Z9. Stalita. xnn. ino. .Slovenski Narod* velja v LiaMftaai na dom dostavljen: celo leto naprej pol leta „ četrt leta m aa mesec - K 24- • 12— • 6— - 2-- v upravni&tra prejeman: celo leto naprej . t . . K pol leta m • . . . . četrt leta „ • • . . . na mesec ,..... . 22-— 11-— 5-50 190 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ailca si. 5 (v pritličju levo,) telefon M. 14. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat aH večkrat pa 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin Poslano vrsta 30 vin. Prt večjih insercijah po dogovora. Upravnistvu naj ae pošiljajo naročnine, reklamadje, inaeratt i. t d, to je administrativne stvari. številka velja 10 Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. talaiaa šL ti. .Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: celo leto skupaj naprej pol leta „ „ . . četrt leta m ... na mesec - ... K 25— . 13--. 6-50 . 230 za Nemčijo: celo leto naprej K 30*—* za Ameriko in vse druge dežele: celo i eto naprej . . . K 35.— Vprašanjem glede Inscratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka« Upravnislvo (spodaj, dvorišče levo), Enaflova ulica st 5, telefon st %X Ali je to resnoba? Slovencem na Koroškem se hudo godi, kakor samo še Malorusom in Slovakom na Ogrskem. Nemci in vlada stOTe vse, da bi se koroški Slovenci čim prej potopili v nem-štvu in v ta namen jim je dobro vsako sredstvo. Med drugimi je tudi v navadi sistematično žaljenje in za-sramovanje slovenskega jezika. Naravno je torej, da je završalo po vsem Slovenskem, ko ie poslanec J a r c v državnem zboru spravil na dan. da se je zgodilo celo v šolski knjigi, iz katere se mora učiti tudi slovenska deca. hudo in krvavo žaljenje koroškega slovenskega prebivalstva. Profesor Jarc je v državnem zboru povedal, da se v šolski knjigi, ki jo je odobrilo naučno ministrstvo, psuje slovensko prebivalstvo na Koroškem z »uindisehe« in da je v tej knjigi rečeno, da je slovensko prebivalstvo na Koroškem absolutno na slabem glasu. Tako žaljenje slovenskega prebivalstva v šolski knjigi je seveda vse razburilo. Ob sebi se seveda razume, da nihče ni dvomil o resničnosti Jarčevih navedb, saj vendar ne more nihče misliti, da bi poslanec v javni seji državnega zbora nastopil s popolnoma neresničnimi trditvami in izrekel obdolžitve, ki so iz trte izvite. To pa se je zgodilo v tem slučaju. Dr. Lampe je že v včerajšni seji deželnega zbora kranjskega povedal, da je poslanec Jarc »pretiraval«, danes pa smo dobili tisto knjigo, na katero se je posl. Jarc skliceval in prepričali smo se na svoje oči, da so Jarčeve trditve neresnične. Ebnerjeva knjiga ^Landeskunde von Karmen« piše na 44. strani pod zaglavjem »Kulturbilder«: Die Ackerbau und Viehzucht treibenden Bewohner dieses Oebietes (Kamnitih planin) sirrd beinahe ausschliess-Hch Slovenen, die fner so wie im ubrigen Karmen »\Vindische« — von VVenden - Weidende. welchen Namen sie von den Germanen erhielten — genannt \verden . . . Das Vieh aus der windischen Gegend hat uber-haupt keinen guten Ruf im Lande.« Na ta odstavek Ebnerieve knii- ge se je skliceval poslanec Jarc v drž. zboru, a v resnici ni v tem odstavku in sploh ne v celi knjigi nobenega zasramovanja slovenskega naroda in zlasti ni nikjer rečeno, da je slovenski narod absolutno na slabem glasu. Rečeno je, da je živina iz slovenskih pokrajin na slabem glasu, ne pa narod! Da se je poslanec Jarc s svojim nastopom osebno do kosti blamiral, to je še najmanjše na tej stvari. Gotovo tiči v tem velikanska površnost in zanikrnost. da nastopi poslanec v drž. zboru z obtožbo, ki je popolnoma neutemeljena, in izreče obdolžitve ter napravi škandal zaradi stvari, ki je sploh izmišljena. Toda poslanec Jarc je s svojim nastopom tudi oškodoval slovensko stvar sploh. Nemci bodo lahko vpili- glejte, ker Slovenci nimajo nobenega pravega vzroka za pritožbe, pa se poslužujejo eklatantnih neresnic. Profesor Jarc si je pač lahko mislil, da si bodo ljudje ogledali knjigo, na katero se je skliceval in da se bo prej ali pozneje razkrila resnica. A niti ta pomislek ga ni zadrževal. Dogodek je obžalovanja vreden. Koroškim Slovencem se gode tako velike krivice, da prof. Jarcu ni bilo kar nič treba, seči po neresnici. Z navedbami dejstev bi b»l zadal vladi in nemškim nacijonalcem resničen udarec in koristil slovenski stvari, a najbrž ie prof. Jarc o koroških razmerah tako slabo podučen, da / resničnimi obtožbami sploh ni mogel nastopiti in si je pomagal z neresnic«, ker mu pač ni bilo za stvar, nego sa-mo za markiranje opozicije, ker mu ni bilo za koroške Slovence, nerro /a postranske namene kranjskih kkri-kalcev. Slovenske narodne korist: so pač vedro le pretveza, nod kat;ro skrivajo klerikalci druge namen0. Profesor Jarc je lahkomiselno razburil vso slovensko javno v. je s.ojo stranko Marmral in ie osKo-Jo-val slovensko narodno stvar m? Koroškem. Spričo re^a dogodka se mora pač vsakdo vpraša-i: Kaka • *-roba pa je še to. če slov isk\ klerikalni poslanci tako posrr - jo. da kompromitirajo narodno stvar? Neprestano moramo poslušati p črtati Mrokoustne baharijc, kako ela klerikalna stranka za korist obmejnih Slovencev, kako brani narodno stvar in varuje slovensko mejo pred tujim navalom. Vemo, da na vsem tem ni dosti, vemo, da slov. klerikalcem ni dosti za narodno stvar na Koroškem, nego največ le za katoliško stvar, a da bodo nazadnje še narodno stvar na tak način, kakor je to storil profesor Jarc, oškodovali, iega bi vendar ne bih" pričakovali. Tu vidimo, kako ruaJo resnohe je v vsem klerikalnem «*ovonenj»j ?n delovanju za koroške Slovence i±i kako zlorab-Hajo narodno stvar za svoje strankarske namene. Deželni zbori. v tnolskem Ge/.ehicm zboru sc obst* uirali, kjrvoi smo ze poročali, lit. .sini Italiiani. Pi Jvcerajšnia se.c ie biia i rekinjena jo pol 2. po-ii či in se je nadaljevala vCcraj rji 4. pojoldne. Nemci nameravajo tako U0140 nadaljevati boj proii obstruk-eiji /. dolgimi nočnimi sejami, da zdrobe moč italijanskih liberalcev. Upajo, da bodo to dosegii do sobote, ker je samo šest obstrukcijskih govora.Lov priglašenih. Moravskcmu deželneim, zboru 'e predložen med drugim nujni predlog poslanca barona d' PJ v c r t a in tovarišev glede takojšnjega izboljšanja učiteljskih plač na javnih ljudskih in meščanskih šolali na Morav-skern, in nujni predlog poslanca Nieszncrja m tovarišev glede izp> cmembe deželnega volilnega reda na podlagi splošne, enake, tajne in direktne volilne pravice. Poslanec K o u t n y (socijalni demokrat) je utemeljeval nadalje svoj predlog glede ohjigatoričncga zavarovanja kmečkih in gozdnih uelavcev. Pri-liodnia se;a danes. Sleski deželni zbor ie naknadno odobril odredbe deželnega odbora glede pokojninskega zavarovanja nastavljencev na kmetijskih in gospodinjskih šolah. M$U volilna reforma. \ "ohinoreformno delo za Galicijo ie bilo že skoraj končano, ko so nastopili Rusini s svojo zahtevo po enem mandatu v Lvovu. Od takrat LISTEK. Slovensko smufta terminologija. Rudolf B a d i u r a. Nimamo še sicer bogve kako razvitega športnega življenja, kakor naši sosedni narodi, vendar moramo z veseljem pripoznati, da se je jel tudi že naš rarodič, posebno v zadnjih letih, dokaj gibati na raznih športnih in njim sorodnih poljih in se, dasi skromno in polagoma, toda vedno lepše ugotavlja smisel za naravo in šport. • Ce si pa tako naštevamo različne panoge športa, ki so se pri nas že več ali manj uveljavile in jih primerjamo z onimi v naših sosednih deželah, pogrešamo ali bolje rečeno: pogrešali smo do prav zadnjih dni, eno izmed najvažnejših panog zimskega športa, čile vrste smučarjev. — Imamo že zelo lepo razvito takozvano »poletno^ ali »sezonsko turistiko*, smuški šport, ki pa v svojem glavnem bistvu ni nič drugega kot izpopolnitev turistike v zimskem času, »zimska turistikazaljubili- v smučke! Pridržujoč si nekaj poglavij o smučkem športu za poznejši čas, naj preidem danes najpoprej h kočljivemu vprašanju naše smuške terminologije. Kakor vsak količkaj razvit šport, tako bo izzval tudi šmuški šport med nami svojo terminologijo, svoje posebno besedišče; kajti to pač nikakor ne gre, da bi se še v nadalje spraševali: kakšne »bindunge* da imamo, kod, kedaj in kako kdo »ski vozi« (z vozičkom ali kako vendar?) ali se pustili s podobnimi tujimi spa-Kedrankami mrcvariti naša občutljiva smučarska ušesa! Dočim je provzročila sestava slovenske terminologije marsikateremu našemu športu precej brskanja po besednjakih itd., in se končno le še ni mogla prav določiti, upajmo, da nam sestava smučarskega besedišča ne bo prizadevala bogve kake preglavice. Omenjeni naš šport se naslanja precej na turistiko in kot takemu je prihranjen že velik del, saj imamo že precizno sestavljeno turist, terminologijo po dr. Henriku Turni. Preostaja nam torej le še določitev izrazov smuške tehnike in orodja. S tem pa bomo lahko kmalu končali, ako bo stvar izzvala med nami zanimanje ter se nas združi pri tem sicer zelo nehvaležnem delu vzajemno več delavcev. V mnogih slučajev se bo tre- ba tudi še zateči k autohtonim našim smučarjem na Bloke. V kolikor se je piscu teh vrstic že posrečilo izslediti iz domače govorice bloških smučarjev in pa določiti po lastnem prevdarku, navaja v nastopnem sestavljeno besedišče z malo razlago imen, ki se za stvar zanimajo, z vljudno prošnjo: da stvar presodijo, ga na to, kar se jim ne bi zdelo pravilno opozore, kar pa bi našli novega in boljšega, objavijo v prihodnjih številkah »Planinskega Vestnika« pod naslovom »Slov. smu-ška terminologija«, da potemtakem stvar čim preje uredimo. 1. * smuč, i, fem., pl. smučI (= der Ski, die Skier. Ime bi bilo rabiti splošno, prav posebno pa za smuči dolge, težje vrste, torej za lahek teren in specialno za skakače. Cul sem tudi pogosto ime: *smuče pl. od smuča. e. 2. * Smučka, e. Le-to ime naj bi se udomačilo (radi razločevanja) za gorski, ložji in krajši typus (Alpski-tvpus), za težek teren, za turiste-smučarje. 3. * Smučica, e (= Kinderski), vrsta smučk za otroke, kakor je to v navadi med bloško deco, 4. * Smučine pl. (s. smučina) (= die Spur, Skigeleise), sled poedi-nega smučarja v snegu. (Ki divjem begu razpršili na vse strani. Tudi iz Klisure poročajo o hudih bojih albanskih četašev z Grki. Md boja pa še ni znan. Posledice bratomorne lojne n Bolgarskem. Bolgarska čuti posledice nesrečne zavezniške vojne na vseh poljih, zlasti pa je oslabljena vojaško. Po sklenjenem miru v Bukareštu je Bolgarija pomnožila svoje prebivalstvo za 10%, Srbija za 55%, Grška pa za 81%. Ker pa je Bolgarska morala Romuniji odstopiti takozvano Dobručo, ki šteje 350.000 čisto bolgarskega stanovništva, je izšla iz vojne silno oslabljena, ker je z odstopom dobruškega okrožja pripadalo Romunom tudi 25.000 bolgarskih vojakov, ki so doma iz onih krajev in ki so bili že v bolgarski armadi iz-vežbani. Te izgube ne more nadomestiti v Trakiji, ker je prebivalstvo tamkaj po večini mohamedansko, a v zmislu mirovne pogodbe s Turčijo ne sme Bolgarska od mohamedanskega prebivalstva v teh krajih zahtevati vojaške službe. Ne glede na to pa je Čisto gotovo, da se bo mnogo musulmanskega prebivalstva, ki je prišlo pod bolgarsko vlado, iz novo osvobojenih krajev izselilo, prav tako, kakor so se mohamedanci izseljevali iz Bosne in Hercegovine po okupaciji in aneksiji teh dežela po Avstro-Ogrski. Dvomljivo je torej, če bo pomnožitev bolgarskega prebivalstva v resnici znašalo 10%, kakor je bilo zgoraj navedeno. Vsekakor je izšla Bolgarska iz druge balkanske vojne tako oslabljena, da v vojaškem oziru sedaj ni kos niti eni izmed svojih sosedini. Za to je za dogleden čas docela brezmoč-na in naravnost blazno bi bilo, ako bi bolgarski državniki v danih razmerah sanjarili o kaki revanži. Bolgariji je sedaj treba dolgoletnega mirnega razvoja, ako si hoče izlečiti rane. ki jih je ji zasekala zavezniška vojna. Veličina bolgarske nesreče in pomen zločinskega dela, ki je Bolgarsko zapletlo v vojno z zavezniki, se d& razumeti šele, ako se preudarijo vse te okolnosti, ki izpričujejo, da je Bolgarska prenehala biti oni faktor na Balkanu, kakoršen je bila pred vojno. Štajersko. Hrastnik. Tukajšnja narodna društva prirede v nedeljo, dne 8. ie-bruarja ob 7. zvečer pri Rošu plesno veselico. Ker se uporabi del čistega dobička za »Sokolski dom*, vabi tudi -Sokol« svoje člane in prijatelje, da se prireditve udeleže. Volitve v celjsko okrajno bolniško blagajno. Nemški listi so oznanili včeraj in danes izvanredno presenetljivo novico, da so bili pri ravnokar minulih »volitvah« v celjsko okrajno bolniško blagajno ^izvoljeni« tisti kandidatje, ki jih je priporočal nemški »VVahl(ausschuss)'. Težavno res ni bilo zmagati, ker se Slovenci volitev niso udeležili. Uvideli so, da se glede sleparij in podkupovanja ne morejo meriti z vodji celjskega magistrata in se v takih razmerah rajše umaknili. Proti volitvam se je vložil obširen ugovor, v katerem se poudarja, da se je pri januarskih volitvah delegatov sistematično in namenoma oropalo slovenske člane vsakega zastopstva v celjski okrajni bolniški blagajni. Vrhu tega bi živeli slovenski člani v neprestani negotovosti glede gospodarstva z njihovim denarjem, kajti izvolilo se bode zopet nemško načelstvo in vodil bo nadzorstvo nadalje isti celjski magistrat, ki ni mogel ali ni hotel preprečiti ogromnih Oechsovih defravdacij. Naša visoka vlada očividno jako počasi misli, kajti drugače bi bila morala minulo volilno postopanje, ki je bilo natrpano polno najpredrznejših sleparij in nasilstev, že davno ustaviti. Če ji je sploh kaj do pravice, se bode pa morala še poslej k temu odločiti in najmanj nastaviti koga drugega za nadzornika bolniške blagajne kakor dr. Ambroschitza. Kajti ta že v »vahtarici« javno kaže svoje veselje, da bo smel razpolagati z bla-gajničnim rezervnim fondom. Slovensko gledališče v Celju. Kakor smo že poročali, gostuje 8. svečana t. 1. na našem odru mariborsko dramatično društvo s krasno burko »Ubogi možiček«. Ta igra se je vprizorila dosedaj že neštetokrat na vseh odrih z največjim uspehom ter je tudi v Mariboru tako zadovoljila, da se je po vseh listih naglašalo, naj bi se čimprej mogoče ponovila. Obeta se nam torej najlepši užitek, h kateremu bo izdatno pomogla igra pa tudi scenerija, ki jo društvo s seboj pripelje. Zlasti bodo pa prišli na svoj račun, oni, ki se hočejo enkrat pošteno nasmejati. Upamo, da bo naše slavno občinstvo poplačalo trud neumornega mariborskega dramatičnega društva s tem da bo do zadnjega kotička napolnilo dvorano! Začetek je točno ob pol & zvečer in vljudno prosimo, da pridete pravočasno, da se s poznim prihajanjem igre ne moti. Iz Celja. (Moška podružnic a C. M. D.) je imela v sredo zvečer v gostilni »pri zvezdi« svoj redni letni občni zbor, ki ga je vodil predsednik dr. Anton Božič. Izjavil je, da se bodo odslej podružnični občni zbori in druge prireditve vršile tudi po drugih gostilnah izven Narodnega doma. zlasti tam, kjer se pridno za C. M. D. nabira. Tajniško poročilo je podal Miloš Stibler. Podružnica je štela lani 118 rednih članov in 44 pokroviteljev. Stibler se je dotaknil poleg poročila o prav živahnem delovanju podružnice tudi drugih važnih narodnih vprašanj na štajerskem in poudarjal, da je naša severna meja tako ogrožena, da bodo morale vse slovenske obrambne organizacije skušati z velikimi sredstvi zajeziti naval Nemštva. Doslej se je za severno mejo storilo mnogo premalo. V debato sta posegla gg. dr. A. Božič, dr. Juro H r a š o -v e c, na kar se je sklenilo več resolucij, ki se jih odpošlje glavnemu vodstvu. Blagajniško poročilo je podal zares vzorni podružnični blagajnik, davkar v pok. g. Simon W u 11 Dohodkov je bilo 1. 1913 1792 K 81 v; Članarine je bilo 337 K, nabiralniki so dali 488 K 40 v. razna darila 624 K 43 v, kres 66 K 87 v, računskih listkov se je prodalo za 194 K. Pripomniti je, da je podružnica brez vsakih veselic dosegla iz lastne moči tako lepe dohodke. Nabiralnikov posluje sedaj v Celju in okolici 28: najti so v vseh narodnih gostilnah, pri trgovcih in obrtnikih ter po pisarnah. Izmed gostiln so bile najnridneiše Narodni dom. Zvezda in Mesto Gradec, izmed pisarn dr. Božičeva in izmed trgovin Stermecki. čvrsto naprej za dobro stvar! Iz Celja. Vlada je imenovala dr. ifrnesta Kalana, odvetnika v Celju, za komisarja Zveze iužnoštajerskih obrtnih zadrug. Iz Gaberja pri Celju. Post tot diserimina rerum se bode vendar pričelo na spomlad s stavbo okoliške slovenske dekliške šole. Je pa tudi že zadnji čas. Na letošnjem glavnem zboru štajerske kmetijske družbe bodo stavljene na dnevni red tudi volitve novega odbora. V nemškem taboru bo prišlo do ostrega boja med Ho-henblumovci (Regula, Juvan in ve čina odbora) ter Pantzevci. Kako sovraštvo vlada med obema skupinama, se je pokazalo minulo nedeljo na nekem shodu v vasi Premstatten blizu Gradca. Govoriti je hotel tam Pantz, a Regula in dr. Klusemann sta pripeljala svoje pristaše, ki so Pantzu shod razbili in njegove somišljenike dejansko nanadli. Kolikor slišimo, je Slovencem Pantzev agrarni progr. m bolj simpatičen, saj tudi mi trpimo na sedanji draginji kruha in bi si žt eli prost uvoz žita iz drugih držav. r no bo treba letos na občnem zboru k e-tijske družbe z vso energijo zahtevati: Slovencem gre eno podpredsedniško mesto, in to iz narodnih in stvarnih ozirov. Treba bo, da se letos gotovo udeležijo vsi zastopniki slovenskih podružnic glavnega zbora. Zlata poroka. Pri Mali nedelji bodeta imela Franc in Frančiška SterniŠa. po dom. Žerjav, posestnika, svojo zlato poroko na slovesen način dne 15. t. m. Sorodniki hočejo zakonca posebno razveseliti. Bog naj srečna ohrani še v zdravju mnogo let. V Frankovcih tik Ormoža je umrl nagloma, vsled mrtvouda g. Blaž Lichtenwalner, bivši kmetovalec na svojem domu, v 78. letu svoje starosti. Bojeval se je 60. leta pri Kralj. Gradcu, v mladih letih je bil ud ormoške čitalnice. Pogreb je imel mnogo udeležencev, tudi ormoška čitalnica je poslala deputacijo. N. v m. p.! Odsek Mariborskega Sokola v Selnici ob Dravi ima svoj redni občni zbor dne 15. t. m. v gostilni g. Mesarica na Janževem vrhu z običajnim sporedom. Slovanska Čitalnica v Maribora priredi v soboto, dne 14. svečana t L ob pol 9. zvečer v mali dvorani Narodnega doma društveni večer. Spored: Godba, petje, šaljivi na* stopi. Maribor. (Slovensko gledališče.) Na predpustno nedeljo t j. dne 22. svečana se vprizoh jako zanimiva predpustna burka »Urban debelu-har« v štirih dejanjih. Toliko šaljivih prizorov in predpustnih dovtipov bomo doživeli, da bo res kakor pravimo »za poč't«. Kateri se torej hoče enkrat pošteno nasmejati, naj k m predstavi, ne bo m žal. Saj se vemo spominjati, kako zabavna je bila burka »Ubogi možiček«. Vse si je želelo enako burko zopet videti na odru. Zategadelj aa predpustno nedeljo vsi v slov. gledišče! Sodeluje godba »Glasbenega društva«. Dramatično društvo v Mariboru gostuje dne 8. svečana 1914 ob pol 8. zvečer v Celju in bo vprizorik> v Narodnem domu jako priljubljeno burko »Ubogi možiček«, ki se je v Mariboru vprizorila začetkom grudna 1913. S to burko je bilo mariborsko občinstvo, ki je posetilo tedanjo predstavo, jako in v splošnem zadovoljno ter se je slišala občna želja, naj se večkrat take in enake burke vprizarjajo. Pričakujemo torej, da slavno celjsko občinstvo pride k tej igri v prav obi-lem številu in dokaže s tem svojo naklonjenost napram mariborskim igralcem in dramatičnemu društvu. Režijo ima g. M o 1 e k. Maribor. (Nemško pojmovanje morale.) Nemški naši someščanje so za en škandal bogatejši. Znano je, da je tolpa pijanih nemških uradnikov, trgovcev itd. pred dnevi postavila v eni naših zakotnih kavarnah na glavo neko mlado žensko, dočim je druga, njena prijateljica, le z velikim trudom ušla isti prijetnosti. To so storili oni nemški krogi, ki se vedno ponašajo s svojo kulturno misijo, s svojo jim zajamčeno pravico, čuvati nad nravnostjo... Da je v Mariboru nemška družba moralno skoz in skoz bankerotna. se je že opetovano javno povedalo. Od doraslih, pa doli do šolarjev, v vseh teh stopnjah in v vseh krogih, ki pripadajo nemštvu, je le eno še danes resnično in nesojeno, in to je popolna izprijenost. Temu se seveda ni prečuditi, če pomislimo, da imamo v teh nemških meščanskih krogih ljudi, ki smejo javno vzdrževati po tri. štiri in še več me-tres. samo za to. ker imajo stotisoČe in prijatelje, ki sede v raznih javnih uradih. Čudno tudi vse to ni, če pomislimo, da dame »fine« nemške družbe v spremstvu nedoletnih svojih deklet, hčera, popivajo kot hu-zarji, se spričo njih in svojih mož poljubujejo z drugimi moškimi in dopuščajo, da se njihove hčere uda-jajo z 12. leti nebrzdanosti najhujše vrste. Takih in enakih slučajev ie tu vse polno, a ti kar smo jih našteli, seveda še daleko niso najhujši, dasi se pač iz njih zamore sklepati, kakšna more biti šele teh ljudi morala, kadar mislijo, da jih nihče ne vidi in ne sliši, da so sami med sabo in ne-opaženi. Čudno bi zamoglo biti morda edino to, da se ne zgane nikjer nikdo, ki bi bil pri volji, storiti temu počenjanju enkrat za vselej konec. Pri nas imamo celo mestno policijo, a ta je menda samo za to tukaj, da tu in tam šikanira nas Slovence, ne pa, da bi se brigala za čuvanje javnega reda. Ali pa so morda naši policiji znani vsi navedeni in še ne navedeni slučaji gorajšnje kakovosti ter molči in vendar drži roke križem? Drobne novice. O d 1 i k o v a - n j e. Poštno ravnateljstvo je priznalo poštnemu ekspeditorju Antonu Zinku v Gradcu častno kolajno za 401etno zvesto službovanje. — Zaprli so v Ljubnem na Zg. Štajerskem tajnika trgovsko-obrtne zbornice dr. Reischla zaradi poneverb zborničnega denarja. Iste znašajo nad 10.000 K. Dr. Reischl jih je porabil za neko pasivno papirno tvornico, čije solastnik je. Koroško. Koroški deželni zbor. Pri včerajšnji seji je bilo vloženih 23 vlog. Predlogi so bili odkazani raznim odsekom, nakar je bila seja zaključena. Prihodnja seja se vrši danes. Koroški deželni proračun za leto 1914. izkazuje prvotno 1.531.292 K primanjkljaja, če se vzame za potrebščine 8,288.776 K. Končno pa se je doseglo toliko z raznimi odpisi, da ostane primanjkljaja le še 661.292 K pri 7,418.776 K potrebščinah. Potrebščine se porazdele sledeče: Deželni zastop 68368 K, uprava 307.637 K, javna varnost in vojaški stroški 127.148 K, javne gradbe 1,139.256 K, šolstvo 3,459.995 K, kmetijstvo 504.685 K, za zdravstvene in dobrodelne namene 1,546.227 K, pasivne obresti 180.000 K in doklade, naklade, prirastki in takse 43.985 kron. Drobne vesti. Aretirana Amerikanca v Beljaku, Hrvata Vladimir Vrandlovič in Janko Dusalja, sta izpovedala, da sta nameravala iti samo v Curih obiskat svoje sorodnike. Vozila sta se v drugem razredu in imata s sabo precej denarja. Vrandlovič je bil že pred 8 leti v Ameriki in Je vojaški begun. — »Kftrtner Tag-blattu« še vedno ne da mini vodiška Johanca, svetnica, ki je »švicala« telečjo kri in ki je posredovala med dušami v vicah in zemljani v svrho nabiranja maš in plačanih molitev. List napada napredne liste, češ, da to ni fes. Dotičnemu, ki je napisal to predrzno, sicer pa precej previdno m obenem nesramno zavito notico, svetujemo, da naj prebere poročila o sodni obravnavi, ki je dokazala, pod kakšno patronanco je stala vodiška svetnica, in kdo ji je ubranil, da ni prenehala s svojimi sleparijami, katerih je bila, kar je sama izjavila pri obravnavi, že popolnoma sita. — Zmrznil je pri Zihpolju 26letni Jakob Raning. Našli so še živega v snegu, prenesli so ga v bolnišnico, kjer je kmalu nato, ne da bi se še kaj zavedel, umrl. Primorsko. Istrski deželni zbor je, kakor smo že poročali, raz^puščen. Ta greh imajo na vesti italijanski poslanci in le njim in njihovi nestrpnosti se imajo davkoplačevalci zahvaliti, da njihov deželni zbor ne deluje. Vlada je hotela spor poravnati in skušala pregovoriti Italijane, da bi vsaj nekoliko odnehali od svojih obsežnih pred-pravic, ki so jih imeli v deželi, katere dve tretjini prebivalstva štejejo Slovani. Toda ta akcija je ostala brezuspešna in laški poslanci so bili tako nestrpni, da niso niti pripustili, da bi se zabeležili slovenski in hrvaški govori v deželnem zboru. Zadnje zasedanje istrskega deželnega zbora je zaključila slovanska ob-strukcija proti brezvestnemu poskusu naprtiti istrskim davkoplačevalcem ogromne stroške ponesrečene laške koprske razstave v l. 1910. Sledili so še razni drugi poskusi urediti razmere in pošteno razdeliti dolžnosti in pravice davkoplačevalcev. Vsi ti poskusi pa so se razbili ob nestrpnosti Lahov, katere je podpirala tudi vlada. Italijani namreč sami pri-poznajo, da je čakala vlada z razpustom deželnega zbora toliko časa edino iz obzirov do italijanske dežel-nozborske večine. Drobne vesti. Lahi v Gorici dobe na stroške vseh davkoplačevalcev v ulici Caterina Percotto novo šolsko poslopje, ki bo stalo 45.000 K. — V zadnji seji občinskega sveta goriškega je bil sprejet načrt in proračun za novo klavnico, ki bo stala po sedanjem proračunu s prostorom vred 460.000 K. — Neki Albert Čeme v Prvačini se je igral s samokresom. Strel je zadel njegovega tovariša Semulo v nogo in ga tako poškodoval, da so ga morali odpeljati v bolnico. »Slovenska šola.« V nedeljo, dne 1. februarja, se je vršil v Tržiču v restavraciji International ustanovni občni zbor društva »Slovenska šola*. Društvo si je stavilo za nalogo, da uredi vse potrebno, da se ustanovi v Tržiču prepotrebna slovenska ljudska šola. Zborovanje je bilo zelo dobro obiskano. Zborovanju je predsedoval g. G r g o I i č, govorila sta tudi dr. R y b a rf in dr. Vilfan. V društvo se je vpisalo nad 50 članov. Med prebivalstvom vlada za to društvo veliko zanimanje, in upati je, da doseže v kratkem svoj vzvišeni cil! v prid tržiških Slovencev in v prid slovenskemu narodu. — Po zaključitvi zborovanja se je vršil sestanek slovenskih delavcev v Tržiču, ki nameravalo ustanoviti v Tržiču podružnico Narodne delavske organizacije. Na tem sestanku sta govorila nad-učitelj g. Engelman in strokovni tajnik N. D. O. g. B r a n d n e r. Izvolil se je tudi pripravljalni odbor za ustanovitev podružnice. Aretacija trgovca z dekleti. V iz-seljeniški pisarni družbe Cunard v Trstu so aretirali na ovadbo zastopnika ruskega društva proti zavajanju žensk v prostitucijo čevljarja Jurja Kosubo iz Onešina na Ruskem, in njegovo žrtev, mlado lepo deklico Ido Kicinovo, od ravno tam. Košuba je hotel prodati deklico v Ameriko. Pri preiskavi je Košuba trdil, da je z deklico pobegnil, ker dekličini starši niso hoteli privoliti, da bi se z njo poročil in sicer zaradi tega ne, ker je on pravoslaven, dekle pa je židovske vere. Tudi je trdil, da se mu je dekle med potjo prostovoljno vdalo. Kosubo izroči policija ruskim oblastim, deklico pa so poslali staršem. Zaznamovan galeb. Pri Poreču !e ustrelil neki Nikolaj Caluzzi galeba, ki je imel na nogi obroč s sledečim napisom: I. A. Palmen. Helsing-fors, Finnland, Nr. 248. Caluzzi je poslal ustreljenega galeba na ta naslov. Kmalu nato je dobil od profesorja Palmena pismo s sledečo vsebino: Dne 16. junija 1913 sem izpustil v flelsingforsu 60 galebov z enakimi obroči. Dosedaj sem zvedel za usodo od 5 galebov.Ustreljeni so bili v Bremenu, Berolinu, Strassburgu, na Dunaju in v Poreča. Strahovi Pred nekaj dnevi so aretirali v Splitu dva srbska podanika in sicer nekega Bar ga Bogojeviča. ki je srbski reservni častnik in uradnik srbskega zunanjega ministrstva, in nekoga Štefana Milica, ki je mesar v Belgradu. Na zahtevo oblasti so odpeljali aretiranca na Sušak« Obto- žena sta, da sta vohuna in vsesrbska propagatorja. Istočasno so aretirali rra Snšaku nekega kavarniškega natakarja in blagajničarko, ki sta tudi oba Srba. Uvedli so hišno preiskavo, katere resuitat še ni znan, širi pa se govorica, da so našli pri njih baje strašne stvari. Vsled te aretacije je šla deputacija Srbov v imenu srb-ksega konzulata k šefu obmejne policije na Sušaku, da izve, kaj je povod aretacijam. Šef obmejne policije jc odklonil vsako pojasnilo. Uvedli so obsežno tajno preiskavo, napisali težke protokole in jih poslali naravnost banu baronu Skerleczu. Fran Višnikar T. 3 Umrl je vzoren mož. Po dveletnem bolehanju je včeraj popoldne izdihnil svojo blago dušo sodni nad-svetnik v pokoju, gospod Fran Višnikar. Pokojnik je bil rojen 23. februarja 1848. leta v Brezovem pri Sv. Križu kraj Litije. Študiral je v Ljubljani in na Dunaju in je po dovršenih naukih vstopil v sodno službo. Služboval je najprej v Ilirski Bistrici, potem pa v Ribnici, kjer je prebival celih 24 let, dokler ni šel v pokoj. Pokojnik ni bil samo odličen sodnik, vesten in natančen uradnik, nego tudi najboljši prijatelj ljudstva v ribniškem okraju. V uradu in zunaj — vedno je delal za ljudstvo in mu šel na roko v pravdnih in gospodarskih in administrativnih stvareh. Pridobi si je za ribniški okraj nepozabnih zaslug. V politično javnost je stopil pokojnik leta 1858. Takrat ie namreč prišel v deželni zbor, v katerem ie s Šukljejem in Kersnikom krepko zastopal koristi dežele in prebivalstva. Od tedaj je, z daljšim presledkom, bil do zadnjih volitev deželni poslanec, nekaj časa ribniškega okraja, nekaj časa dolenjskih mest, leta 1895, pa je bil na mesto Sukljeja izvoljen v državni zbor. Kot poslanec je bil pokojnik poosebljena vestnost in marljivost. Preštudiral je vsako stvar natančno in so bila vsa poročila, ki jih je izdelal, tako temeljita, da malo takih. Deloval je zlasti v upravnem odseku deželnega zbora. Ko je pokojnik pred nekaj leti stopil v pokoj, je — četudi težkega srca — zapustil ljubo mu Ribnico in se preselil v Ljubljano. Tu je bil izvoljen v občinski svet in tudi tu je vse svoje moči in sposobnosti posvetil delu za občni blagor. Pred dvema letoma je začel bolehati in je iskal zdravja v raznih kopališčih. Ko mu je bilo v Reichen-hallu tako slabo, da je že izgubil vsako upanje, je pisal svoji soprogi pismo, v katerem se za vedno poslavlja od nje, od sorodnikov, prijateljev in znancev in v katerem želi svojemu narodu boljšo prihodnjost. Pokojnik je bil zlata duša: tih in miren, ljubeznjiv in postrežljiv, delaven in zvest kot sodnik in politik, in ljubil je slovenski narod z vso gorečnostjo ter mu posvečal vse moči. Bodi Franu Višnikarju ohranjen prijazen in hvaležen spomin! Dnevne vesti. + Preganjanje slovenskega časopisja. Pravosodni minister Hochen-burger je dobil visoko odlikovanje. Ker smo o tem snoči s par vrsticami povedali svoje mnenje, smo bili zaplenjeni. — Pač veseli časi! + Redna seja občinskega sveta ljubljanskega se vrši prihodnji torek 10. t. m. ob 6. zvečer v mestni zbo-rovalnici. + Shod v »Mestnem domu«, ki je bil napovedan za prihodnjo nedeljo, se ne vrši, pač pa se priredi meseca marca primerna svečanost v proslavo 500Ietnice v slovenskem jeziku Izvršenega ustoličenja zadnjega koroškega vojvode. + Poročilo deželnega odbora o deželnozborskih volitvah. Deželni odbor je predložil deželnemu zboru poročilo o deželnozborskih volitvah. To poročilo je zanimivo radi stremljenja za vsako ceno dokazati, da imajo v mestni skupini pravico voliti ne samo trgi in mesta, marveč tudi vse vasi, ki so s temi trgi in mesti združene v eno politično občino in da so vsled tega volitve v trgih in mestih, kjer se ni vpoštevalo to načelo, nepostavne, vsled česar jih je seveda treba — razveljaviti. Poročilo, ki ga je menda sestavil dr. Pe-gan, vsaj podpisan je kot poročevalec, operira z najneverjetnejšimi sofizmi, samo da bi, če tudi le navidezno, podprlo klerikalno stališče o sporni zadevi. Kdor prečita ta referat, mora takoj z roko otipati klerikalno tendenco, ki meri na to, da bi se razveljavilo par mestnih mandatov. Prav radovedni smo, kaj bo storila 1 vlada, ako klerikalci res izvedo svoj namen in načrt. Ali bo tudi to poi molčala, kakor doslej še k vsakemu klerikalnemu nasilstvu? Bomo vide-fi! — Poročilo se končuje tako-le: Kakšen vpliv bi imelo dejansko izvajanje pravnega stališča deželnega ^bora, po katerem tvorijo po veljavnem deželnem redu in deželnem volilnem redu samo krajevne občine rako kmetske, kakor mestno - trške okraje, na izid zadnjih splošnih de-relnozborskih volitev koncem leta 1913? V poštev pridejo tu samo mestno - trški volilni okraji Vrhnika-Postojna - Lož, Novo mesto - Višnja gora - Črnomelj - Metlika - Kostanjevica - Krško - Ribnica in Kočevje, kakor tudi kmetski volilni okraji Ljubljana okolica - Vrhnika, Postojna - Logatec - Senožeče - Lož - Ilirska Bistrica - Cerknica, Novo mesto-Kostanjcvica - Krško, Trebnje - Višnja gora - Žužemberk - Mokronog-Litija - Radeče in Kočevje - Ribnica-Velike Lašče. 1. Mestno - trški volilni okraj Vrhnika - Postojna - Lož in zadevna kmetska volilna okraja, V tem mestno - trškem volilnem okraju je bilo vpisanih volilcev S57. od katerih je volilo 802. V volilskem razredu kmetskih občin je bilo iz občine Vrhnika 39S volilnih upravičencev, od katerih je volilo 317 volilcev. iz občine Postojna 209 volilnih upravičencev, odnosno 154 volilcev in iz občine Lož 18 volilnih upravičencev, odnosno 18 volilcev. V tej mestno - trški skupini bi pravilno ne imelo voliti samo S57. ampak 1482 volilnih upravičencev, odnosno bi ne 0 802, ampak 1291 volilcev. Izid volitve bi bil mogoče drugačen, ne-go je bil. V kmetski skupini Ljubljana okolica - Vrhnika bi ne bilo 6624, ampak 6226 volilnih upravičencev, >dnosno ne 5852, ampak 5535 volilcev. Izvoljeni poslanec gospod dr. Ivan Šusteršič bi ne dobil 4159. ampak v najslabšem slučaju 3842, >dnosno gospod Franc Povše ne 142. ampak 3825 fciasov. V kmetski skupini Postojna - Logatec - Senožeče - Lož - Ilirska Bistrica - Cerknica e bilo 7135. ampak 6908 volilnih upravičencev, odnosno ne 6392, ampak 6220 volilcev. Izvoljeni poslanec g »pod dr. Ignacij Žitnik bi ne do- ;r.^6. ampak v najslabšem slučaju 1564 odnosno gospod Franc Drobne 3596, ampak 3424 glasov. — . Mestno - trški volilni okraj Novo ro - Višnja gora - Črnomelj - Me- a - Kostanjevica - Krško - Ribnica in zadevna kmetska volilna okraja. V tem mestno - trškem volilnem okraju je bilo vpisanih volilcev 1149, od katerih je volilo 1015. V volilskem razredu kmetskih občin je o iz občine Kostanjevica 335 volilnih upravičencev, odnosno 249 volil-. iz občine Krško 672 volilnih upravičencev, odnosno 447 volilcev in iz občine Ribnica 217 volilnih upravičencev, odnosno 173 volilcev. V tej mestno - trški skupini bi pravilno ne imelo voliti samo 1149. ampak 2373 volilnih upravičencev, odnosno bi ne vofilo 1015. ampak 1884, volilcev. Izid volitve bi bil mogoče drugačen, nego je bil. V kmetski i kupini Novo mesto - Kostanjevica-Kršfco bi ne bilo 7959, ampak 6952 volilnih upravičencev, odnosno ne . ampak 5305 voliicev. Izvoljeni poslanec gospod Josip Z u r c bi ne c<;bil 44M. ampak v najslabšem slu-1768 glasov, .i. Mestni volilni okra) Kočevje in zadevni kmetski v.Hiini okraj. V tem mestnem volilnem okraju je bilo vpisanih volilcev od katerih je volilo 181. V volilskem razredu kmetskih občin je biln a občine Kočevje (vasi MooswaId) 21 volilnih upravičencev, odnosno 17 I cev. V tej mestni skupini bi pra-o imelo voliti samo 213, ampak 6 volilnih upravičencev odnosno hi ne volilo 181, ampak 198 volilcev. ko -e v najboljšem slučaju šteje -seh odpadlih 17 glasov za veljavne, bi bilo v Koče vin veljavno oddanih glasov 15S - 17 - 175, in absolutna na glasov bi znašala 88. Ker je ' a dobil izvoljeni poslanec gospod cr. Ferdinand F g e r 147 glasov, ne -/pliva predmetna nepravilnost pri voiitvi na izid. volitve glede osebe zvedenega poslanca. V kmetski skupini Kočevje - Ribnica - Velike Lašče bi ne bilo volilnih upravičencev 75, ampak po odbitku nepostavno vpisanih volilcev iz občin Ribnica in Kočevje samo 3135, odnosno ne 3499, ornpak 3309 volilcev. Izvoljeni poslanec gospod Anton Lovšin bi v a i slabšem slučaju ne dobil 2408, ampak 2218. odnosno gospod Karel >kulj ne 2341, ampak 2151 glasov. Pri voiitvi poslanca v mestnem volilnem okraju Kranj - Škofja Loka ni ripustila volilna komisija v Skorji Loki k voiitvi pet v pravomočnein oiilnem imeniku vpisanih volilcev, š. ker so že volih v kmetski skupili; volilni komisar je ugovarjal proti emu sklepu volilne komisije, češ, da bi se iste moralo v zmislu § 14. de-elnega volilnega reda pripustiti k •olitvi v mestni skupini, ker je bilo le njih glasovanje v skupini kmetskih občin neveljavno. Volilna komisija v Kranju pa ni pripustila k voiitvi volil ca Jožeta Zupan ca iz Prlmskovega Št. 14., ker se je glasila njegova izkaznica na ime: »Jože Zupan, posestnik, Primskovo št 14.« in je bil volilec tako zapisan tudi v volilnem imeniku. Pri voiitvi v mestno - trškem volilnem razredu Vrhnika - Postojna - Lož je bilo oddnanih mnogo zaznamovanih glasovnic in sicer 116. Glavna volilna komisija za volitev poslanca v splošnem volilnem okraju Radovljica - Kranjska gora - Tržič je popravila izide v posameznih volilnih krajih, ugotovljene od volilnih komisij, namesto da bi v zmislu § 39. deželnega volilnega reda samo ugotovila skupni izid v j>osameznih volilnih krajih; tako je tista naštela za kandidata Ivana Pibra 3996, Antona Kržišnika 1912, Jožefa Pintarja 1265 glasov, med tem ko je dobil po ugotovitvah posameznih volilnih komisij kandidat Ivan Piber 3989, Anton Kr-žišnik 1663, in Jožef Pintar 1164 glasov.*- Značilno. Za deželnega odbornika iz cele zbornice je bil v včerajšnji seji izvoljen dr. Ivan Zajec, in sicer s 27 glasovi. Volili so ga torej vsi klerikalni poslanci brez izjeme. Njegov namestnik dr. Vinko Grego rič pa je dobil pri voiitvi samo 23 glasov, kar smo že včeraj zabeležili. Za dsi. Vokal Oregoriča torej niso glasovali štirje klerikalni poslanci. To dokazuje, da ne vlada v klerikalnih vrstah posebno edinstvo, marveč da sta tudi v klerikalni stranki dve struji, ki se borita medsebojno za nadvlado. Kateri teh struj pripada dr- Gregorič, sicer ne vemo, vemo pa to. da je pri nasprotni struji tako omražen, da so štirje klerikalni poslanci javno dokumentirali svoje nezadovoljstvo ž njim s tem, da so raje kršili strankarsko disciplino v deželnem ?boru samem, kakor pa da bi oddali svoj glas njemu — dr. Gregoriču. To dejstvo je nad vse značilno in pove več, kakor debela knjiga. Prav radovedni smo, s čim si je dr. Vinko Gregorič nakopal to nasprotstvo svojih klerikalnih poslanskih tovarišev. — Ne bodo ga aretirali! Sodišče v Lvovu je izdalo svoj Čas tiralnico proti grofu Bobrinskemu: obdolžen je bil žaljenja % eličanstva :n hujskanja zoper avstrijsko cesarstvo. Zdaj je prišel grof Bobrinskv v Marma-roš - Siget. Prišel je iz lastnega na-%i\ a. ne da bi bil klican, da bi pričal v procesa Malorusov. Poročalo se je. da je najprej zahteval zagotovilo svobodnega prihoda in odhoda, a da ga ni dobil — prišel je pa vendar, na nevarnost, da ga aretirajo, obsodijo in zapro. Spravil je v tem dunajsko in budimpeštansko vlado v siiro zadrego in prav* zanimivo in razveseljivo je gledati, kako se v Pešti in na Dunaju branijo storiti kak korak proti grom Bobrinskemu. V Pešti pravijo: Nas nič ne briga, kaj ima grof Bobrinski z avstrijskimi sodišči; mi ničesar ne vemo o njem in mu ne bomo ničesar storili. Na Dunaju zopet pravijo: Sodišče v Lvovu naj samo zaprosi ogrsko vlado za izročitev grofa Bobrinskega, ker je to stvar Ivovskega sodišča in drugih oblastnij nič ne briga: kada bo Ivovsko sodišče uradoma izvedelo, da je grof Bobrinskij na Ogrskem, bo že storilo potrebne korake. Oč idno je. da nečejo ne na Dunaju, ne v Pešti nastopiti proti grofu Bobrinskemu in samo žele, da bi bil že skoro zopet za mejo. Lvovsko sodišče najbrž nikoli ne bo uradoma izvedelo, da je grof Bobrinskij na Ogrskem, na časopise pa se ne bo oziralo; no, in če bi že napravilo pismeno prošnjo za izročitev, smo lahko zagotovljeni, da bo pismo toliko časa potovalo v Pešto in tam toliko časa ležalo, da grof Bobrinskij že ne bo več na avstrijsko - ogrskih tleh. Grofa Bobrinskega ne bodo zaprli, ker se hočejo ogniti vsakega konflikta z Rusijo. Vedeti je treba, da je bil ded grofa Bobrinskega sin ruske carice Katarine in grofa Orlova, da je torej grof Bobrinskij krvni sorodnik ruskega carja in povrh Še ž njim v jako ozkih stikih. O grofu Bobrlnskem, ki je te dni prostovoljno prišel v Marmaros-Siget, da priča o procesu veleizdaje obtoženih maloruskih kmetov v prilog teh nesrečnih žrtev, je mnogo čitati po časopisih. Grof Vladimir Ik>brinski se je 1. 1908.udeleŽil tudi slovanskega časnikarskega kongresa v Ljubljani ter prisostvoval svečanosti položitve temeljnega kamna za Trubarjev spomenik. Bil je na to več tednov na letovišču v Bohinju in na Bledu in je nameraval tu kupiti zemljišče za zgradbo svoje vile. Na povratku s Slovenskega v domovino se je mudil v Krakovu in je prepotoval vzhodno Galicijo. Ko se je vrnil v Petrograd. so ga gališki Poljaki in Ukrajinci ovadili oblasti, da je na potovanju po Galiciji ščuval proti mo- I narhiii, kar je imelo za posledico, da je bila proti njemu izdana tiralnica zaradi veleizdaje in razžaljenja Veličanstva. Vsled tega je padel v vodo tudi njegov načrt, da bi si na Bledu ali v Bohinju zgradil svojo vilo. + Obsojeni klerikalci. V Kamniku se je dne 4. februarja vršita obravnava: »Ribnikar iz Ljubljane proti Škoficu, županu^z Vrhpolja« radi razžaljenja časti. Skofic je bil obsojen. Kazen sicer ni velika, a večji so stroški. Pa kaj vse to, glavna stvar Je, da so se mogočnemu in najbolj kunštnemu (vsaj domišljuje si) vrh-poljskemu županu nekoliko pristrigle peruti. Ko je pred volitvami Ribni-kar napovedal shod na Vrhpoljah, je župan Skofic osebno intrigiral, da se shod ni mogel vršiti, na kar je bil ponosen, kajti izkazati se je hotel, kaj da on zamore. Toda župan se je zmotil, dasi ima baje vse paragrafe v mazincu. Obsojen je bil in vsi, ki so mu pripomogli razbiti shod. Možakar se je pač hotel prikupiti klerikalnim kapacitetam. Vsekako pa kaže, da mu to nič kaj ne ugaja. Da se izogne vsem neprilikam, se je odpovedal županstvu. — Bodoči vrh-poljski župan in tudi drugi klerikalci naj si zapomnijo, da ni varno, razbijati shode. Zelo radovedni smo, kdaj pride na vrsto mekinjski župnik Ri-har? Hud poper je to, to je res, če pa klerikalci mislite, da se bo to »po-niavhalo«, se motite. Enaka pravica za vse! m- Wffl Jugoslovansko dijastvo v Pragi priredi v Narodnem domu na Vinogradih v petek 6. t. m. velik protestni shod proti razžaljeniu slovenskega naroda po državnih oblastih na Koroškem. Slovenci udeležite se ga polnoštevilno! — Slovo pod maršala pl. Kusma-neka od Ljubljane. PodmarŠal Herman pl. K u s m a n e k je poslal županu dr. Ivanu Tavčarju to - le pismo: Usojam si naznaniti, da me je njegovo Veličanstvo blagovolilo z najvišjo odločbo z dne 30. januarja t. 1. najmilostliiveje imenovati za poveljnika trdnjave v Pfemyslu in da sem izročil, ker doslej še ni imenovan moj naslednik, posle štaciiskega poveljstva gosp. generahnajorju Ign. S c h m i d t u pl. Fussini. posle vojaškega štaciiskega poveljstva pa g. polkovniku Jurju Marjanoviću. Pri tej priliki si usojam izreči svojo najtoplejšo zahvalo za izredno službo pespešujočo in prilazno naklonjenost, izkazovano meni vsak čas med mojim službovanjem v Ljubljani, obenem pa želim ljubljanskemu mestu, v čigar zidinah sem imel priliko preživeti tri srečna leta, da bi stalno napredovalo in procvitalo ...« — Predavanje »Akademije«. Danes ob 8. zvečer v »Mestnem domu** predavanje gosp. prof. Roberta Kende o temi: »Ilirija oživljena. — Francozi na Slovenskem.« Vstop prost: prostovoljni prispevki se hvaležno sprejemajo. — Namesto venca na krsto svojemu prijatelju nadsodnemu svetniku gosp. Višnikarju daruie gosp. notar Hudovernik v Ljubljani za društvo »Branibor« 15 K in za družbo sv. Cirila in Metoda 15 K. — Srčna hvala! — V strežniško šolo v deželni bolnici, ki se otvori začetkom marca t L se sprejmejo kot gojenke dekleta in žene: 1. ki so avstrijske državljanke, 2. ki so dovršile 18. leto starosti ali ki se v slučaju maldoletnosti izkažejo s privoljenjem očeta, oziroma varstvene oblasti, 3. ki dokažejo neoporekano vedenje. 4. ki so telesno in duševno zmožne za strežniški poklic. 5. ki so uspešno dokončale meščansko ali višjo dekliško šolo (licej) ali ki dokažejo primerno splošno predizobrazbo, 6. kojim ni skrbeti za mladoletnega otroka ali za lastno hišno gospodinjstva Vsprejemne prošnje, ki jih je vložiti na vodstvo deželnih dobrodelnih zavodov, je torej opremiti z domovinskim in krstnim listom (pri mladoletnih s privolilno izjavo očeta ali varstvene oblasti), z uradnim izpričevalom o nravnosti, z izpričevalom o uspešno dovršeni meščanski ali višji dekliški šoli, oziroma z dokazilom o siceršni splošni izobrazbi, s popisom morebitnega dosedanjega službovanja ter potrdilom o cepljenju koz. Olede telesne vsposobljenosti se imajo prosilke podvreči zdravniški preiskavi pri okrajnih glavarstvih ali pri mestnem fizikatu v Ljubljani. Prosilke, ki so dovršile le ljudsko šolo, pa so poleg tega podvržene posebnemu v sprejemnemu izpitu. Glavno je, da so dobro podkovane o osnovnih naukih ljudske šole, to je, da znajo glako brati in prsati, vse drugo se premaga z nadarjenostjo in dobro voljo. Prosilkam z dežele, ki bi se ne mogle več vsprejeti, se na zahtevo povrnejo potni stroški v Ljubljano in nazaj. Za šolo je mnogo zanimanja in se je tudi že zgiasik) par prosilk z delete. Te imajo največ upanja, da kmalu dobe stalne službe, ker so strežnice na deželi, posebno kjer Je mnogo de- lavstva, kakor v Jesenicah, Idriji, Zagorju itd., najbolj potrebne. Kakor čujemo, se bo otvoritev šole izvršila prav slavnostno. Fantovski ples prirede v nedeljo, dne 8. februarja metHški fantje v vseh prostorih narodne čitalnice v Metliki. Ker se je v vsakem oziru poskrbelo za kar najboljšo postrežbo in zabavo, se nadejamo vseobil-ne udeležbe. Da bo veselica res dostojna metliških fantov, se je poskrbelo tudi za izborno vojaško godbo iz Trsta, ki ravnokar gostuje v Karlovcu. Vstopnina 2 K za osebo, dame so pa vstopnine proste. Vsem gostom iz bližnjih krajev, kličemo že danes: »Na veselo svidenje!« Strahovita zima vlada tia Dolenjskem. Časih je prijelo nekaj dni in se obrnilo na bolje, zdaj pa pritiska in pritiska, da bomo skoro prišli na — 30° C. Ljudje so že večinoma ob kurivo in okrog poldne, ko se nekoliko ogreje, je vse v gorah, da si sproti naviečejo drv. Poljske pridelke: krompir, korenje itd. so spravili v hiše, ali pa kurijo v kleteh, da ne zamrznejo. Ozimine so v nevarnosti, da ne segnijo. ali jih pa uničijo miši. Razni severni gostje, kakor gosi, race. kalini in drugi, so vsakdanje prikazni. Naravnost usmiljenja vredne so pa domače ptice. Sove. žolne, kosje, vse tišči k vasi, mnogo pa najdemo teh sirotic tudi mrtvih ležati okrog poslopij. Šol ni mogoče pregreti. Obisk je zelo nereden. Otroci se kopičijo okrog peči, učitelji pa podučujejo v suknjah in rokavicah. Na občinski cesti Idrija - Dole je c. kr. glavarstvo v Logatcu na prošnjo idrijske planinske podružnice dovolilo izjemoma sankanje. S tem je glavarstvo ustreglo splošni želji idrijskega občinstva. Na tej cesti je ugodno sankališče dolgo skoraj 3 km in ker v zimskem času ni skoraj ni-kakega prometa, zato tudi sankanje ne more biti nikomur v napotje. Odredbo okrainega glavarstva bodo torej vsi ljubitelji zdravega zimskega športa z največjim veseljem pozdravili. Lep divji maček se je priklatil v Ilirsko Bistrico in ponoči pridno zasledoval kuretnino. Toda pri tovarnarju g. Samsi se je vjela v železje in zdaj je upati, da se bo bistriška kuretnina zopet lahko mirno posvetila izpolnjevanju svetopisemskega povelja: ljubite se in množite se! Zastrupila se le dne 5. t. m. na Reki 241etna Rezika Bertonceljev a, blagajničarka v kavarni »Operaio«, doma iz Stražišča pri Kranju. V pismu, ki ga je zapustila, piše, da se je zastrupila, ker je izvršil istega dne samomor njen ljubček 201etni Franjo Žganjar. »On se je zastrupil radi mene, jaz se zastrupim radi njega, ker sem ga preveč ljubilatako končuje Rezikino pismo. Oba zastrupljenca so prepeljali v bolnišnico, kjer se borita s smrtjo. Rešitve za nju ni nobene. Kinematograf »Ideal«. V petek, dne 6. februarja specijalni večer s sledečim sporedom: 1. Iz Colico v Menaggio. (Naravni posnetek.) 2. Pod napačno zastavo. (Komično.) 3. Kje so hlače? (Komično.) 4. Sreča ubija ali nesrečna ljubezen. (Drama Nordiskfilm Co. v 4 dejanjih. V glavni vlogi Beti Nansen.) — Jutri v soboto najboljša veseloigra seziie: Visokost inkognito. Prenagljeno veselje. Prijatelj našega lista nam piše: Ko sem šel včeraj ob l/4l. popoldne mimo učiteljišča po Resljevi cesti, so ptički po grmovju in drevju milo čivkali. Kar začujem med raznimi glasovi tudi Šcinkovčev veseli »gričev«. Ni bil sicer tako glasen in čist glas, a vendar prijeten. Sam svojim ušesom nisem verjel Postal sem in začel postajati pozoren na nežni glasek, odkod prihaja. Kar zagledam krilatca, ki se je nasproti šole na vejici nekega drevesa solnčil in drobil svoj sgričevčevčev cink«. Vesel pojav, toda drobni krilatec je gotovo premlad, pa ga Je razveselilo toplo soln-ce. da nam je prezgodaj začel prorokovati že tako zaželjeno pomlad. V mestni klavnici ljubljanski so zaklali od 18. januarja do 25. januarja 65 volov, 4 bike, 8 krav, 315 prašičev, 135 telet, 20 koštrunov in 12 kozličev. Vpeljali so 672 kg mesa, eno zaklano goved, 13 zaklanih prašičev in 50 telet Narodna obramba. Moška In ženska podružnica sv. Cirila In Metoda za Novo mesto hi okolico v Novem mestu ima svoj letni redni občni zbor, dne 7. svečana L L ob 8. uri zvečer v gostilni »pri Turku« z običajnim dnevnim redom. Vsi člani in prijatelji naše pre-potrebne šolske družbe se vabijo, da se tega zborovanja kar v najčast-nejšem številu udeleže. Društvena naznanila. Seja tajniško časnik, odseka za letošnji vsesokolski zlet vrši se danes ob pol 7. zvečer v zvezni sobi v »Narodnem domu«. Telovadno društvo »Sokol I.« opozarja ponovno svoje članice in člane, da se siguruo udeleže v mno gobrojnem števiiu družinskega večera, ki ga priredi društvo svojim članom in prijateljem jutri, t j. v soboto, dne 7. februarja pri br. Pavsku na Martinovi cesti. Na sporedu je več komičnih nastopov, kupletov, godba, šaljiva pošta, maček v žaklju itd. itd. Društvo bo nudilo kar največ mogoče, imelo tudi stroške, zato bodi geslo vseh prijateljev zabave in sokolske ideje: jutri k Pavšku. -. Srečke ?z \ 1»«0 % . , ff ry 1| 1864 • • • « « ii tiske , . ... ■ „ aenelfske f. Izdaje . h m 11* tt • „ o*TSkf btoote?ne # , „ dnn. komunalne , # avttr. kreditne . . , IfnhPansVe . . , , avstr. rdeč. krila . , 0**- ii m • • b«*«lka ..... ttrrike .... •t«l«tlee. f fubUansk* kreditne banke Avstr. kreditnega zavoda . Dunajske banfne družbe . Tufne železnice .... Državne feleznlce . . . Aln'ne-Montan .... Ceffke sladkorna družbe ■ Zivno9tenske bf.nke. • . Valut«. Cektnl Marke Franki f fra . 85'15 90 25 8540 8470 88'25 440 — 293 — 2«2 50 243 75 22 v — 471 50 4 8 50 61 50 50 SO 30 50! 26-75 i 22Y-— 404-—1 647 — J S37 75 ' 103 901 721 c0 j 822-50 328 — 283-50 11-39 I 117-3Sj I 95*25 I 9495 i 253 - , 85 35 90 4S 85 60 849<) 89 -8925 450 — 700 — 30*— 292 =0 253 75 235 — 4R1 50 4*8 *0 65 50 54 50 34-50 3075 230*— 40S — 648*— 538-75 1f4 90 722 50 823 50 831*— 284 50 11-43 117-60 95-45 95-15 254 — Izdajatelj In odgovorni urednik: dr. Vladimir Ravnihar. drž. poslanec. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Žitne cene v Rudimpeiti« One 5. februarja 1914 Termin« Pšenica ra anr. 1914. Pšenica za maj 1914 . Rž za aor. 1914 . . Rž za oktober 1914 . Oves za apr. 1914 . Ove« za oktober 1914 Koruza za mai 1914 za 50 kg 12 05 za 50 kg 11-02 za 50 kg 9-04 za 50 kc 8 58 za 50 k* 7-85 za 50 ke 7 83 za 50 ksr 6*76 Meteorologijo noročilo. Vili*, aai «or, povoieno meso h 550. salama h 600. trebušioa h 480 slanino za zabelo h 520, koštrun h 350 franko po povzetju ob ugodnih pogojih dobavlja Farkas Alter M. Szeklencze it. 26, Ogrsko. I&čejo ae v aajeai od 1. maja 1914 naprej o e (2 do 3 sobe) na Mestnem trgu, Marijinem trgu, Miklošičevi cesti, Sv. Petra cesti, Stritar e vi ulici, Prešernovi ulici. Ponudbe do 6. februarja na upr. »Slov Naroda«. 478 ■<-1 * Zahvala. Za vse premnoge dokaze srčnega sočutja in sožalja o priliki smrti nepozabnega ustanovitelja tvrdke »Jos. Brussc, gospoda Josipa Bruss zasebnika in vsem udeležnikom pri pogrebu, ki so od blizo in daleč prihiteli In in v ogromnem številu počastili predragega pokojnika s svojim spremstvom na poti k večnemu počitku, izrekamo tem potom najprisrčnejšo zahvalo. Imenoma se še prav prisrčno zahvaljujemo prečastiti duhovščini, šolskemu vodstvu, slavnemu uradništvu, gasilnemu društvu, gg. pevcem za gin tj ive ialosinke in vsem darovalcem vencev, oziroma v tem imenu naklonjenih zneskov dobrodelnim društvom. Srčno ginjeni, kličemo še t-nkrat vsem skuoaj m vsakemu posebej: srčna hvala! Dolenji '.ogatec, ; svečana 1914. Trgovska tvrka Jon. Bran, v svojem imenu in v imenu sorodnikov. M Povest — Spisal Blaž P oh lin. Cena broš. 1 K 60 vin., vez. 2 K 50 vin., s pošto 20 vinarjev več. Zgodovinska povest. Spisal Iv. Remec. Cena broš. 1 K 80 vin., vez. 2 K 70 vin., s pošto 20 vinarjev več. Ti najnovejši zabavni in veseli knjigi priporoča najtopleje JfaroJna knjigarna v Ljubljani. Materinska ljubezen Sava nad otrokovim zdravjem in skrbi za to, da je vedno pri rokah Dr. Dralleja MALATTINE Ta netolsta krema za kožo je slasten balzam, pravi uteševalec bolečin za malčke. — — Ravno nežna, občutljiva koža otrokova potrebuje skrbnega negovanja, zlasti v ostrem letnem času.--Malattine učinkuje čudovito proti hrapavim r ordečelim ali razpokanim rekam in jih dt la voljne, odporne, sveže in žametnomehke. Pušica K —70 nt 1*20 po vseh lekarnah, droeerijah. parfumerijah, trgovinah z milom is boljših brivnicah. Juri Dralle, Hamburg (Bodenbach) na L« Proti nalezenju se moramo sedaj varovati tembolj, ker sedaj nalezljive bolezni na pr. škrla« trnka, ospice, koze, kolera, t fus nastopajo z zvišano močjo, zato rabite povsod, kjer te pojavijo take bolern;, deslofekcijsko sredstvo, ki ga morajo imeti pri vsaki hiši. Na priljubijenejše razkužilo sedanjosti je nesporno LYS0F0RM ki se brez vonja, nestrupen in ceno dobi v vsaki lekarni in drogeriji po 80 v. Učinek Lvsoforma je točen in zanesljiv, zatorej ga zdravniki priporočajo aa razkuževanje pri bolniški postelji, za izmivanje ran, oteklin, za antiseptične obveze ta za trigaćijo. Lysoformovo milo je voljno toaletno milo, ki obsega 1% Lvsoforma in učinkuje antiseptično la se lahko rabi za najbolj občutljivo kožo. Dela koso mehko is voljna Rabili boste zato zanaprej to izvrstno milo, samo navidez drago* v rabi pa jaka varčno, ker milo dolgo traja. Lvsoform s poprovo meto je močno antiseptična ustna voda, ki takoj in zanesljivo odstrani doh iz ost ter zobe peli ia konservira. Tudi pri katerih v vrata, kašlju in nahodu ga po zdravmSki oefrerJM lasJro rabite za grgauje Nekaj kapljic zadostuje aa kozarcu vode. Origiaaiaa atekiessiea aiaae 1 krene it viaaziev. Zanimivo knjigo z as s lovom »Zdravje in desiotekcija« polije aa ioiio UUfiftaAIUL Pum4! 30Ll rflJlinhiisfj i,.*'^^"^1 05 Stran 6, JLOVTN5KI NAROD" dne 6. februarja 1914. 2§. štev. 129 Kranjska stavbiaska Inlli i liilljiii •tawhti0 poelfatitlitvej | pisarna za arhitekturo in stavbno-tohaiika slala | tssarstvo in mizarstvo s strojnim obratom za stavbna ia fina delaj opekarne s strojnim obratom v Kosezah la na Vi6uj kamnolomi v Podpeči in v Opatiji. — == Priporoča se za stavbna dela vsake vrste.---- Zahtevajte Priporoča se kot strokovnjak . J U R IVI A N optik - specialist, optični zavod z električnim obratom. Bodite previdni pri nakupu očal, ker le specialist vam lahko določi pravilno Nova stekla za daleč in bližino, o^o^o^o^o^o^bojombomohbojboi taftala in Vas Strokovn'ažko pOStrete. aoMaooBooooMOMoooMo™«™«^™ važno za dalekovidne. zlatorumen, trčan. zajamčeno čist. v deiicah s 4V* kg vsebine, razpošilja po K 8.50 Čebelarstvo Ilirska Bistrica. Mirna stranka 1ŠČO za majev termin stanovanje s tremi sobami in vserni postranskimi prostori ter kopalno sobo. Ponudbe na unravništvo »Slov. Naroda« pod „Dr. TH 502 V Sodni ulici je takoj oddati pritlič. prostorna soba s posebnim vhodom, prikladno za agenturo, trgovsko pisarno ali stanovanje. 497 Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda« pod „St 497\ tfialitativno najfinejšo in nogam najbolj priletno obutev ya dame in gospode* Prave ruske gaiote. gomaze i. t, d. priporoča h^glo zaloga čevljev foton J\lOVQ^ JLjubijana, Šstenburgova ui ?. Stanovanje obstoječe iz 2 ali 3 sob in potrebnih pritiklinami se išče za mainikov termin Prijazna obvestila se rro^jo vtpoStno leteče M 13". 476 izurjen v trgovini z rgi. blagom, želi vstopiti v službo s 15. marcem t. L Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. 483 Kupim majhso io i vpeljano tri z mešanim blagom na prometnerr kraiu v mestu Ljubljani oziroma predmestju. 47 Ponudbe naj se pošlie na uoravn »Slov. Naroda« pod „1000 477.". Greh in smeh... Zabeljene in osoljene kratkočasnice. Brez dovođenja kneioikoUJakega oralaartjata Isdsl Tinček H u d a k 1 i n. m Cena 1 krono, m po sto 1 krono 10 vinarjev. ■ Jfarcona knjigarna v tjnbljani, Prešernova nt 7. SAMATORIUM • EMONA A ZA NOTRANJE IN-KIRURGiCNE-BOLEZNI K LJUBLUANA komenskega ulica 4 ti sef-zdrmjk v trn wu DR FR DERGANC Turltiokl Višje tehniško vseučilišče Technium Jlmenau. gradnjo strojev in elektroteh- ^ niko. Oddelki za inženirje, tehnike in delovodje. Velike tvorniške delavnice za praktično izobraženje volonterjev. Državni izpraševalni komisar. Inozemci se pri« puščajo. Prospekti zastonj. Dir. prof. Schmidt. 97 Išče so bo posodo popolna Ponudbe pod „Narodna noša 493" na upravo. »>Iov. Naroda«. Vk«\ ^v-Jl«^ / kocke za govejo juho to kocke poznavatelja. Izdeluje jih edino It Liebi" -o v družba največja izdelovateljica mesnih izvlečkov na svetu, in dajejo po svoji sestavi iz najboljšega Vnesnega izvlečka pravo govejo juha V konkursa protokollrano tvrtke Ivan Tonili v Dir. Btstrlol proda se vsa zaloga v celoti ofertnim potom najboljšemu ponudniku. Zaloga obstoji 519 iz železnine, več sto vreč koruze in meke, špecerijskega in galanterijskega blaga Kd. ter ima skupno inventurno vrednost 21.514 K 56. Pismene ponudbe z vadijem 1000 K poslati je najdalje dO 25. svečana 1914 oskrbniku konkurzne mase. Ponudniki so vezani na svojo ponudbo do 4. marca 1914; dotlej se jim bo naznanilo, da U se je sprejela njihova ponudba. Konkurzna masa pridrži si pravico zavrniti posamezne ponudbe brez navedbe vzrokov. Kupec ima položiti celo kupnino v roki upravitelja konkurzne mase takoj, ko se mu naznani, da se je njega ponudba sprejela, ter mora ob enem s položitvijo kupnine prevzeti in odstraniti vso zalogo. V slučaju nepovoljne ali prepozne spolnitve zapade vadij 1000 K v prid mase in se bo z zalogo zopet razpolagalo. Inventurni zapisnik in zaloga sta v uradnih uran na ogled do 25. svečana 1914. Oskrbniitvo konkurzne mase ne prevzame nobenega jamstva za kakovost ali množino zaloge po inventurnem zapisnika. Dr. oUeHI c kr. notar v Ilirski Bistrici kot npravitelj konkurzne Ali je dobiti točno in neškodljivo učin-kujočega sredstva proti me^Hi ejlobelejti? Velezamiv opis o presenetljivem razkritju nemškega potovalca no Afriki (pripo-znano tudi od številnih nemških in inozemskih profesorjev in zdravnikov) razpošilja za 20 h za poštnino v zaprtem dvojnem pismu brez natiska dr. med. H. Seemaon. Sommerfeid 83. (Fio.) Gospodje vsake starosti, ki so doslej brezuspe§no rabili vse mogoče (aparate, krogljice, metode, praške takozvane oja-čila itd.), mi bodo po prečitanju mojega opisa hvaležni. Pišite takoj, ker je na razpolago samo omejeno število eksem rlarov. 4563 Nič ne pomagal Vse vpitje le glas vpllecena t puščavi. Ker prave angleške fjr&mOfO&G in originalne gramofonske plošče dobite Iz prvo roko V edino v moji trgovini. Caruso, Slezak, Demuth, Battistini, Selma Kurz in drugi svetovni pevci pojo vsaki dan v moji prodajalni Sc dna ulica 5, poleg c kr. dež. sodnije. Poslušanje popolnoma brezplačno. A. Rasborger, Ljubljana. Glavni zastopnik: The Gramophone Co. Limitd. London, Avstrijske gramofonske družbe na Dunaju, Homo-phon Compnv Berlin. Velike godbeoe automate vedno v zalogi. ROfOST! Samoigrajoci klnii z naiiinin ia pen. H0?0ST! 3513 Od dobrega najboljše I Lastna delavnica za popravila. Ceniki franko; pltitt inaH" preji I *~—. seda) K K-r preji * »i.