Št. 40 V Ljubljani, torek dne 18 februarja 1919. Leto lil. Izhaja razen nedelj in praznik«? vsak dan' popoldne. Orednlitr* ta npraTalltro ▼ Ljubljnnl, FranŽiškaaik* «Hc* Mw. 6, 1 uidati. Učiteljska tlakam*. Naročnina: po poiti i dostavljanjem na dom *a celo lato K <2*—, kt* lt JU—, aa četrt lata X 10*50, *a mesec K 3'50. Za Nemčijo celo leto K 46, » oatalo tnjino in Ameriko K 54. 1 marati: Knostopna nedt rutica 30 r; pogojen prosto* K1—; razglasi 1» poslan* Tratica po 60 ▼; večkratne objavo po dogovora primeren popust. Reklamacija ta list ao poštnin* prosta. Posamezna Številka 20 vinarjev. Mo socialno Male stranko. Socializem zmaguje. Volitve v Nemški Avstriji. Pp všeh deželah v Evropi in /.»naj nje /.pragjije demokratizem, pojiivlja se samozavest ljudskih množic in ždi se nam, da se lia-naja človeška družba pred velikim preobratom, ki bo temeljito izpreinenii življepske razmere. Nikakor pa ni tp demokratizem, ki ga Propoveduje sporažum ali Wllson; demokratizem, ki se je v svetovni vojni porodil, je izraz ljudske volje, izraz nejevolje proti terorizmu birokratizma in plutokracije, ki namerava tudi tudi po tej vojni urediti družabne razmere tako, kakršiie so bile pred vojno: hoče, da postani kapital ona sila, ki bo obvladala vso neime-vit;e in manj iniovite sloje človeške družbe s sVojo železno pestjo. Volitve v nemško kohstituanto so nam ooka^ale,. da je volja narodov drugačna. Iz volitev sp izjšli v Nemčiji socialni demokrati kot najmočnejša stranka. V nedeljo so imeli volitve v konstttuanto v Nemški Avstriji. S proletarijatom Nemške Avstrije smo delili pred vojno in med njo trp-benje tudi mi, ker smo živeli v eni najbolj nazadnjaških držav. Sedaj smo svobodni. Nem-%>avstrijska socialna demokracija je vodila te bm hude boje z najbolj nazadnjaškimi strankami, ki so pričele zopet dvigaji svoje ošabne glave. Obskuren volilni boj so vodili zlasti krščanski socialcj in nemški nucionalci. Po polomu države zmedene meščanske, stranke so se zopet nekoliko orientirale In pričele s svojo ljudstvu škodljivo politiko z najbolj drzno demagogijo in umazanostjo. Kljub vsej tej dedščinl po stari državi in djnžbl, je nemškoavstrijska socialna deinokra-C1la dosegla kar najlepši uspeh. Niso nam še znani všl volilni rezultati, toda gotovo jo to, da vstopi šopialua demokracija v riemškoav-strijsfep kohstituanto tako močna, da ho Vive-I javljala, svoj vpliv na razvoj povsem drugače, kakor je bilo to mogoče prej. Po. poročilih, ki prihajajo z, Dunaja,.. bo tudi .v Nemški Avstriji socialno demokratična franka, najmočnejša v kpnstituantl, ker utegne Priboriti najmanj 75 mandatov. Tu slede poročila Lj. k. u.: 16. febr. (U k. u.) Dun. kor. urad poroča: volItev v narodno skupščino Jo uspeh socialnih demokratov. Udeležitev pri volitvah Je bila izredno velika. ^ Dunaju so šteli 900.000 glasov. Od 48 dunajskih man-' atov so došfo) socialni demokrati« dobili 30 mandatov. u0r°ča: Od 24.400 volilcov v deželnem slavnem mestu hh Je udeležilo volitve 20. 323. Dosedanji izid volitev *a: socialni demokratje so dobili 6653 Klasov, nemška ^*av*ka stranka 2859, zveza demokratskih stanov 5461, _‘V«za svobodnjaških kmetov 131 in krščanski socialci Klasov. j. Dunaj, 71. febr. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča: °Sodanjt še no končnoveljavno dognani izid volitev ob s*Pili zjutraj: Izvoljenih Je 3f "socialnih uemokratov, ,11 rščanskih sooialcev, 3 nemški nacionalci, 2 meščanska ^mokr*tta, 1 Čeh in 1 židovski nacionalcc. Med izvoljc-|.lrr*t Je 6 žensk. Med krščanskimi socialci so bili izvo-Župan dr. \Velskirchncr, bivši minister Sefdel, dr-Oat^1 tatlli*c dr- Rataja, pisatelj in bivši gledališčni ravnil Adam Mtlller-Outtenbrunn, med socialnimi demo- : krati državna tajnika Bauer ih Friderik Adler, državna ■ podtajnika GlOckel in Deutsch in glavni urednik lista ; »Arbcitcr Zeitung« Austerlitz. O r a d e c, 17. febr. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad po-l roča: Po sedaniih voldnih izidih na Štajerskem so zma-; gali socialni demokratje in krščanski socialci. V 20. vo-j lilnem okraju (Gradec in okolica), v katerem manjka i število glasov še od 4. komisij, so dobili socialni demo-i kratje v mestu Gradec 29.268 glasov, nemški demokratje j 17.035, krščanski socialci 18.704, štajerska kmetska stran-I ka 166 in nemško- arijski udeleženci 2254 glasov. V gra-I šk| okolici, (kjer manjka število glasov še od 11 koml-I sij), so dobili socialni demokratje 14.823, nemški demo-j kratje 3395, krščanski socialisti 15.197, štajerska kmetska i stranka 5590 in nemško-arijski vojni udeleženci 491 gla-| sov. Gotovo sta izvoljena Muchltsch, dr. Schacherl in ! kakor je pričakovati Tuller (socialni demokrat) Hosch j in skoraj gotovo prof. dr. Gtirtler (krščanski socialist) ; in dr. Wutte (nemški demokrat). V volilnem krogu 21 (srednje in spodnjo Štajersko) so dobili socialni demo-kratje doslej 2 mandata, v volilnem krogu štev. 23 (gorenjo Štajersko) 5 mandatov. V volilnem okrožju it. 22 (vzhodno Štajersko) bodo prejkono zmagali krščanski socialisti. Gradec, 17. febr. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča: Po dosedaniih poročilih o izidu volitev v Nemški Štajerski, so bili izvoljeni v 20. volilnem okraju (Gradec in okol.ca) socialni demokratje Muchitsch, dr. Schacherl in Tuller; od krščanskih socialcev Hosch in dr. Gtirtler; od nemških demokratov dr. \Vutte. V 21. volilnem okraju (Srednja in Spodnja Štajerska) so bili izvoljeni krščanski socialci Klug, dr. Gimpl, Fischer in Edllnger; socialni demokrat, Ztvanzgcr; od* nemško-štajerske kmetsko stranke Altenbacher. Trijo mandati odpadek) na ozemlje, zasedeno po Jugoslovanih. V 22. volilnem okraju (vzhodna Štajerska) so bili izvoljeni krščanski sociale) dr. Schmid .Hellersbacher, Mayer, Luttenberger in Gutmann. V 23. okraju (zahodna Štajerska) sta bila izvoljena krščanska socialca Schoisswohl in Kochcr; socialni demokratje Regner, dr. Eyslor, Fohringer iti Schla-ger; od nemško-štajersko kmtsko stranke Stocker. Linč, 17. febr. (LJ. k. u.) Dun. kor. urad poroča: I V linškem okraju so bili izvoljeni eh krščahskb-socialec, i dva socialna domokrata in Zastopnik nemške ljudske i stranke,, predsednik dr. Dinghofer. j Celovec, 17. febr. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad po-i roča: v 24, volilnem okraju (Koro'ška) so dobili: sbčl-alnj demokratje 97.600 glasov, koroška kmetska Zveza 31.344, nemški demokratje 15.800, nemška nacionalna socialistična delavska stranka 2200, krščansko socittlna stranka 27.400 glasov. Zadnje tri stranke so bile pri volitvah spojene. V Celovcu so dobili socialni demokratje 5510 glasov, nemški demokratje 5262, krščanski socialci 3090, nomško-naciOnalni socialisti 105 in kmetska Zveza 635 glasov. Dunaj, 17. febr. (Lj. k. u.) Dun. ko^. urad poroča: Na Dunaju so oddali skupno 938.748 glasov. Od teh jc odpadlo ha socialne demokrate 523.047, na krščansko,socialno stranko 210.548, na spojene demokratične listine 43,421, na združene nemško-naclonalne listine 70.458, tia Čehe 55.047, na židovske načibnaice 7770, na nacibnalno socialistične delavce 6514 in na »eniško avstrijsko ljudsko stranko 1621 glasov. Gradec, 17. febr. (LJ. k. u.) Dun. kor. urad poro-ča: Na vsem Štajerskem jo za narodno skupščino izvo-Uonih: 13 krščansk.h socialcev, 9 socialnih demokratov, dva nemška demokrata in 3 člani štajesko kmetske stranke. K številu mandatov prvih treh strank je vštet po 1 mandat iz ozemlja, zasedenega po Jugoslovanih. Dunaj, 17. febr. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča: Listi konstatirajo kot značilne znake včerajšnjih volitev nastopne momente: Velikansko zmago socialnih demokratov, ki imajo skoraj absolutno večiuo narodne skupščine, če že ne bodo dobili absolutne večine, nadalje dejstvo, da so vse nesocialistične stranke prizadeto pri izgubah ob volitvah in posebno izgube krščanskih socialcev. Listi naglašajo, da se ncmško-nacionalno gibanje širi, da so pa demokratične Skupine, posebno nemški naprednjaki popolnoma odrekli, nadalje popolno zmago ideje prijclopitve Nemške Avstrije k Nemčiji in naposled mirni potek volitev po vsej Nemški Avstriji. Vobče menijo časopisi, da bo kompromis med socialnimi demokrati, krščanskimi socialisti in nemškimf nacionalci, ki Jo bil sklenjen v provizomi narodih skupščini, obstojal tpdl v definitivni narodni skupščini, čeprav bo, spričo veliko izpremembo v številu mandatov preobrazite v vlade potrebna. Listj posebno naglašajo;, da so saino radikalni programi vplivali Da voliice in da skoraj vsi izvoljeni zastopajo radikalno, strujo svojih strank. Dunaj, 17,, febr. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča: Končni izid volitev se ne more še ugotoviti, ker manjkajo rezultati iz več okrajev. V, poučenjh krogih računajo po dosedanjih poročilih, da bo izvoljenih, 75 socialnih demokratov, .63 krščanskih socialcev, 22 nemških naprednjakov, 1 Ceh in i židovski nacionaiec. Tudi brez zamere. Ni moja navada polemizirati, s Članki, ki jih ta ali oni piše,za Uste.,Bog mi je priča, da ml /lasti mrzi, odgovarjati ljudem, ki jih pri tem. gonijo demagoški nagoni, Toda članka »Brez zamere«, ki ga je objavjl v sobotni številki »Slov. Naroda« gospod dr. Ivan Tavčar, nje morem prezreti lpplče. Nekaj, tako trapastega — oprostite mi.ta krepki, izraz — Še nisem čital v naših, listih, o Vprašanju, kako naj se lia znotraj uredi naša mlada, komaj porojena,. še nckonsolldirana diržava. Gospod dr. Ivan Tavčar se zaiet\ije predvsem v poverjeništvo za šocijahip skrb iu trdi, da to poverjeništvo kar preplavlja našo revno ožjo domovino naredbami,. /čes,., »noč in dan tipkajo pisalih.stroji; iz feat,erih se kakor sneg vsipajo najvažned&; naredbe na, belem papirju«,, Fantazijo ima gospod dr, Ivan JavČar, to stoji. Dalje pravi, da je dvpmijivo, je-li itnajo te sprejete in v uradnem listu publicirane naredbe tudi pravno veljavo ali ne. Oospod dr. Ivaij. favčar stoji torej ^ opoziciji ne le proti spcijalističm stranki, ki danes upravlja poverjeništvo za socijalnb skrb, temveč proti skupni naši dežehii vladi, katere. Član je bil sam; mnogo »važnih« naredb je tudi so-i>odpisaI. On je obenem načelnik stranke, ki je pdličnp zastopana tudi č novi deželhi vladi. Vseeno pa hpjška ptoti socHaHštoirt; ki naj bi v rijej dobili dva žaštopnika, čfemdr je njegova stranka pritrdila, hujska t^daj proti temu, kar so Vse tri šiovčnškfe politične štrdrike medsebojno sklenile. Oospod dr. tVah Tavčar.bi najraje, da bi Slovenci /lezli ha zapeček ih prekHžanih rok gfedali, kaj bo storila tiaša centralna vlada. Ne vem, nd čem. sloni današnja inentaiiteta slovenskega libbralizma! Slovenec ne isme biti Več Slovenec, tettiveč zgolj Jugoslovan; Slovenec ne sme niti kihniti, afcd tega rte doVdli teatralna Vlada; SlbVerifec rte sirite nič delati; ker .je to V škodo države —■ skratka SlOveiiti So nič, ne smejo nič, ne Veljajo nič In je najboljše, da zavržejo svoj jezik, svojo kulturo, svojo pridnost in naj bodo samb — Jugoslovani! saj bratje Srbi jih bodo redili iri delali za nje! Tako hoče dr. iVan Tavčar! Ta nazor je življenju tuj, nima nobenih tal v dejanskih razmerah našega.ljudstva. Jaz slučajno vodim li r a d poverjeništva zri socijalno skrb. Nisem se poganjal za to nehvaležno delo, temveč naprOšeri sem bil V to. iti ne vidim dela, ki smo ga doslej izvršili le V nekaterih naredbah — ki so bile sprejete in publicirano ne te od našega poverjenika, temveč od celokupne vlade — ternVOč zlasti v upravnem delu, ki se je doslej izvršilo. Vabim gospodu drja. Ivartd Tavčarja, da se zglasi v posameznih oddelkih tega poverjeništva, kakor na priliko v oddelku za invalide, v oddelku za begunce, v oddlelku za mladinsko skrb, v delavskem oddelku itd. Prepričal se bo, da Je bila naša pridnost, ki jo jAVno zasmehujte, na mestu ih neprecenljive Vrednosti za naše ubogo, od rdnjke avstroogrske zverine poteptano ljudstvo. Politično sbcijalistična stranka nima prav nobenega interesa sedeti v vladi. Pač pa ima gospodarski interes. Menda ne izdam nobene tajnosti, če gospodu drju. Ivanu Tavčarju povem sledeče: Zadnjič smo pri centralni vladi v Belgradu vprašali, kako naj uredimo n. pr. vprašanje invalidov, da bo pozneje enotno. Minister nam je dejal: »Storite kar morete najboljšega, mi danes tega še ne vemo. Saj ste pametni ljudje, bolje bo, da storite vsaj nekaj, kakor pa nič.« Nadalje smo vprašali, kako je urediti razne panoge socijalnega zavarovanja, kakor n. pr. pokojninsko zavarovanje zasebnih nameščencev, nezgodno zavarovanje železničarjev, nezgodno zavarovanje rudarjev itd. Odgovorilo se nam je, da so to več ali manj stvari, ki jih moramo rešiti sami. Kje jc v so-cijalnopolitičnih rečeh Srbija, pa Hrvatska-Slavonija, pa Bosna in Hercegovina, pa Banat, pa Bačka — še za nami! Ali naj gremo nazaj, ali pa naj skušamo tudi druge pokrajine naše države dvigniti v tern pogledu? Jaz mislim, da bo zadnje pravilno. Ali naj naši slovenski ljudje izgube svoje pravice in svoj denar, ki so ga dali za take reči samo za to, ker druge naše pokrajine nimajo, kar imamo mi že davno? Kapitalistom bi naravno to bilo všeč; dr. Ivan Tavčar jim je govoril prav iz srca, rekoč, da dvomi, če imajo naredbe naše deželne vlade kakšno pravno veljavo. Tako na primer nared-ba o osemurnem delavniku, kaj ne, gospod dr. Ivan Tavčar! Vem, da gospod dr. Ivan Tavčar nima veliko smisla za resno socijalno delo. Kako sl on predstavlja, recimo, podrobno delo v skrbi za sirote, za zanemarjeno mladino itd., iz oddaljenega Belgrada, ki danes nima najprimitivnejšlh predpogojev za strogo centralno upravo (slabe železniške zveze, podrt most preko Save, pomanjkanje telefonske zveze), ml ni jasno. Ampak čemu plavati v daljo? Zadnjič smo uzpostavlH za mesto Ljubljano posebno okrajno komisijo za preživljanje, ki je prejšnja vlada ni dovolila, ker ni zaupala slavnemu magistratu. Prosili smo gospoda župana drja. Iv. Tavčarja, da predlaga tej komisiji iz kroga svojega uradnlštva predsednika. Saj ni vseeno, kdo je tam predsednik, kjer se revnemu ljubljanskemu prebivalstvu odmerja podpore, ki mu pO zakonu gredo. Kdo pa Je magistrat? Zaupnik In eksponent mestnega prebivalstva najmanj, zato zelo zelo interesiran na tem, kakšna pravica se deli prebivalstvu, ki mu je izročeno v varstvo. Toda gospod župan dr. Iv. Tavčar je to vabilo ogorčeno odklonil, rekoč, da ima premalo uradnikov. Izgovor je bil ia-lov, to ve vsakdo; ki razmere pozna. Prezidij je z ozirom 'na to imenoval za predsednika ljubljanske komisije za preživljanje — gospoda pl. Hofbauerja ‘ Pa to so drobnarije! Toliko razgleda in razuma si že pripisujem, da yem, da je vse delo socijalnega skrbstva v Ljubljani bilo pomanjkljivo. Toda vse Je tako urejeno, da bo mogoče to delo sčasoma urediti sistematično. Pozitivno vem, da smo vsaj v. tem pogledu Slovenci doslej prednjačili vsem ostalim 'jugoslovanskim pokrajinam. To me.navdaja z najboljšim upom za čas, ko bo mogoče tudi to delo urediti večalimanj enotno za vso državo. Takrat se bo delo, ki ga vršimo sedaj v Ljubljani, poznalo in bo v prid ljudstvu cele naše države. Gospod dr. Ivan Tavčar pravi v svojem Članku, da ne gre, da bi sedela v novi deželni vladi v Ljubljani-dva socijalista. Vzamemo v vedrost.. Za temi mesti se nismo nikdar pehali; san,c tega ne vemo, ali je to povedal kol načelnik Jugoslovanske demokratske stranke ali pa kot zasebnik. Ce gospod dr. Iyan Tavčar hoče koalicijo razbiti; nimamo prav nič proti temu. Nasprotno. Hvaležni mu bomo od srca. Zavrniti pa ga moram najodločneje pri. sumničenju, da izrabljamo poverjeništvo socijalne skrbi v strankarsko ali pa osebno korist. Vedno sem stal na stališču, da mora biti vsako politično delo v korist ljudstva In da nihče ne sme pri tem hogateti. Za poverjeništvo, katerega urad vodim, vem, kakšno delo je izvršil in ponosen sem na to, da je naše uradm-štvo in uslužbenstvo se s tako požrtvovalnostjo postavilo v službo domovine v najkritic-nejšem trenotku. Sumničiti, gospod doktor, je lahko delo, pošteno pa ni. Zato smatram članek »Brez zamere« za brezmiselno besedičenje, ki bi se ga lahko prezrlo, da ga ni podpisal dr. Iv. Tavčar. Trda beseda mi Je ušla, skoro mi je žal za njo, ampak porodila se je iz trenotnega prepričanja, ki me prevladuje ta-Ie trenotek. Dvakrat v življenju ml je bilo žal drja. Iv. Tavčarja. Takrat, ko Je priobčeval v »Sl. Na- rodu« sijajno pisan podlistek »A v d i j e n c a«. Bil sem takrat v Kočevju v nekakšnem pregnanstvu; spomnim se, kako sem sc sramoval, da se je našel slovenski človek, ki zna biti brez ukaza in brez drugačne zapovedi tako servilen. V drugo mi je bilo žal zanj, ko se ob rojstvu Jugoslavije, za katero smo se mi siromaki pošteno borili, ni umaknil iz političnega življenja. Pa če misli, da nam je še potreben, mu ne bomo ugovarjali, odločno pa izgovarjam, da pavšalno sumniči ljudi, ki imajo o organizaciji naše mlade države drugačne, resnejše in realnejše misli in pojme, nego on. To mislim, sem moral reči. Abditus-Prep e 1 u h. Dve naredbi poverjeništva za socialna skrb. 1. Glede na zavarovanjo delavcev proti nezgodam. Začasna delavska zavarovalnica zoper nezgode v Ljubljani, katera sc je ustanovila za vse območje deželne vlade za Slovenijo, potrebuje za takojšnjo ureditev urada imenik vseh članov, kateri so bili do sedaj člani tržaške in graške delavske zavarovalnice zoper nezgode in katerih obrati leže na slovenskem ozemlju. Zato se nalaga vsem poslodvcem, ki so bili dose-daj včlanjeni pri tržaški in graški delavski zavarovalni, da predložijo za vse svoje zavarovanju zavezane obrate najpozneje do 25. februarja t. 1. političnim oblastem I. stopnje zadnje še veljavne uvrstitveno odloke (Kinre.hungsbescheide), katere bo zavarovalnica nespremenjene zopet vrnila po uradni vporabi. Obenem se podjetniki poživljajo, da prijavijo vse svoje zavarovanju zavezane obrate po stanju 1. januarja 191;; na novo političnim oblastem 1. stopnje z izjavo, do kedaj in za katere obrate je plačana zadnja premiji (prinos). Za prijavo se lahko vporabijo dosedanje tiskovine; kdor pa teh n.ma, jih dobi pri začasni delavski zavarovalnici zoper nezgode v Ljubljani. Polit.čnim oblastem I. stopnje se naroča, da zbirajo te uvstiKene r.dloke in prijave ter da pazijo na to, da j.h oddajo vsi poslodavci. Ves ta materijal pošljejo politične oblasti raikasneje do 5. marca t. 1. začasni delavski zavarovalnici zoper nezgode v Ljubljani. V Ljubljani, dne 14. februarja 1919. Poverjenik za socialno skrb: Kristan 1. r. • 2. Glede na pokojninsko zavarovanje nameščencev. Začasen obči pokojninski zavod za nameščen«; v Ljubljani, kateri se je ustanovil za vse območje deželne vlade za Slovenijo, potrebuje za takojšnjo ureditev urada imonik vseli članov in zavarovancev, kateri so bili do sedaj člani deželnih uradov občega pokojninskega zavoda za nameščence v Trstu in v Oradcu. Zato se nalaga vsem službodajnikom, ki so bili do-sedaj včlanjeni pri tržaškem In graškem deželnem uradu občega pokojninskega zavoda za nameščence, da predložijo za vse svoje zavarovanju zavezane nameščence po stanju 1. januarja 1919 najkasneje do 25. februarja 1919 političn m oblastem I. stopnje zadnje še veljavne odloke o zavarovalni dolžnosti in o predpisu premij ozir. odloke o spremembi uvrstitve v plačilne razrede (Bescheid liber die Versicherungspflicht und die Vorschreibung von PrSmien ozir. Bescheid liber die Ge-haltsklasseneinreihung), katere bo zavarovalnica po uradni uporabi zopet vrnila. Obenem se službodajniki poživljajo, da prijavijo vse svoje zavarovanju zavezane in zavarovane nameščence po stanju 1. januarja 1919 na novo političnim oblastem I. stopnje z izjavo, do kedaj in za katere nameščence je plačana zadnja prem.ja. Za prijavo se lahko upor -ljajo dosedanje tiskovine. Kdor pa teh nima, jih dobi pri začasnem občem pokojn.nskem zavodu za nameščence v Ljubljani. V prilogi k prijavi se morajo navesti tudi ce mogoče, vse službe nameščenčeve od 1. januaija 19!5> ali od dneva poznejšega vstopa v prvo službo. Ravno tako se poživljajo vsi službodajniki, ki zavarujejo svoje nameščence pri nadomestnih zavo-d i h ozir. 7 n :i d e mestno pogodbo, da prijavijo v svrho evidence vse svojo nameščence potom politične oblasti I. stopnje. Političnim oblastem I. stopnje se naroča, da zbirajo te odloke in prijave ter da pazijo na to, da jih oddajo vsi službodajniki. Ves ta materijal pošljejo politične oblasti najkasneje do 5. marca t. 1. začasnemu občemu pokojninskemu zavodu za nameščence v Ljubljani. V Ljubljani, dne 14. februarja 1919. Poverjenik za socijalno skrb: Kristan L r. Grozne obsodbe železničarjev. Te dni se je vršila pred italijanskim vojnim sodiščem razprava proti 63 stavkujočim železničarjem, ker so v noči od 1. na 2. februarja 1919 zapustili delo na državnem in južnem ko- lodvoru v Trstu. Vsled prekinjenega prometa so — po mnenju Ital. vojaške oblasti — škodovali vojaškim in političnim interesom v Julijski Benečiji. Po zaslišanju obtožencev, med katerimi je Ferdinand Končnik izjavil, da je komtur Serani pristal na zahtevo železničarjev in obljubil, da bo vsem izplačana 1. februarja 50 odstotna draginjska doklada. Ker 1. februarja ni bila podpora izplačana, so zastojmiki železničarjev intervenirali pri postajnem načelniku zastran draginjskih doklad, ki pa ni hotel o tem nič vedeti. Vsled velikega ogorčenja so železničarji začeli s stavko. Po govoru drž. pravd-nika in zagovornika odvetnika Padoa se jc sodni dvor umaknil na posvetovanje in nato proglasil drakonično razsodbo. Vsled pomanjkanja dokazov so bili oproščeni J. Maruzza, A. Janšek, A. Besednjak. V Robin, J. Močnik, Fr. Kokošar, J. Battig it' M. Pavlin. Ostali so se spoznali krivim, da so se pregrešili proti guvernerjevemu razglasu z dne 30. novembra 1918 in so bili obsojeni: Ferdinand Končnik in J. Skopnik vsak na pet let ječe in 2000 lir globe; Iv. Prelog, Jos. Gorišek in Al. Valentinčič vsak na tri leta ječe In 500 lir globe; vsi drugi in sicer: Fr. Bizjak, Iv. Ore-gorka, Al. Trost, Ant. Cerneka, Ant. Simčič, Ant. Spetič, M, Mersek, J. Ševrok, Iv. Brence. Alojzi! Antonič, Al. Podbršek, Lovro Sitar. Ivan Bolčina, Mihael Rutar, Anton Vuga, Josip Germck, Filip Sever, Gašper Sorč, Anton Ku-gerl, Anton Janša, Alojzij Potočnik, Josip Margon, Primož Korošec, Mihael Rustja, Vincenc Slokar, Anton Katalan, Fran Skok, Ivan CveljiS. Ivan Rebernik, Gašper Vatešič, Anton Stor, Andrej Mejač, Vincenc Kovačič, Fran Fin lan, Martin Pirnat, Iv. Spamperle, Jakob Kert, Rudolf Križniančič, Lovrenc Žvokelj. Ivan Petelin, Fran Rucker, Ivan Arko, Alojzij Cupar, Ivan Vidmai, Matej Okroglič, Ivan Lozej, Lovro Sagmeister, Fran Zupančič, Ivan Majcen, Josip Faigldln in Lovro Vascoto so bili obsojeni vsak na dve leti ječe In 200 lir globo. Obtežene! so imeli pravico se pritožiti v 24 urah na vrhovno ve jno sodišče. V tem se kaže, kako krivične postopajo laške oblasti napram iibcuemu tir-ečemu ljudstvu. Tako niti stara Avstrija n! ravnala. Med obsojenimi železničarji je večina naših sodrugov, ki sc se vsikdar zvesto borili za pravice delavstva. Upamo, da ta drakonična militaristična razsodba ne postane pravomoč-na In da se vsi obsojeni čimpreje povrnejo k svojim družinam in v vrste proletarijata. Politični pregled. = Tajne pogodbe zaveznikov glede jugoslovanskega ozemlja in Amerika. Da opušča Italijane polagoma prejšnja gotovost in brezskrbnost glede uspešnosti njihovih imperialističnih teženj, je razvidno iz nekaterih člankov v laških časopisih, v katerih pripravljajo, seveda zelo oprezno, na eventuelen preobrat v ja dranskem vprašanju. »Secolo« pravi, da Italijani ne smejo pričakovati, da se bo njihovim željam kar tako gladko ustreglo. VVilson in Amerikanci sploh priznavajo tajne pogodbe zaveznikov. skleniene brez udeležltve Amerike, le v toliko, kolikor se strinjajo s 14 točkami Wilsonovimi; v kolikor se pa ne ujemajo, z nji -mi, so brez vsake veljave in jih VVilson,ne bo priznal. Zavezniki pa so se, kar je najvažnejše, zavezali, da bodo sklepali mir edinole na podlagi 14 točk VVilsonovih. = Italijani začenjajo dvomiti o uspehu svojih imperialističnih zahtev. V zadnjem času se opaža v italijanskem časopisju vedno boli nekaka nervoza in dvom v dosegljivost italijanskih aspiracij. Časopisi skušajo tolažiti na vse načine nahujskano ljudstvo s tem, da vedno in še vedno poudarjajo in povišujejo namišljeno »zmago« italijanske armade, ki je baje najboljše poroštvo, da pripoznajo zavezniki njihove brezmerne težnje. Zanimivo je, da pri-pozna celo eden najradikalnejših listov »L’ idea nažionale«, da se VVilson v svojih idejah ne strinja z italijanskim programom, ampak jc mnenja, da Itailjani slabo špekulirajo s svojim1 aneksijonističnimi namerami, ker si s tem one-mogočijo razvoj svoje trgovine napram Jugo' slaviji in ostalim državam, ki so nastale n*1 razvalinah stare Avstrije. — P. P. = Prehrana Cehoslovaške. Praga, 17. fem (Lj. k. u.) Glasom čehoslovaškega tisk. urad** poroča zunanji minister dr. Beneš brezžično čehoslovaškemu zunanjemu ministrstvu: Am?' rika prevzame 50 %, Anglija 25, Franclja P‘ tudi 25 % prehranjevalne oskrbe čehoslova škili dežel. Amerika je za te namene dovoli * dolgodoben kredit. Prehiaiijevalna oskrba sc izvede tekom štirih tednov. = Nemškoavstrijska narodna skupščina se snide početkom marca. Dunaj, 17. febr. (Lj. kor. urad.) Glasom čehoslovaškega tiskovnega urada se bo, kakor poročajo iz vladnih krogov, novoizvoljena narodna skupščina sestala v prvem tednu meseca marca. = Militarizem povsod onak. Belgrad, 16. februarja. (Lj. kor. u.) Jugoslovanski dop. urad Poroča: Našel se je tiskan zaupen odlok bolgarskega generala Nerezova z dne 29. maja 1918 o pobolgarenju Srbov. Naredba deli srbske državljane v nezanesljive, ki jih je treba preganjati, v nezanesljive, ki jih je treba poučevati, v nevtralne, v zanesljive in v najzanesljivejše, ki jih je treba podpirati. Doslovno pravi: Napram meščanom in vaščanom, ki se izdajajo za Srbe, je treba, da smo nenaklonjeni in neuslužni, dokler se ne izrečejo za svojo bolgarsko pripadnost. — Ustmeno ali pisane prošnje v srbskem jeziku ni smela sprejemati nobena bolgarska okupacijska oblast. Prepovedano je bilo tudi zasebno dopisovanje v srbščini. Novorojena deca ni smela dobivati srbskih imen, kakor tudi nagrobni napisi niso smeli biti napravljeni v srbščini. Bolgari so pobijali in internirali svečenike in z navedeno na-redbo se je celo povpraševalo, ali ni ostal kdo neintemiran. Srbskim ženam, ki se niso hotele Pobolgariti, so prepovedali dajati živila, dokler se ne izjavijo za Bolgarke. Odredili so, naj se odpravijo srbski spomeniki in na njihovo me-stvo postavijo bolgarski. Prebivalstvu so zapovedali, da mora sodelovati pri vseh bolgarskih javnih prireditvah, praznikih in kulturnih, društvih, ker bi jih v nasprotnem primeru pozvali na odgovor. — Pogodba za nemško preinrije podpisana. Berlin, 16. febr. (Lj. k. u.) Glasom Dunajskega kor. urada poroča Wolffov urad iz Trierja: Pogodba glede podaljšanja premirja je bila danes ob 6. uri 30 minut zvečer podpisana v salonskem vozu maršala Focha. = Arabija postane samostojna. Curih, 17. febr. (Lj. k. u.) Olasom čehoslovaškega tisk. urada so iz Pariza v Curih došle vesti, da so hedžaškima delegatoma pri mirovni konferenci emirju Paisalu in Rustem Haidarju dali zagotovila, da se ustanovi velika arabska država. Dnevne vesti. — Župan dr. Tavčar In Cankar. Zakaj župan »veliki« Tavčar ni govoril posmrtnice ubogemu Cankarju in ni izobesil zastav? Zato — ^er mu je kot študentu pošiljal skozi dve leti na Uunaj mesečno 200 K in ker se je mladi dijak - realec Cankar pri »Kralju na Betajnovi«, ki jc že toliko zmožnih ljudi slovenskih moralično ubijal — nekajkratov do sitega najedel. To brezmejno neokusno in breztaktno oponašanje po smrti največjega slovenskega genija v grob naj mu nadomestuje — posmrtnico iz ust ljubljanskega župana! To je menda tista ^etiketa«, na katero naj se navadi »rabelj« Erjavec in drugi količkaj spodobni ljudje! Potem bodo dosegli milost v očeh župana. In to zato, ^r jma dr. Tavčar »svojo sodbo o slovstvu«. /'dai tudi vemo, zakaj je Prešeren prvi Slove-nec> Cankar pa ne. Zato — ker je bil Prešeren doktor in advokat, ki ni jedel kot študent pri županu — Cankar pa ni bil ne doktor, ne profesor in ne advokat. To so leta 1919. nazori župana Tavčarja, ki je izrekel na nekem shodu največjo smešnost, katero si je monel kdaj kdo Privoščiti, da je namreč v »kulturnih in literarnih zadevah s a m svoj sodnik«!! Kdo je Do globokosti svojih misli in življenske filozofe nedoseženi formi in brezprimerni krasoti ie?ika danes »prvi Slovenec in Jugoslovan« — 0 tem bo razsodila višja in objektivnejša in-jfa«ca, tudi nad Tavčarja, Boroeviča in habs- Ur$ke prince vzvišena sodnica — zgodovina jT ne pa o n i, ki j e s a m svoj sodnik! Oziroma so o tem razsodili že naši južni in se-Verni bratje, ki so precej kompetentni v tem °ziru* Zgodovina pa bo zabeležila ta žalostni, noben način opravičljivi fakt ob smrti naj-(^iega slovenskega pisatelja ter naravnost ,(iUmo breztaktnost in brezokusnost proti spo-UlI\u enega najnesrečnejših, a tudi f;)aiponosnejših slovenskih velemož. 1 0 več ko 20 letih očitati zrelemu, mrtvemu j^ožu, da je prejemal, od njega kot dijak pod-M?re ~ to nob*esa ljubljanskega »demokrat-k l a* žuPana- Da Pa je župan Tavčar, — a^or nam da razumeti na tistem papirju med Pticami g. »—r.« — odklonil v imenu slo- venske prestolice dolžno čast najodličnejšemu , mrtvemu slovenskemu pisatelju tuai zato, ker | je bil on, župan, od urugili po »nekem papirju« j osebno zaijen, — to je že znak senilnosti ali ; gaa. »—r.« ali pa župana g. dr. Ivana lavcarja. j Tudi za nas je ta pravda — končana — toda j kdo jo je izgubil, je drugo vprašanje! Te prav- ! de tudi ne more več rešiti nobena traza tudi ne, 1 da grize in da »izrablja« »Naprej« spomin Can- j karjev za strankarske namene. — Društvo zasebnih uradnikov in uradnic j v Ljubljani vabi one člane, ki so se svojčas j priglasili za obleke pri ljubljanski oblačilnici po- j tom našega društva in izpolnili dotične pole, ] da pridejo na sestanek, ki se vrši v sredo, dne j 19. februarja t. 1. med 6. in 9. uro zvečer v re- j stavraciji Narodnega doma zaradi razdelitve. I Člani se naprošajo, da se po možnosti med seboj na ta sestanek opozore v izogib izgovorov, da tega niso vedeli. Vsakega posameznika ni rnogoce obvestiti. — Učiteljski srbohrvaški tečaji v Ljubljani. Zaradi seniestralnih počitnic se prično učiteljski srbohrvaški tečaji v sredo dne 19. fe--j bruarja in sicer s predavanjem v II. skupini na I. državni gimnaziji. V tečaje so sprejeti tudi okoliški in izvenljubljanski začasno v Ljubljani bivajoči učitelji(ice), ki so se priglasili. Zaprošena menjava skupin je prosilcem (pro- j sUkam) dovoljena. I — Tečaj o astronomiji, ki ga priredi aka- i demija, se prične v sredo, dne 19. t. m. ob V*9. uri zvečer na realki v fizikalni dvorani in i ne v torek kot je bilo najprej naznanjeno. Pre- i davanja bodo enkrat na teden. Vodil bo tečaj prof. dr. Grošelj. Opozarjamo na ta tečaj posebej. Predavanja bodo z eksperimenti in demonstracijami. Vstopnina 20 K se na zahtevo zniža. — Slovensko zdravniško društvo priredi svoj redni mesečni sestanek v četrtek, dne j 20. t. m. ob 5. uri popoldne v deželni bolnici v Ljubljani. Tema: »Medicinska fakui-t e t a.« — Zdravniška razkritja. »Daily Mail« poroča: Trem vojaškim zdravnikom, in sicer generalnemu majorju Bradfordu, kapetanu Bashfordu in kapetanu I. A. Wilsonu se je posrečilo, najti povzročitelje mrzlice povzročene vsled bivanja v strelskih jarkih (Schiitzen-grabenfieber) influence, vnetja ledvic, mumpsa, ošpic in legarja. — Slovenskim tehnikom. Na tehniki na Dunaju je razglašen oklic: Slovenski tehniki ne morejo biti več slušatelji tehniške visoke šole na Dunaju in se zato poživljajo, da puste testirati zimski semester. Za položenje izpitov ni nikake zapreke. — Poslanik Ivan Hribar sporoča, da se sprejemajo tehniki, ki so bili izključeni iz nemških tehnik, na tehniko v Brnu. Starejši tehniki smejo položiti izpit v nemščini. — Požun-Bratislava. Vladna seja je v današnji konferenci sklenila, da se bo Požun od-slej uradno imenoval Bratislava. Splošna železničarska organizacija za Jugoslavijo sklicuje v soboto 22. t. m. ob 3. uri popoldne v Mestnem domu javen železničarski shod da protestira proti krutim obsodbam trž. slov. železničarjev. Odbor. Shodi. Centralna seja »Splošne žel. org. za Jugoslavijo« se vrši v četrtek ob pol 7. uri zvečer v društvenih prostorih v Mahrovi hiši. — Društveno vodstvo. Seja načelstva Zveze delavskih društev se vrši jutri v sredo ob pol osmih zvečer v uredništvu »Napreja«. Dnevni red važen. Rajhenburg. V nedeljo, den 23. t. m. ob pol 9. dopoldne se bo vršil shod v gostilni g. Frana Vranetiča. Poroča s. Kopač iz Ljubljane. Krajevna skupina Zidanimost splošne žel. organizacije za Jugoslavijo naznanja, da se vrši 23. t. m. ob pol osmi uri zvečer v društveni sobi hotela Juvančič, Zidanimost, občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Situacijsko poročilo tajništva. 2. Poročilo predsednika, tajnika, blagajnika. 3. Volitev novega odbora. 4. Raznoterosti. Sodrugi! Udeležite se vsi tega važnega zborovanja, ker razpravljalo se bode pri točki 4. »Raznoterosti« razne stvarne reči za naše skupne interese. Odbor. Z Jesenic-Sava. Sava na Gorenjskem. Krščanskosocialna surovost. Na Savi so vodje tukajšnjega krščanskosocialnega delavstva zadnje čase zavzeli neverjetno sovražno in neumevno surovo stališči. Zlasti se odlikujejo v tem gg.: Roz m a n Peter, tovarniški mojster in jeseniški pek Korošec, tov. delavec in posestnik ter načelnik Strokovnega društva, in Markež, sin posestnika in tov. delavec. Povsod lažejo in obrekujejo organizirane delavce, češ da so »izdajalci slovenske stvari« itd. 15. t. m. je g. Rozman napadel v pričo srbskih vojakov, češ, da so »socialisti sami izdajalci« — nastala bi kmalu kritična situacija; pijače je bilo polno na mizi, ker klerikalni agitatorji imajo dovolj denarja, da dajo za pijačo. Taki napadi so zelo nevarni, ker na Jesenicah in Savi je danes močna posadka — okrog 1000 mož! — Enako nelepo se obnaša g. Korošec, ki zelo grdo hujska proti delavcem, češ: kaj je meni za tovarniško delo — meni je že Bog pomagal, da imam dovolj cvenka pod palcem. Nečedno so se obnašali ti gospodje proti sodelavcem, ki so rojeni na Koroškem, češ, ven jih pome-č i t e , te koroške lumpe. Seveda tako hujskanje rodi odpor in je delavstvo silno ogorčeno zoper te klerikalne podrepnike. Lahko se kaj zgodi, kar bodo zopet klerikalci razglašali za terorizem, ali bo samo samoobramba. — Naši delavci so še mirni, dasi težko prenašajo počenjanje klerikalcev. Sava. (Ekspresno.) Včeraj, 17. t. m. dopoldne je v žičarni zašumelo. Z ozirom na hujskanje gg. Korošca, Markeža in Rozmana so delavci brez razlike strank sklenili, da s takimi hujskači, ki želijo delavstvu le slabo, nočejo več delati. Gosp. Korošcu seve ni pre-ostajalo nič drugega, kot oditi. Sile mu nobeden ni delal, le izjavili so vsi, da Z ljudmi, ki lažejo o organiziranih delavcih, da so »izdajalci slovenske stvari« nočejo skupaj delati. Da, da, stara je resnica: kdor seje veter, žanje vihar. Zadnje vesti. Konferenca hrvaških demokratov. Zagreb, 17. febr. (Lj. k. u.) Včeraj je bila tu konferenca napredne demokratske stranke pod predsedstvom dr. Lorkoviča, ki je v svojem govoru naglašal potrebo pravične rešitve agrarne reforme. Odvetnik dr. Janda je poročal o današnjem stanju te stvari. Po njegovem govoru je trajala debata ves dan. Dr. Lor-kovič je na koncu zborovanja predlagal resolucijo, v kateri se zahteva, da naj se zemlja prepusti onemu, ki jo v resnici obdeluje. Izvolil se je odbor, ki naj proučuje način in sredstva za izvedbo tega načela. Stavka zagrebških mesarjev. Zagreb, 17. febr. (Lj. k. U.) Danes so. pričeli stavkati zagrebški mesarji. Med mestno upravo in vlado se vrše posvetovanja, da se to stanje čim prej odpravi. Zastopnika Nemčije na mirovni konferenci. Berlin, 17. febr. (Lj. k. u.) Glasom čehoslovaškega tiskovnega urada javljajo., iz Weimarja: V pogovoru z inozemskim časnikarjem je izjavil predsednik Ebert, da bosta prejkone grof Brockdorff-Rantzau in dr. David zastopala Nemčijo na mirovni konferenci. Stališče Italije in Srbije na mirovni konferenci. Pariz, 17. febr. (Lj. k. u.) Cehoslovaški tiskovni urad poroča: K vesti, da je Srbija predlagala, naj v sporu z Italijo glede državnih mej in glede jadranske obali, vštevši Reke, od loči razsodišče, javlja ,-Peiit Paiisien«, da so srbski delepatje razmotrivali o tem vprašanju z Wilsonoin in Clemenceaujem. List precizira nastopno stališče Srbije in Italije-: Srbi odklanjajo dosedanji način za rešitev teritorijalnih vprašanj, in sicer oddati rešitev tega vprašanja komisiji, v kateri so Italijani sodniki. Srbi menijo, da mora o tako kočljivih vprašanjih, kakor je jadransko vprašanje, odločiti razsodišče brezpogojno neinteresiranih držav. Italija pa meni, da ni vzroka, da se napravi izjema za srbske zahteve.________________________________ Aprovizacija. Meso za gostilničarje in zavode bo oddajala mestna aprovizacija v sredo, dne 19. t. m. dopoldne od 9. do 11. uro v cerkvi sv. Jožefa. Meso na rdeče zlkaznlce B bo del la mestna apro vizacija v sredo, dne 19. t. in. in v četrtek, dne 20. t. ni. v cerkvi sv. Jožefa. Določen }e tale red: v sredo, dri? 19. t. m. popoldne od 1. do pol 2. štev. t do 200, od r- I 2. do 2. štev. 201 do 400, od 2. do pol 3. štev. 401 do 600, od pol 3. do 3. štev. 601 do 800, od 3. do pol 4. štev. 801 do 1000, od pol 4. do 4. štev. 1001 do 1200, od 4. do pol 3. štev. 1201 do 1400, od pol 5. do 5. štev. 1401 do 1600. — V četrtek, dne 20. t. rn. dopoldne od pol 8. do 8. štev. 1601 do 1800, od 8. do pol 0. štev. 1801 do .2000, od pol 9. do 9. štev. 2001 do 2200, od 9. do pol 10. štev. 2201 do 2400, od pol 10. do 10. štev. 2401 do konca. Čebula za VIII. In IX. okraj. Stranke VIII. in IX. okraja dobe čebulo v sredo, dne 19. t. m. pri MUhlcisnu na Dunajski cesti. Delila se bode na krompirjeve nakaznico po sledečem redu: dopoldne VIII. okraj od 8. do 9. štov. 1 do 300, od 9. do 10. štev. 301 do konca. — IX okraj od 10. do 11. ure. Straiika dobi za vsako osebo do 5 kg čebule, kilogram stane 1 krono. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Petejan. Tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo „Napreja“ imata te efonsko sveto Stev. 312. Poslano.* Pri občinski seji 11. t. m. jo župan ljubljanski g. dr Ivan Tavčar, odgovoril na inoje »Poslano« v »Napreju« z dne 8. t. m. tako temeljito, da so mu — po poročilu »Slov. Naroda« —.burno pritrjevali iii ploskali vsi občinski svetovalci JDS. Veseli me to, da g. župan uživa tako zaupanje svojih somišljenikov, a za javnost ta stvai s tem ni končana. — V polni meri vzdržujem vsa izvajanja, katera sem navedel v »Napreju« 8. t. m., in sem zanje tudi odgovoren. Pripomnil bi le to-le: 1. Večino zabojev, nahajajočih sc v ubožnici, jo kuharica skupno s služkinjami in s pomočjo nekega ubožca odprla in pre kledovala blago. Če je imela za to dovoljenje, ne vem. Vem pa, da so si kuharica in služkinje prilastile krila, maje in čevljo ter v cekarjih in košarah nosile to robo na stanovanje g. Trdine. 2. Kako izborno so ubožci pre skrbovani, je dokaz to, da morajo beračiti po hišah v okolici ubožnice, da jim usmiljena srca dajo košček kruha ali kaj drugega. Nad tem se zgledujejo celo somišljeniki gosp. župana. 3. Za koga so se spekle potice, katere sem videl v shrambi? Vem dobro, da jih ubožci niso biii deležni. 4. Ubožnica dobi vsak drugi dan 5 litrov mleka, od katerih vzame g. Trdina 2 litra. 5. Služkinja Mežika postopa z ubožci zelo trdo ter jih obklada z raznimi nedostojnimi priimki. 6. Kdo je vzel purana In kokoši, rekvirirane na kolodvoru ob času poloma avstrij ' ske armade? Iz ubožnice se je to perutnino neslo na stanovanje g. Trdine. —- Naj zadostuje to. Gosp. župan mi bo oprostil, če dvomim nad njegovimi trditvami. Ljudstvo, ki pozna razmere v ubožnici, misli drugače, ii je overjeno, da je g. župati o vsem le slabo poučen. L ' ’ Franc Perdan, ________ Jenkova ulica 16. * Za vsebino je odgovorno uredništvo le v smislu zakona. reg. zadr. z o. p. Vabilo na redni občni zbor Stavbene in gostilniške zadruge :: Delavski doni v Trbovljah :: reg. zadr. z o. p. ki se vrši v nedeljo, dne 16. marca ob 4. uri popoldne v društvenih prostorih. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Računsko poročilo. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Sklepanje o prebitku. 5. Volitev enega člana v načetstvo, tri člane v nadzorstvo ter dva namestnika. 6. Razni nasveti in želje. Trbovlje, dne 15. februarja 1919. Načelstvo. Nadzorstvo. ■■«■■■■■■■■■■■■■■■ rniiio tiho za Liljano in oknto sprejme vet ozir. pomii 1, Št. 357 ex 1916 B. [II. Z naredbo z dne 1. septembri 1918, številka 91.270, je bivše avstrijsko finančno itiini-strstvo za leto 1918 dovolilo, da se y primerih gojitve tobačnih rastlin po vrtovih in poljih ne postopa strožje po predpisih dohodarstvenega kazenskega zakopa (§ 312). a Zadevne olajšave so veljale .sahio za, ieto 1918 kot izjema, ker je bilo občinstvo po časopisju napačno poučeno in k prestopkom zapeljano. V bodoče se. bo proti vsakomer, ki Ul poskusil gojiti tobačne rastline, postopalo zppet strogo po § 312 doh.. kaz. zale, ki določa, da le po neopravičencih gojene tobačne rastline p-ruvati in uničiti in poleg tega storilca kaznovati z denarno globo v izmeri polovične , do dvakratne potrošnine, k( bi odgovarjala enaki množinj surovega tobačnega listovja. Pri tem se je vpoštevalo tudi korenine. Od finančnega deželnega ravnateljstva. V Ljubljani, dne 14. februarji 1919. Finančni deželni ravnatelj. ki so zmožni za samostojno vodstvo podružnic. Ponudbe s pogoji vstopa in spričevali dosedanjega službovanja na društveni poštni preda! št. 13 v Ljubljani. ■■■■■■■■■■■■■■■■■H Draibeni oklic. Lesene barake se bodo potom javne dražbe prodajale in sicer: Dne 19. t. m. ob 3. pop. v Kranjski gori (Log), 12 barak; Dne 20. t. m. ob 9. uri dop. v Lescah (ve^ barak; Dne 21. in eventuelno še 22. t, m. ob 9» dop. v Bistri pri Borovnici (3—4 velike barake, bivša bolnica), v Pokojišču, občina Borovnica 2 mali baraki in les v strelskih jarkih; V Brezovici pri Borovnici 1 baraka in les v strelskih jarkih. Kupnino je položiti takoj v gotovini. Komisija se snide ob zgoraj določenem času na licu mesta oziroma v občinskem uradu.. Za vodstvo stvarne demobilizacije: Jelenc, stotnik. 1! I registrovana zadruga z omejeno zavezo Čevlji tovarne Peter Kozin I hi’.v .a .z,-. { . iz najfinejšega ševro- boks- in lak-usnja z usnjatimi po plati se dobe po dnevnih cenah. = Trpežni zimski = iz fine teletine z gumijastimi pod,,lati po K 85’— za moške, K 78‘—• za ženske. V za*ogi Ljubljana na Bregu. sprejema hranilne IPlOge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 5. ure popoldne, v sobotah in dnevih pred prazniki pa od 8. do 1. ure popoldan in jih obrestuje po čistih m 3°l0 Rentni davek plača društvo iz svojega. Obresti še kapltdlizirajo polletno. Večje in nestalne vloge se obrestujejo po dogovoru. Posolila da.ie svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo bo bančni obrestni meri. Stanje vlog je bilo koncem leta 1918 1^ milijonov kron. Rezervni zakladi znašajo okoli nad 50.000 K. Agitirajte za soc. dem. časopisje! LUK2iiT i — Selniška glavnica — K 15,000.000. Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti ugodnemu obrestovanju. v Ljubljani. Pošlovnica razredne loterije. Podreta: Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju in Mariboru. Rezervni fondi okroglo K 4,000.000. Knpnje in prodaja vg^_v_rrta vrednostnih papirjev, financira erarižne dobHve in dovoljuje — aprovlzacljske kredite —