smo izgub ili dobrega s troko vn ja ka , izvrstnega m lad inskega m en to rja in pedagoga te r z la s ti iskrenega in p ris rčnega p r ija te lja in ko lego, ki je znal vedno pos luša ti soč loveka te r s p r i­ jazno in spodbudno besedo a li de jan jem , vendar tud i s trezno p reso jo , vsakom ur pom aga ti. Š tev iln i p rija te lji in m ladi rodovi geogra fov in naravoslovcev, p ri vzgo ji ka te rih je sode loval, ga bom o o h ra n ili v tra jnem spom inu. M irko Pa k