Svetovna stiska še traja, čeprav se zadnje dni napovedvfe celo atomski sporazum. Ne Kubi še traja mobilizacija, tudi priprave v ZDA se še nadaljujejo, blokada ni ukinjena, Kitajci še prodirajo, izbruhnila je nova kriza v Laosu, Jemen še nima trdnih meja, in še kaj bi lahko našteli. Na Kubi po desetih dnevih, od- kar sta se Kennedy in Hruščev načelno odločila za kompromis, še ni miru. ZDA terjajo verifika- cijo na mestu samem, Castro pa to odklanja, češ da bi bilo to preveliko ponižanje. Res je, če- mu ta verifikacija za Kubo in SZ, če na drugi strani ne velja enaka za ZDA. Ce sta se Kennedy in Hruščev odločila za kompromis, ga je pač treba uresničiti, in Hru- ščev ima prav, če pravi, da je za to potrebno prožnost, razum, ob- čutek odgovornosti. Hruščev ver- jame v Kennedyjevo besedo, da ZDA ne bodo napadle Kube, ker ne more verjeti v nasprotno. Ce hi se to zgodilo, bi svet ponovno prestajal ure groze pred atomsko vojno in stvar bi se začela znova. Vse pa kaže, da je sovjetska gesta opojila ZDA s premočnim vinom moči: Ameriški strokovnjaki so na indeks prepovedanih orožij na Kubi dali tudi sovjetske bombnike, OAD so sklenile vo- jaško zvezo zoper Kubo, formal- nosti okoli blokade pa so take, da vse napovedujejo trajanje brezobzirnega vojaškega in gospo- darskega- pritiska na Kubo. Da gre zares, se vidi tudi iz bega ka- pitala v Švico. Demontažo raket zahodni svet, predvsem pa seveda Zahodna Nemčija, presoja kot sovjetski umik, čeprav je jasno, da se rav- novesje s tem ni prav nič po- rušilo. Fronti blokov sta z raket- nimi rampami stagnirali. Zato na priliko, Nemcem ni prav, če se ukinja ameriška prodvikcija su- perbombnikov, češ da ima prav general Schriever, šef ameriškega letalstva, ki pravi, da ne gre vseh jajc nositi v eni košari. Treba da je graditi bombnike, ki bodo za- pustili zrak in se podali v vesolj- ski vakuum ter od tam napadali vsak cilj na zemlji. Taka milita- ristična razmišljanja o »-mešani zastraševalni politiki«, ki da jo je treba stanovitno voditi proti ko- munizmu, kažejo na to, da bo kompromis težko dosegljiv. Ni si mogoče seči v roko, če v drugi držiš debelo gorjačo, preteče dvignjeno. Tako nekako ocenju- jejo vojni histeriki Kennedyjevo politiko, češ da se ravna po besedi Theodorja Roosevelta. Eno pri vsem tem drži: Da mala Kuba ZDA ni nevarna. Nehru je izjavil o Kitajski, da so pijani od moči, da pa je prav to nevarno za svet. Kajti kdor je pijan od moči, je lahko nevaren vsaki državi. Ne kaže, da bo kmalu prišlo do miru na mejah. Nehru pričakuje dolgo vojno, po- sredovalca ZAR in SZ pa nista imela uspeha, prav tako ne di- rektni stiki med Pekingom in New Delhijem. Res je, da meja med Indijo in Kitajsko etično ni kaj prida preverjena in delali so jo pravzaprav Angleži, toda na- čin, kako -Kitajska te obmejne probleme rešuje, je nevaren za ves svet. Isto nevarnost pa skriva v sebi tUrdi kitajska politika do aktivne koeksistence, do politič- nega realizma SZ, naše države in neangažiranih držav. Poleg tega se je s tem položaj v Aziji še bolj zapletel. Tu je nekoč na dveh občutljivih točkah prišlo do kom- promisa, na Koreji in v Laosu. Morda ni naključje, da je prav zdaj spet prišlo do krize v Laosu. Laos je priznal DR Vietnam, te- ga pa Južni Vietnam ne prenese, češ da je to priznanje obstoja dveh vietnamskih držav. Kitajska pa seveda tudi na tem koncu svo- jega ogromnega ozemlja igra ve- liko vlogo. Pogojev za kompromis pa tudi niso izpolnile ZDA, saj se v Laosu zadržujejo še tisoči ameriških vojaških strokovnja- kov in agentov. Kako težaven je položaj glede na svetovno pomirjenje, kaže na primer to, da sovjetski raketni umik s Kube na Zahodu radi pri- merjajo z Madžarsko iz leta 1956, češ, takrat je moral popustiti Eisenhower, zdaj pa Hruščev, s to razliko, da je Kennedy nasprot- niku dovolil možnost za časten umik. Taka presoja položaja je možna samo skozi topovsko cev s pozicij sile in gotovo ne ustvarja vzdušja, v katerem bi lahko prišlo do zaupanja in preko tega do mirnejšega življenja na zemlji. NOVE POBUDE S konference komunistov konji ike občine Četudi je konferenca občinske organizacije Zveze komunistov v Slovenskih Konjicah izzvenela v kritični analizi celotnega družbe- nega dogajanja in zlasti še dela in vloge komunistov, ne kaže prezre- ti dejstva, ki ga je to območje do- seglo v gospodarstvu, v utrjevanju in krepitvi organov delavskega in družbenega upravljanja. Kritična obravnava ter trezna in realna presoja vseh momentov, ki so vplivali na življenje in delo v tej občini, so odlike, ki so se v polni meri uveljavile tudi na konferen- ci, na kateri so komunisti konji- ške občine polagali obračun svo- jega dela. Moramo reči, da je bil uspešen in nova spodbuda za do- seganje še večjih uspehov. Značilnost za industrijo konji- ške občine so težnje po razširitvi in rekonstrukcijah. V teh name- nih je največji uspeh dosegel Ko- nus, medtem ko ostala podjetja niso izpolnila vsega, kar bi lahko. Nekaterim podjetjem kovinske stroke bi lahko očitali tudi eno- stranska prizadevanja na področ- ju prodaje, medtem ko so več ali manj zanemarila iskanje notra- njih rezerv. Tudi analiza tržišča je prepogostokrat izostajala. Zato ni čudno, če so se kopičile zaloge in če bodo slabi rezultati prvega polletja bržkone vplivali na ne preveč zadovoljivo izpolnitev ce- loletnih planskih nalog. Delovni kolektiv LIP v Slovenskih Konji- cah je v značilni fazi notranjega razvoja. Čedalje močnejši indu- strijski način proizvodnje, uve- ljavljanje na zunanjem trgu, pre- hod na izdelovanje končnih pro- izvodov bodo prav gotovo vplivali, da bo mentaliteta obrtniškega de- lavca obsojena na pogin. Tu rase lik novega industrijskega delavca, vendar samo ob podpori političnih organizacij, zlasti Zveze komuni- stov. Sicer pa, več kot doslej bo- do morali napraviti za okrepitev kolektivne odgovornosti, za stro- kovno rast kadrov itd. Precej nalog čaka komuniste v obrti. Ne gre samo za integracijo, za združevanje, temveč še prav posebno za uveljavitev organov samoupravljanja. Ce kje, potem se prav v obrti čuti moč posamez- nikov; »sklepi« organov samou- pravljanja pa dobivajo tu in tam samo formalno obliko v zapisni- kih. Četudi je 42 odstotkov prebival- cev konjiške občine vezanih na kmetijstvo, ta proizvodnja močno zaostaja za industrijsko. Morda je krivdo za to iskati v večjih orga- nizacijskih spremembah. Ce pa bo slednja dokončana, potem je per- spektiva več kot lepa. Razumljivo je, da bo morala v zadrugi pre- vladovati težnja po lastni proiz- vodnji. Kmetijstvo konjiške obči- ne se čedalje bolj orientira na sadjarstvo in šele zatem na živi- norejo. Tako so dobile Skalce no- vo podobo; pravijo pa, da bi ena- ko pot lahko ubrali še v Strani- cah, seveda, če bi tamošnji ljudje enkrat sedli za okroglo mizo in se pogovorili, kako in kaj. Pa še ne- kaj, v kmetijstvu ne gre zmeraj za proizvodne uspehe, temveč prav tako za vsebino dela. Pomembno področje gospo- darske dejavnosti se odpira v tu- rizmu in gostinstvu. Koncepti tu- rističnega razvoja so znani; med novogradnjami naj bi prevlado- vali preprosti, a zato nič manj privlačni obrati. Ne gre za luk- sus, temveč za prepotrebno rekre- acijo in za južno pobočje Pohorja. Ko je sekretar občinskega ko- miteja ZKS Slov. Konjice Franjo Adami je govoril o delu ljudskega odbora in nekaterih organih u- pravljanja, je pohvalil prizadev- nost krajevnih odborov pri reše- vanju številnih komunalnih prob- lemov. Največje uspehe sta do- segla krajevna odbora v Vitanju in Ločali. Uspehov na vseh področjih družbenega uveljavljanja v ko- njiški občini ni mogoče prezreti; ti uspehi pa nalagajo tudi dolo- čene naloge; posebne obveznosti pa še komunistom. Zgledu neka- terih aktivnih družbeno političnih delavcev bodo morali slediti še vsi ostali, ki zaenkrat stojijo več ali manj ob strani in menijo, da se njiiiovo politično udejstvovanje začenja in končuje na sestanku osnovne organizacije Zveze komu- nistov. Preveliko zaprtost kažejo zlasti organizacije Zveze komu- nistov na terenu. Zato bo treba precej naporov, pa tudi drugih oblik dela, da bodo tudi te orga- nizacije, in ne samo one v pod- jetjih, postale žarišče vseh na- prsnih prizadevanj tako v pro- izvodnji kot na ostalih popriščih dinižbene aktivnosti. Komunisti morajo biti tisti, ki bodo znaU ta- ka stališča zagovarjati in jih po- sredovati naprej, zlasti v organih upravljanja, v drugih političnih organizacijah, kot so sindikat, Socialistična zveza in podobno. Skratka, tu je njihovo mesto in tu se mora poznati njihovo delo in aktivnost. -an Motiv iz Slovenskih Konjic RESNA DEBATA O prorscunu in skladih Ni naključje, da je na torkovi skupni seji obeh zborov občin- skega ljudskega odbora v Celju vzbudilo največ pozornosti, pa tu- di razprave poročilo o koriščenju sredstev proračuna in skladov, poročilo, ki je na mah odprlo ne- šteto problemov in med drugim pokazalo, da je v škripcih tako občanski proračun kot tudi vsi skladi. Poročila so namreč po- kazala, da znaša celotni izpad do- hodkov v devetih mesecih letoš- njega leta kar 180 milijonov di- narjev. Značilna je nadalje ugo- tovitev, da je bil največji izpad zabeležen pri tistih dohodkih, ki so pravzaprav najbolj zanimivi za občinski proračun, to je pri pro- računskih prispevkih iz osebnega dohodka ^"gospodarstvu in izven njega v tem raz- dobju®^^»S^«ilijanov dinarjev. da bo treba proračunski) ^^otrošnjo ter po- trošnjo skladov še bolj omejiti. Položaj pa ni rožnat tudi zavoljo tega, ker bo moral ljudski odbor celjske občine samo v prihod- njem letu plačati okoli 200 mili- jonov dinarjev anuitet. Da takšna obremenitev pomeni tudi določe- no ohromitev celotne dejavnosti in da bo treba vse načrte postaviti na izredno solidno osnovo, je več kot razumljivo. V precej težak položaj je ljud- ski odbor celjske občine prišel tudi zaradi neurejenega financi- ranja imenovanih medokrajnih ustanov s sedežem v Celju. Celj- ska občina je namreč sprejela obveznost, da bo te ustanove fi- nancirala iz svojega proračuna, toda pod pogojem, da ustrezne deleže nosijo tudi ostale prizade- te občine. Praksa pa je pokazala, da nekatere sosednje občine zelo slabo izpolnjujejo to obveznost in da je na primer samo šentjurska dolžna za sofinanciranje okrajne- ga sodišča nad enajst milijonov dinarjev. V nič kaj ugodnem položaju ni- so skladi. To velja tako za šolski, kot sklad za kulturo in zlasti še za sklad za telesno kulturo. Po podatkih je sklad za telesno kul- turo razdelil letos okoli devet mi- lijonov dinarjev. Ce pa računa- mo, da potrebujejo telesnovzgoj- ne organizacije samo za delo, tek- movanja in podobno nad petdeset milijonov dinarjev, lahko razu- memo, zakaj v mnogih društvih prizadevni delavci zapuščajo vr- ste, ki so jim bili zvesti dolgo vrsto let. Navzlic vsem opozori- lom, še zdaj ni rešeno financira- nje vzdrževanja športnih objek- tov, kaj šele, da bi nekje dobili sredstva za nujne in prepotrebne investicije na tem področju. Po- datki kažejo, da smo zelo zaosta- li in da bo treba resnejših ukre- pov za popravilo stanja, ki ni rož- nato. Mar naj ostane načelo, da je telesna vzgoja del splošne so- cialistične vzgoje in neločljivi del družbenega standarda, samo na papirju in samo v besedah? Razprava o nič kaj zavidljivem položaju občinskih skladov pa je odprla še en problem. Nevzdržno je namreč to, da gospodarske or- ganizacije ne spoštujejo dogovo- rov, ki so jih dale za odvajanje določenih sredstev v te sklade. Ali naj se zaradi tega ljudski od- bor, oziroma njegovi najvidnejši predstavniki spremenijo v tiste, ki bodo morali stalno opozarjati na te obveznosti? Na žalost je še zmeraj tako. Le redki so kolek- tivi, ki so svoje obveznosti do skladov poravnali .brez moledo- vanja predstavnikov ljudskega odbora. Med te sodijo železarna Štore, Aero, Klima in še nekateri drugi. Zakaj se teh dogovorov ne držijo vsi? Ali ni žalostno, da moramo o teh rečeh pisati in grajati? -mb PET PLODNIH LET zveze naravnih zdravilišč Slovenije Pet let dela katerekoli organiza- cije ni veliko; toda uspehi, ki jih je v tem kratkem razdobju poka- zala Zveza naravnih zdravilišč Slovenije s sedežem v Celju, so tolikšni, da lahko v resnici govo- rimo o plodnem delu. Ta ugoto- vitev je prišla v polni meri do veljave tudi na razširjeni seji upravnega odbora zveze, ki je bi- la v ponedeljek dopoldne v pro- storih zdraviliškega doma v Do- brni. Delo zveze pa sta v uvod- nem delu zasedanja prikazala njen predsednik dr. Rudolf LE- SKOVAR ter tajnik prof. Ludvik REBEUŠEK. Novoustanovljeno zvezo je ča- kalo obilo težkega in odgovorne- ga dela. Najprej je bilo treba dati naravnim zdraviliščem status, ki jim je pripadal ter vkliučiti ce- lotno zdraviliško dejavnost ne sa- mo v komunalno, ampak prav ta- ko v krajevno skupnost. Po za- slugi zveze je Slovenija kot prva republika v državi sprejela zakon o naravnih zdravilnih sredstvih ter naravnih zdraviliščih. Na po- budo tega strokovnega organa je pozneje prišlo do ustanavljanja svetov za naravna zdravilišča pri ljudskih odborih ter ustreznih samoupravnih organov pri zdravi- liščih. Ob pomoči in tesnem sode- lovanju Zavoda za baineologijo so bili rešeni ali vsaj načeti boleči primeri vzgoje strokovnih kadrov, zlasti srednjih; zdravilišča so v tem času dobila tudi prve stalne zdravnike. Zveza se je spoprijela tudi z mnogimi problemi. Tako še danes z vso resnostjo opozarja na dotrajanost in zastarelost zdraviliških naprav in objektov. Ce hočemo, da bodo tudi naravna zdravilišča odigrala v tujskem prometu tisto vlogo, ki bi jo la- hko, potem bo treba zagotovita vi- soka investicijska sredstva za ureditev problema, ki je boleč in pereč. Temu vprašanju se je v zadnjem času pridružil še nov za- kon o socialnern zavarovanju, ki postavlja zdravljenje v naravnih zdraviliščih na drugo osnovo, in ga razlikuje od onega v bolnišni- cah. Ta ukrep je seveda prizadel zdravilišča; zato so utemeljena prizadevanja, da se popravi, ali vsaj primemo uredi. Uspešnemu delu zveze narav- nih zdravihšč Slovenije so pozne- je v debati dali priznanje še dr. Saša Cvathe v imenu republiške- ga sveta za zdravstvo, dr. Danilo Dougan in inž. Hugo Weiss v ime- nu Turistične zveze Slovenije, tov.Strle, kot zastopnik republi- škega zavoda za socialno zavaro- vanje ter podpredsednik ljudske- ga odbora celjske občine Beno Krivec. -mb Umestno opozorilo Na zadnji skupni seji obeh izborov občinskega ljudskega odbora v Celju,je zaradi ne- opravičenih razlogov izosta- lo kar osemnajst odbornikov. Ker se neopravičeni izostan- ki nekaterih odbornikov po- navljajo že dlje časa, so pri- Botni na predlog predsednika občine sprejeli sklep, po ka- terem bo predsedstvo ljud- skega odbora s posebnim pismom opozorilo vse tiste odbornike, ki so zlasti v zadnjem času preveč očitno zanemarili skrb in dolžnost, ki so jo sprejeli takrat, ko so jim volivci zaupali mesto v tem organu upravljanja. Razen tega bo predsedstvo ljudskega odbora o tem ob- vestilo še delovne kolelotive, oziroma politične organiza- cije na terenih, ki so pred- lagale takšne odbornike. Sklep je umesten, hkrati pa tudi žalosten, saj razkri- va, da je med odborniki ob- činskega ljudskega odbora nekaj takih, ki pomembne družbene naloge niso vzeli dovolj resno. Vprašujemo se, kaj o takih odbornikih me- nijo tisti volivci, ki so jih izbrali. Pravica do dela v 38. členu predosnutka zvezne ustave med drugim piše: Zajamčeni sta pravica do dela in svoboda dela. Druž- bena skupnost ustvarja po- goje, da more vsakdo uve- ljaviti praviico do dela. Vsakdo isi prosto izbira poklic. Vsakomur je oto enakfii pogojih dostopno vsako de- lovno mesto in vsaka funk- cija v družbi... 2e dosedanji sestanki in razgovori o osnutku zvezne ustave so pokazali, da se ljudje kaj radi ustavljajo pri tem členu in razprav- ljajo o pravicah do dela. Vendar se ta odstavek 38. člena predosnutka ustave čestokrat napačno tolmači, češ, da skupnost mora zago- toviti delovno mesto in služ- bo slehernemu državljanu, ki ima osnovne državljanske pravice. Osnutek ustave zagotavlja pravico do dela in svobodo dela samo v načelu. Vsak državljan ima pravico, da konkurira na vsako nezase- deno delovno mesto in da tudi izbira, katero mu naj- bolj ustreza. Vendar, to ne pomeni, da se mora sleherni državljan, ki je brez dela, takoj zaposliti, ko se pri- javi. Pri vsem tem kaže opo- zoriti tudi na drugi stavek tega člena in ga tolmačiti skupaj s prvim. Pravica do dela je zajamčena; istočasno pa je rečeno, da naša druž- bena skupnost ustvarja po- goje za uresničevanje teh pravic. To pomeni, da je dolžnost naše družbene skupnosti v tem, da ustvarja pogoje, v katerih se lal^o uresniči ustavna pravica slehernega človeka. Toda, pogojev za delo in zaposlitev za vsakega človeka ni mogoče ustvariti takoj, niti ne v času enega ali dveh let. Ti pogoji se ustvarjajo dlje časa, včasih tudi desetletja. V Skladu z usitavnimi do- ločili obstajajo ustanove, ki skrbijo v imenu družbene skupnosti za nezaposlene. Le-tem pripadajo minimalni dohodki, razen tega zavodi za zaposlovanje delavcev skrbijo, da se za takšne ljudi najde ustrezno delo. Razveseljiva je ugotovitev, da imajo ti zavodi v zadnjem času čedalje večje uspehe. Prizadevanja zavodov za zaposlovanje nezaposlenih delavcev, moramo . poleg ostalega tolmačiti kot izvr- ševanje ustavnih načel o pravicah do dela. Ti zavodi ne skrbijo samo za neza- poslene, temveč pogostokrat sodelujejo tudi z gospodar- skimi organizacijami ter pripravljajo najrazjličnejše šole in tečaje za pridobitev potrebne kvalifikacije, pa tudi prekvalifikacije. Na prenekaterih sestankih organizacij SZDL je bilo čuti predloge, da naj bi se v ustavno besedilo vnesla tudi obveznost vsakega državlja- na do dela; to naj bi razu- meli tako, da b,i tudi neza- posleni pokazali več zani- manja, da bi s pomočjo ustreznih zavodov in služb prišli do prekvalifikacije, oziroma da bi dobili kvali- fikacijo, katero želijo. Da hi se uresničila pravica do dela in da bi se uveljavilo načelo, da je vsako delovno mesto dostopno slehernemu državljanu, je bilo že prej v zakonitih določilih postav- ljeno, da se v načelu za vsako delovno mesto razpi- suje natečaj. _ V preteklosti so b^li takšni natečaji velikokrat samo formalnost za tistega, ki jih je razipiisal. Takšna formal- nost bi v prihodnje ogrožala ustavno načelo o pravicah slehernega diržavljana na vsako delovno mesto. Zato lahko pričakujemo spre- membo predpisov o razpiso- vanju natečajev za prosta delovna mesta, vse to z na- menom, da bi povsem zago- tovili pravico državljana do dela in delovnega mesta. Ko že govorimo o pravicah do dela in svobodi dela, ne bo odveč, če na koncu zapi- šemo še zadnji stavek 38, člena predosnutka zvezne ustave, ki pravi: Kdor noče delati, čeprav je zmožen za delo, ne uživa pravic in druž- benega varstva, ki jih ima človek na podlagi dela. S. in natečaji Koristno posvetovanje Na pobudo oddelka za notranje zadeve pri občinskem ljudskem odboru v Celju je bilo zadnji dan prejšnjega tedna koristno posve- tovanje o nekaterih problemih in organizaciji požarno varnostne službe v večjih industrijskih pod- jetjih ter na železnici v celjski ob- čini. Kakor uvodne misli tov. duši- ca, tako je tudi razprava opozori- la na nekatere tehnične in organi- zacijske probleme, vsekakor pa na dejstvo, da bo treba preventivnim meram na področju požarne var- nosti posvetiti več pozornosti. Hvaležno vlogo pri tem lahko opravi ustrezni zavod, ki lahko ne samo sodeluje in svetuje pri reše- vanju določenih nalog, marveč ne- katera dela opravi tudi sam. Bolj kot kdajkoli prej pa je to posvetovanje opozorilo na odgo- vornost ne samo organov delaT- skega samoupravljanja, marvei prav tako vodilnih uslužbencer v industrijskih podjetjih za orga- nizacijo in delo požarno varnost- ne službe. Razen tega pa je po- stavilo na ustrezno mesto tudi vlogo komisij za požarno varnost.