Bolni
zdravega
razume
Mnogokrat, ko čakamo v ča-kalnicah zdravstvenih ustanov, bentimo in jadikujemo. Mnogo-krat neupravičeno. Toda, tedaj se nam zdi naša nadloga naj-hujša na tem svetu, mi stno se-veda najbolj bolni v množici čakajočih...
Pa vendar se je naš odnos do čakanja v ordinacijah spre-menil. Vsaj če sodimo po odgo-vorih anketirancev. Morda so se mnogi sprijaznili s tem, da je potrebno pač počakati, toda čakanje je poplačano s hvalež-nostjo, ko nam zdravnik nato posveti dovolj časa.
Zdravstvene delavce peste mnoge težave. Od kadrovskih in prostorskih stisk, do preobil-nega administrativnega dela. Zdi se, da smo našli pacienti dobršen del razumevanja za njihove težave. In tako je prav, čeprav ne bi smeli zgubiti tudi zdrave mere kritičnosti do se-be in zdravstvenega dela.
In kaj menijo pacienti v zdravstvenih ustanovah vCen-tru? Kaj pa jim odgovarjajo zdravniki?
NATAŠA GABRIJELČIČ, viš-ja upravna delavka: »V otro-škem dispanzerju moram pre-dolgo čakati, to pa je še zlasti težko za bolnega otroka. Kljub temu menim, da so zdravniške storitve dobre in da zdravnik posveti otroku dovolj časa.«
dr. ZDENKA HUMAR, vodja otroškega dispanzerja: »K nam
hodijo tako bolni kakor zdravi otroci. Pri prvih gre za kurativo, pri drugih za preventivo. Za vse to pa imamo premalo osebja. Sedaj pride na eno zdravstveno skupino tisoč otrok, po novem samoupravnem sporazumu pa naj bi jih prišlo tisoč osemsto. To bo podaljšalo čakalno dobo.
JOŽE MERHIČ, študent AGRFT: »Pri zobozdravniku v študentskem zdravstvenem do-mu se ne drže ur, ko si naročen. Poleg tega te naročajo dopol-dne, ko imam na akademiji pre-davanja. Če ne prideš, ko si na-ročen, moraš čakati skoraj dva meseca na vrsto. Bolje bi bilo, če bi lahko študent sam izrazil željo, kdaj naj bi prišel.«
dr. VLADO MUŠIČ, stomato-log: »Ker delamo zdravniki v izmenah, moramo tako naročati tudi paciente. Za maloštevilni kader je na študentski kliniki preveč dela. Zato prihaja tudi do nezadovoljstva pri čakajo-čih. Ker pride na enega stoma-tologa dvesto pacientov, je tudi zdravljenje dolgotrajno. Tudi pacienti bi morali biti s prihodi bolj disciplinirani.«
JOŽICA MODRIJAN, pomoč-nica v čajni kuhinji: »V zdrav-stvenem domu se nekateri pri-tožujejo, da morajo dolgo čaka-ti, toda jaz nisem nikoli dlje od ene ure. Menim, da je participa-cija povsem odveč in bi se to dalo tudi kako drugače urediti. Moti pa me, da je pot do specia-listov tako dolga. Sama čakam že tri mesece.«
dr. SLAVKO KREGAR, zdrav-stveni dom Center: »Sam želim delati hitreje, toda odvisen sem od izvodov in posnetkov specia-listov in drugih zdravstvenih ustanov. Tam pa je čakalna do-ba za paciente zelo dolga. Pri-spevek za pregled prizadene predvsem tiste; ki so dlje časa v bolniškem staležu. Participacija nas le obremenjuje.«