URADNI LIS
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 3	Ljubljana, ponedeljek 26. januarja 1981	_______Cena 25 dinarjev______________Leto XXXVIII
220.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o stanovanjskem gospodarstvu
Razglaša se zakon o stanovanjskem gospodarstvu, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije nk seji Zbora združenega dela dne 22. januarja 1981, na seji Zbora občin dne 22. januarj^ 1981, na seji Družbenopolitičnega zbora dne 22. januarja 1981 in na seji Skupščine Skupnosti socialnega varstva Slovenije dne 8. janualja 1981.
St. 0100-134/81
Ljubljana, dne 22. januarja 1981.
Predsednik
Viktor Avbelj 1. r.
ZAKON
o stanovanjskem gospodarstvu
I.	TEMELJNE IN SPLOŠNE TlOLOCBE
1.	člen
Ta zakon določa temeljna načela za uveljavljanje družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu ob upoštevanju, da je stanovanje ekonomska dobrina dolgoročne porabe s posebnimi socialnimi značilnostmi, stanovanjsko gospodarstvo pa del družbene reprodukcije, o katerem odločajo d'' - ?i, delovni ljudje in občani ter stanovalci v stanovanjih in stanovanjskih bišah v družbeni lastnini (v nadaljnjem besedilu: stanovalci).
2.	člen
Stanovanjsko gospodarstvo obsega gradnjo, gospo-darjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, zagotavljanje vzajemnosti in solidarnosti Pri pridobivanju in uporabi stanovanj ter varstvo sta-hovanjskega in bivalnega okolja.
v 3. člen
V zadevah stanovanjskega gospodarstva odločajo delavci v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih in stanovalci v skupnostih stanovalcev.
Delavci, delovni ljudje, občani in stanovalci ures-'čujejo svoje potrebe in interese v stanovanjskem gospodarstvu v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, v krajevnih skupnostih, v skupnostih sta-ovalcev, v samoupravnih interesnih stanovanjskih uPnostih (v nadaljnjem besedilu: stanovanjska skup-h°st), enotah stanovanjske skupnosti in v stanovanj-skih zadrugah.
4.	člen
Delavci, delovni ljudje, občani in stanovalci usta-ll° neposredno in po svojih organizacijah združe-
nega dela, delovnih skupnostih ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih stanovanjsko skupnost in njene enote.
V stanovanjski skupnosti in njenih enotah se usta-novitalji dogovarj a jo o združevanju sredstev za graditev .stanovanj, določajo politiko in planirajo graditev sta-novani. zagotavljalo vzajemnost in solidarnost, se dogovarjajo o pravicah, obveznostih in. odgovornostih pri vzajemnem gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, se dogovarjajo o enotnih merilih in osnovah za oblikovanje in namensko uporabo stanarin ter uresničujejo druge skupne interese.	»
5.	člen
Stanovalci, lastniki posameznih delov stanovanjska hiše in imetniki pravice uporabe posameznih delov stanovanjske hiše se povezujejo v skupnost stanovalcev.
Stanovalci v skupnosti stanovalcev in njenih samoupravnih organih skupno z delavci, delovnimi ljudmi in občani v okviru stanovanjske skupnosti vzajemno gospodarijo s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini.
6.	člen
Z družbenim dogovorom, ki ga sklenejo Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, skupščine občin, zainteresirane družbenopolitične organizacije in samoupravne interesne skupnosti ter njihove zveze, temeljne banke in Gospodarska zbornica Slovenije, se udeleženci dogovorijo o zagotavljanju in usklajevanju samouprav-'liega urejanja družbenoekonomskih-odnosnv na nod-ročju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji.
7.	člen
Dejavnost stanovanjske skupnosti je_ posebnega družbenega pomena!
Temeljne organizacije združenega dela, ki pretežno opravljajo naloge v zvezi z vzdrževanjem, prenovo in nadomeščanjem stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini, opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena.
8.	člen
Za uresničevanj e'svoj ih potreb in interesov na področju stanovanjskega gospodarstva namenjajo delavci, delovni ljudje in občani lastna sredstva, sredstva iz čistega dohodka, sredstva iz dohodka ter druga sredstva v skladu s tem in drugimi zakoni.
9.	člen
Delavec rešuje svoje stanovanjsko vprašanje sam in skupaj z drugimi delavci v temeljni organizaciji združenega dela in delovni skupnosti na način, kot to določijo delavci v svojih samoupravnih splošnih aktih, planskih aktih ter v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti.
Vsakdo je dolžan prispevati tudi lastna sredstva za reševanje svojega stanovanjskega vprašanja skladno s svojim socialnim stanjem in ekonomskimi možnostim.
10. člen
n. DRUŽBENOEKONOMSKI ODNOSI
V	skladu s planskimi akti in dogovorjenimi merili
ter po načelu vzajemnosti zagotavljajo delavci in delovni ljudje v stanovanjski skupnosti tudi reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, tistih temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti, ki začasno iz čistega dohodka ne morejo zagotavljati sredstev za stanovanjsko gradnjo.	1
V	skladu s planskimi akti in dogovorjenimi merili ter po načelu solidarnosti zagotavljajo delavci, delovni ljudje in občani v stanovanjski skupnosti družbeno pomoč občanom pri pridobitvi stanovanjske pravice na družbenem stanovanju in pri delnem nadomeščanju stanarin.
11.	člen
Družbeno usmerjena stanovanjska gradnja je tista, ki Te opredeljena s planskimi aktTllružbenopoIItične skupnosti.
Investitor družbeno usmerjene stanovanjske gradnje je Jahko stanovanjska skupnost, organizacija združenega dela, stanovanjska zadruga in poslovna skupnost, če jo za to pooblasti stanovanjska skupnost.
Stanovanjska skupnost lahko poveri investitorska dela organizaciji združenega dela, ki ne sme biti izvajalec del na stanovanjskih objektih^ za katera opravlja investitorska dela. Izjemoma pa lahko ta dela opravlja tudi delovna skupnost stanovanjska skupnosti. A'MTVČ'č**-	kiHc 't 2-^f O
^	12. člen 1
S stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini gospodarijo stanovalci v skupnosti stanovalcev v -skladu s pravicami in obveznostmi, določenimi s samoupravnimi splošnimi akti organizacij združenega dela in delovnih skupnosti — imetnikov razpolagalne pravice in samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti, njenimi samoupravnimi splošnimi akti in v skladu z zakonom ter drugimi predpisi.
. 13. člen
Za uporabo stanovanja plačujejo imetniki stanovanjske pravice družbeno dogovorjeno ceno v obliki stanarine, ki zagotavlja enostavno reprodukcijo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini.
14.	člen
Za uresničevanje skupnih nalog, potreb in interesov pri graditvi in gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami se lahko delovni ljudje in občani po načelih vzajemnosti in enakopravnosti združujejo v stanovanjsko zadrugo.
Stanovanjske zadruge se vključujejo v stanovanjsko skupnost in njene enote ter se povezujejo s krajevnimi skupnostmi.
15.	člen
Če zakon ne določa drugače, so za reševanje sporov iz razmerij, ki jih ureja ta zakon in drugi zakoni s stanovanjskega področja, pristojna posebna sodišča združenega dela.
16.	člen
Za stanovanja in stanovanjske hiše, ki jih uporabljajo določeni zvezni ofgani in Jugoslovanska ljudska armada za svoje potrebe, se uporabljajo določbe tega zakona, če ni v zveznem predpisu drugače določeno.
1.	Planiranje
17.	člen
Delavci v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih, stanovalci v skupnosti stanovalcev ter člani stanovanjskih zadrug ugotavljajo svoje potrebe in možnosti za enostavno in razširjeno reprodukcijo ter za solidarnost in vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu. Na podlagi elementov za sklepanje samoupravnih sporazumov o temeljih planov in temeljev planov organizacij združenega dela sprejemajo samoupravne sporazume o temeljih plana in plane delovne organizacije, krajevne skupnosti in stanovanjske skupnosti.
18.	člen
Elemente za samoupravni sporazum o temeljih plana stanovanjske skupnosti usklajujejo udeleženci v skupščini stanovanjske skupnosti.
Uporabniki, ki sklepajo samoupravni sporazum o temeljih plana stanovanjske skupnosti, sprejemajo zlasti naslednje elemente:
— obseg stanovanjske gradnje, strukturo, vrsto in kvaliteto stanovanj;
—	površino in loščijo stavbnih zemljišč;
—	obseg združevanja sredstev v stanovanjski skupnosti za stanovanjsko gradnjo ter pogoje, način uporabe in upravljanja teh sredstev;
— obseg združevanja sredstev v stanovanjski skupnosti za solidarnost ter pogoje, način uporabe in upravljanja teh sredstev pri gradnji in uporabi stanovanja ter združevanja sredstev med stanovanjskimi skupnostmi;
—	obseg in pogoje vzajemnega združevanja sredstev za stanovanjsko gradnjo v stanovanjski skupnosti, način uporabe in upravljanja teh sredstev, roke, način in druga- merila za vračanje teh sredstev;
—	pogoje in merila za razreševanje stanovanjskih vprašanj mladih družin;
— število, vrsto in kvaliteto stanovanj, prilagojenih za občane s posebnimi potrebami;
—	pogoje in merila za pridobitev pravice uporabe na stanovanjih, zgrajenih iz sredstev solidarnosti; _
—	pogoje in merila oblikovanja cen stanovanjske
I flradnie:	_______ ■	__________ ____________________r-*
— pogoje in merila za delno nadomeščanje stanarin in način poračunavanja stanarin občanom z nizkimi dohodki;
— razmerja med sredstvi, namenjenimi za gradnjo stanovanj in kreditiranje nakupa stanovanj glede na strukturo in namen stanovanjske gradnje;
—	temeljne usmeritve za oblikovanje in namensko uporabo stanarine;
—	temeljne usmeritve za oblikovanje in namensko uporabo najemnin za poslovne prostore, s katerimi upravlja stanovanjska skupnost;
—	temeljne usmeritve o višini, pogojih, rokih plačila in načinu vračanja lastne udeležbe delavcev, delovnih ljudi in občanov;
— oblikovanje stanarin in najemnin ter merila za gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini in o uporabi sredstev stanarin in najemnin;
—	osnove in merila za vzajemno združevanje in razpolaganje z delom stanarine za vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini;
—	obseg vzajemnega združevanja sredstev za nujno odpravo nepredvidenih poškodb na stanovanjih in stanovanjskih hišah v družbeni lastnini;
—	osnove in merila za združevanje in razpolaganje s sredstvi amortizacije stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini;
—	naloge in sredstva za financiranje znanstveno raziskovalnega dela na področju stanovanjskega gospodarstva;
—	naloge in ukrepe s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite in varstva bivalnega okolja.
Izvajalci, ki sklepajo samoupravni sporazum o temeljih plana stanovanjske skupnosti, sprejmejo zlasti naslednje elemente; (
—	obveznosti in zmogljivosti izvajalcev za uresničevanje planiranega obsega stanovanjske gradnje po Posameznih letih in etapah gradnje;
—	tehnologijo stanovanjske gradnje; -
—	osnove in merila za oblikovanje cen stanovanjske gradnje;
—	tipizacijo gradbenih elementov;
—	ukrepe za racionalizacijo na področju gradnje, vzdrževanja in prenove stanovanj m stanovanjskih hiš v družbeni lastnini.
Elementi za samoupravni sporazum o temeljih plana stanovanjske skupnosti, ki imajo socialno varstveni Pomen, se uskladijo pred sprejemom v skupnosti socialnega varstva.
19.	člen
Z namenom, da se zagotovi medsebojna usklajenost vseh dejavnikov, njihovi interesi in možnosti, medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti ter medsebojna razmerja pri stanovanjski gradnji sprejmejo stanovanjska skupnost, komunalna skupnost, stavbno zemljiška skupnost, skupnost otroškfega varava, izobraževalna skupnost in druge samoupravne interesne skupnosti, ki so udeležene pri stanovanjski gradnji, samoupravni sporazum o usklajevanju plana.
20.	člen
Stanovanjske skupnosti, ki združujejo sredstva za solidarnostno graditev stanovanj in delno nadomeščale stanarin, urejajo medsebojne odnose s posebnim samoupravnim sporazumom. S tem samoupravnim sporazumom urejajo tudi združevanje sredstev za tiste deleče, ki se dnevno vozijo na delo iz drugih občin, z območja katerih so udeleženke tega sporazuma.
21.	člen
Stanovanjske skupnosti sprejmejo dolgoročni plan aimanj za obdobje desetih let. Ta določa zlasti:
dogovorjene cilje in smeri urejanja prostora za trebe stanovanjske gradnje in prenove naselij, upo-ovaj e pri tem planirani gospodarski in družbeni raz-»
.	' temeljne usmeritve in pogoje, gospodarjenja s
nirp°Van'h in stanovanjskimi hišami v družbeni last-
ter varstvo, razvoj in izboljšanje bivalnega okolja r ohranitev in razvoj naravnih in z delom pridob-ilemh vrednot;
—	dolgoročne razvojne usmeritve kadrovske politike in vzgoje kadrov za potrebe stanovanjskega gospodarstva;
—	dolgoročne usmeritve znanstveno raziskovalnega dela ter razvoj informacijskega sistema;
—	osnove usmeritve razvoja gradbenih in drugih izvajalskih zmogljivosti za potrebe stanovanjskega gospodarstva;
—	dolgoročne usmeritve razvoja tehnologije in uvajanja racionalizacijskih ukrepov pri stanovanjski gradnji;
—	dogovorjene cilje in naloge na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
22.	člen
Delavci organizacij združenega dela in delovnih skupnosti rešujejo stanovanjske potrebe v skladu s svojimi planskimi akti.
S planskimi akti organizacij združenega dela in delovnih skupnosti delavci določajo tudi način reševanja stanovanjskih potreb delavcev pred upokojitvijo ter upokojencev, ki so v njih združevali delo pred upokojitvijo.
S planskimi akti stanovanjske skupnosti udeleženci določajo način reševanja stanovanjskih potreb občanov, ki ne združujejo dela v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih (borci NOV, invalidi, starejši občani, za delo nesposobni občani), in tistih upokojencev in invalidov, ki niso zajeti s planskimi akti iz prejšnjega odstavka tega člena ter tistih delovnih ljudi, ki samostojno z osebnim delom opravljajo dejavnost s sredstvi v lasti občanov in pri njih zaposlenih delavcev ter delovnih ljudi, ki samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo dejavnost.
23.	člen
Stanovanjska skupnost’ in druge zainteresirane samoupravne interesne skupnosti sprejmejo programe za uresničevanje s planskimi akti sprejetih obveznosti pri gradnji in prenovi stanovanjskih objektov in naselij.
2. Zagotavljanje sredstev
24.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani namenjajo za stanovanjsko gradnjo sredstva iz naslednjih virov:
—	sredstva organizacij združenega dela in delovnih skupnosti iz čistega dohodka;
—	sredstva organizacij združenega dela in delovnih skupnosti iz dohodka;
—	lastna sredstva delavcev, delovnih ljudi in občanov;
—	sredstva čistega dohodka in dohodka iz dejavnosti delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov ter delovnih ljudi, ki samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo dejavnost;
—	sredstva čistega dohodka in dohodka kmetov ter drugih delovnih ljudi, ki jih pridobivajo z združevanjem dela in sredstev v kmetijskih zadrugah in drugih oblikah združevanja kmetov, ki so družbeno pravne osebe;
—	del investicijskih sredstev organizacij združenega dela, ki so namenjena za rešitev stanovanjskih
vprašanj novo zaposlenih delavcev zaradi razširitve materialne osnove združenega dela;
—	del amortizacije, namenjene za enostavno reprodukcijo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini;
—	sredstva anuitet kreditov odpravljenih stanovanjskih skladov in druga namenska sredstva anuitet namenskih kreditov, danih za stanovanjsko gradnjo;
—	sredstva, ki se z aktom družbenopolitične skupnosti namenjajo za stanovanjsko gradnjo.
Za stanovanjsko gradnjo se namenjajo tudi namenska kreditna sredstva bank, del sredstev občanov na vpogled in sredstva izvajalcev stanovanjske gradnje na podlagi družbenega dogovora iz 6. člena tega zakona.
25.	člen
Delavci v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih namenjajo za stanovanjsko gradnjo sredstva iz čistega dohodka v višini, kot so to določili s svojim planom, samoupravnim sporazumom o temeljih plana organizacije združenega dela, s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti in dogovorom o temeljih družbenega plana družbenopolitične skupnosti.
26.	člen
V organizacijah združenega dela ali delovnih skupnostih zagotavljajo delavci reševanje stanovanjskih vprašanj po načelih vzajemnosti. V skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih planov-stanovanjskih skupnosti razrešujejo po načelih vzajemnosti tudi stanovanjska vprašanja delavcev drugih temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti.
Z dogovorom o temeljih družbenega plana družbenopolitične skupnosti in s samoupravnim sporazu-,' mom o temeljih plana stanovanjske skupnosti se udeleženci dogovorijo o vzajemnem združevanju sredstev iz, čistega dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti in iz čistega dohodka iz dejavnosti delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov in iz dejavnosti delovnih ljudi, ki samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo dejavnost.
27.	člen
Delavci v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih zagotavljajo po načelih vzajemnosti v stanovanjski skupnosti reševanja stanovanjskih vprašanj delavcev tistih temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti, ki začasno ne morejo zagotoviti dovolj čistega dohodka, da bi v skladu skupne porabe oblikovali tudi sredstva za planirani obseg stanovanjske gradnje, določen s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti.
23. člen
Ge k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana stanovanjske skupnosti posamezni udeleženci ne pristopijo in so s tem ogroženi interesi kontinuirane stanovanjske gradnje in skladnega razvoja, lahko skupščina občine predpiše, da so posamezne samoupravne organizacije in skupnosti dolžne do določenega roka opraviti postopek samoupravnega sporazumevanja.
29. člen
Določbe 26., 27. in 28. člena se ne uporabljajo za organe za notranje zadeve.
30.	člen
Prispevki za vzajemno združevanje sredstev za stanovanjsko gradnjo iz čistega dohodka se obračunavajo na osnovi bruto osebnih dohodkov ob dvigu sredstev za izplačilo osebnih dohodkov. Ob dvigu sredstev za izplačilo osebnih dohodkov predložijo izplačevalci osebnih dohodkov Službi družbenega knjigovodstva naloge za vplačilo obračunanih prispevkov.
Akontacije obračunanih prispevkov za vzajemnost se poravnavajo ob izplačilu osebnih dohodkov, začasna oziroma dokončna obveznost pa se ugotovi in poračuna v rokih za predložitev periodičnega oziroma zaključnega računa iz dela čistega dohodka, ki ga temeljna organizacija združenega dela oziroma delovna skupnost začasno oziroma dokončno razporedi za skupno porabo za te namene.
Pristojni , organ stanovanjske skupnosti lahko s sklepom deloma ali v celoti odloži obveznosti plačila obračunanega prispevka za vzajemnost na podlagi pogojev in meril, določenih s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti. Sklep mora biti objavljen v občinskem uradnem glasilu.
31.	člen
Vzajemno združena sredstva za stanovanjsko gradnjo se uporabljajo za gradnjo in nakup stanovanj v družbeni lastnini, za kreditiranje nakupa ali gradnje stanovanj in stanovanjskih hiš in za prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš. Sredstva za vzajemno graditev stanovanj so vračljiva in se vračajo v skladu z merili in kriteriji, ki se določijo s samoupravnim sporazu-, mom o temeljih plana stanovanjske skupnosti.
Vzajemno združena sredstva za stanovanjsko gradnjo se vračajo na način, v rokih in v skladu z merili, ki se določijo s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti.
32.	čiv
Stanovanjska skupnost združuje vzajemno združena sredstva za stanovanjsko gradnjo s »samoupravnim sporazumom o združevanju sredstev za določen namen v temeljni stanovanjsko-komunalni banki oziroma posebni samostojni poslovni enoti temeljne banke. Ta samoupravni sporazum mora biti usklajen s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti, katerega udeleženec je tudi temeljna banka oziroma njena posebna poslovna enota.
S samoupravnim sporazumom iz prejšnjega odstavka lahko stanovanjska skupnost združuje v temeljni stanovanjski banki oziroma poslovni enoti temeljne banke tudi anuitete od združenih sredstev ter na dan uveljavitve tega zakona neuporabljena sredstva iz 13. člena zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5/72, 54/72, 24/73, 15/76 in 13/77).
33.	člen
Vsakdo, ki pridobi stanovanjsko pravico na stanovanju v družbeni lastnini oziroma se preseli v večje ali večvredno stanovanje ali pridobi posojilo za nakup stanovanja v etažni lastnini, ali za graditev stanovanjske hiše,t mora prispevati lastna sredstva glede na vrednost stanovanja in v skladu s svojim socialnim in zdravstvenim' stanjem ter ekonomskimi možnostmi.
Sredstva lastne udeležbe za pridobitev stanovanjske pravice so vračljiva.
Kdor se preseli v večje ali večvredno stanovanje in je že plačal lastno udeležbo, plača lastno udeležbo glede na razliko v revalorizirani vrednosti prejšnjega in novopridobljenega stančvanja.
Kdor se preseli iz večjega v manjše stanovanje je upravičen do povrnitve lastne udeležbe v sorazmerju z revalorizirano vrednostjo prejšnjega in novopridobljenega stanovanja.
Kdor se izseli iz stanovanja pred iztekom dobe za vračilo lastne udeležbe je upravičen na povrnitev vplačanih sredstev lastne udeležbe v skladu z določenimi merili in kriteriji.
Lastne udeležbe za pridobitev stanovanjske pravice na družbenem stanovanju ni dolžan prispevati:
—	zakonec, ki pridobi stanovanjsko pravico zaradi smrti zakonca ali po razvezi zakonske zveze;
—	občan, ki pridobi stanovanjsko pravico na sta-
novanju, namenjenem osebi, ki opravlja službeno obveznost;	,
—	nosilec družbene funkcije, ki je pridobil stanovanjsko pravico v kraju zunaj stalnega prebivališča, za čas opravljanja funkcije v tem kraju.
Pogoji, merila in kriteriji ter postopki za določitev višine ter vračilo lastne udeležbe se določijo s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti.
Za lastno udeležbo pri pridobitvi stanovanjske pravice na stanovanju v družbeni lastnini se štejejo lastna sredstva in namensko posojilo na vezana ali privarčevana sredstva občana v banki.
34.	člen
Delavci v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov ter delovni ljudje, ki samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo dejavnost, zagotavljajo v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti iz dohodka sredstva za solidarnostno gradnjo stanovanj in delno nadomeščanje stanarin.
Za solidarnostno gradnjo stanovanj se poleg sredstev iz prejšnjega odstavka namenjajo tudi:
—	sredstva lastne udeležbe upravičencev do stanovanj, zgrajenih iz sredstev za solidarnost;
—	sredstva anuitet kreditov, ki so bila dana za reševanje stanovanjskih vprašanj borcev NOV;
'— neporabljena sredstva anuitet kreditov odprav-ijenih občinskih stanovanjskih skladov;
—	namenska kreditna sredstva temeljnih bank oziroma posebnih poslovnih enot.
35.	člen
S samoupravnim sporazumom o temeljih plana sta-ovanjske skupnosti in z dogovorom o temeljih druž-jjlnega Plana družbenopolitične skupnosti določijo ude-zenci glede na možposti in potrebe obseg sredstev za idarnostno gradnjo stanovanj in delno nadomešča-j , stanarin iz dohodka organizacij združenega dela in _ nm skupnosti in drugih udeležencev samouprav-ga sporazuma o temeljih plana stanovanjske skupno-
36.	člen
hmeljne organizacije združenega dela in delovne P °sti ter drugi zavezanci plačujejo prispevek za
solidarnost pri gradnji in uporabi stanovanj iz dohodka na osnovi bruto osebnih dohodkov. Višina prispevka se določi s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti.
V primeru, da ni bil sklenjen samoupravni sporazum o temeljih plana stanovanjske skupnosti, oziroma k temu sporazumu posamezni udeleženci niso pristopili in bi bila s tem ogrožena solidarnostna gradnja stanovanj in delno nadomeščanje stanarin, lahko skupščina družbenopolitične skupnosti z odlokom ugotovi potreben obseg teh sredstev ter o njem predpiše obveznost plačevanja za tiste udeležence, ki tega sporazuma niso sklenili.
Prispevki za solidarnost se obračunavajo ob dvigu sredstev za izplačilo osebnih dohodkov. O dvigu sredstev za izplačilo osebnih dohodkov predložijo izplačevalci osebnih dohodkov službi družbenega knjigovodstva naloge za vplačilo obračunanih prispevkov za solidarnost.
Pristojni organ stanovanjske skupnosti lahko s sklepom deloma ali v celoti odloži obveznost plačila obračunanega prispevka za solidarnost na podlagi pogojev in meril, določenih v samoupravnem sporazumu o temeljih plana stanovanjske skupnosti. Sklep mora > biti objavljen v občinskem uradnem glasilu.
37.	člen
Sredstva za solidarnost se uporabljajo:
—	za gradnjo stanovanj v družbeni lastnini za delovne ljudi, občane in družine z nižjimi dohodki, ki živijo v težkih materialnih razmerah in to: za delovne ljudi, ki združujejo delo v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih; za občane in družine, ki nimajo pogojev, da bi rešili svoje stanovanjsko vprašanje v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih; za občane, ki s svojimi skupnimi dohodki ne morejo rešiti svojega stanovanjskega vprašanja: upokojenci, invalidi, borci NOV, kmetje borci NOV, starejši in za delo nesposobni občani;
—	za delno nadomeščanje stanarin tistim imetnikom stanovanjske pravice na stanovanjih v družbeni lastnini in stanovanjih v lasti občanov, ki izpolnjujejo v splošnem aktu stanovanjske skupnosti določene po-,goje;
—	za vračilo lastne udeležbe za pridobitev stanovanja, zgrajenega iz sredstev za solidarnost;
—	za vračilo namenskih kreditnih sredstev, pridobljenih za potrebe solidarnosti od temeljnih bank oziroma njihovih posebnih poslovnih enot.
3.	Gospodarjenje s stanovanji in s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini
«
38.	člen
Gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini po tem zakonu obsega:
—	vzdrževanje, prenovo in nadomestitev stanovanj tako, da se zagotovi nezmanjšana uporabna vrednost stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini;
—	upravljanje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini;
—	odločanje o oblikovanju in uporabi sredstev stanarin in o drugih sredstvih za gospodarjenje s stanovanji in s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini.
Pri gospodarjenju s stanovanji in s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini je treba upoštevati tudi potrebe splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter varstvo bivalnega okolja.
39.	člen
Stanovalci v skupnosti stanovalcev so skupaj z delavci, delovnimi ljudmi in občani v stanovanjski skupnosti odgovorni za vzajemno gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini v skladu z dogovorjenimi kriteriji in merili samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjske skupnosti. Pri tem so odgovorni tudi za reševanje tistih nalog gospodarjenja, ki jih skupnost stanovalcev zagradi dotrajanosti stanovanj in stanovanjskih hiš ne more rešiti sama.
Pri vzajemnem gospodarjenju s stanovanjsko hišo se skupnost stanovalcev povezuje z delavci v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter delovnimi ljudmi in občani v krajevni skupnosti in v stanovanjski skupnosti oziroma v njenih enotah.
40.	člen
Stanovanja ali stanovanjske hiše, ki so jih organizacije združenega dela, delovne skupnosti ali druge družbenopravne osebe (v nadaljnjem besedilu: vlagatelji) zgradile ali kako drugače pridobile, se v skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi stanovanjske skupnosti prenesejo v gospodarjenje skupnosti stanovalcev s posebnim aktom vlagateljev, vlagatelji pa zadržijo pravico razpolaganja in oddajanja stanovanj.
41.	člen	. (
Določbe tega zakona, ki se nanašajo na gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, se smiselno uporabljajo tudi za stanovanja in za poslovne prostore v stanovanjskih hišah z več kot dvema stanovanjema, ki so v lasti občanov ali civilnih pravnih oseb.
42.	člen
Lastnik posameznega dela stanovanjske hiše ima glede gospodarjenja tiste samoupravne pravice in obveznosti, ki jih ima po zakonu imetnik stanovanjske pravice oziroma najemnik, ne glede na to ali v takem stanovanju stanuje ali ne, oziroma ne glede na to ali uporablja ta posamezni del sam za svojo poslovno dejavnost ali ne.
Določbe prejšnjega odstavka ne posegajo glede gospodarjenja s stanovanjsko hišo v samoupravne pravice tistega, ki uporablja ta posamezni del kot stanovalec ali kot najemnik.
43.	člen
Lastnik stanovanja oziroma poslovnega prostora kot posameznega dela stanovanjske hiše mora plačevati sorazmeren del stroškov gospodarjenja s stanovanjsko hišo, stroškov za prenovo skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši in skupnih funkcionalnih stroškov.
Osnova za določanje sorazmernega dela stroškov iz prejšnjega odstavka je v odstotku izraženo razmerje med revalorizirano vrednostjo stanovanja oziroma poslovnega prostora in revalorizirano vrednostjo stanovanjske hiše.
i
Lastnik stanovanja ali poslovnega prostora kot posameznega dela stanovanjske hiše plačuje stroške iz prvega odstavka v obliki mesečnih akontacij.
Če lastnik stanovanja ali poslovnega prostora kot posameznega dela stanovanjske hiše tega ne uporablja sam, plačuje' imetnik stanovanjske pravice oziroma imetnik pravice uporabe poslovnega prostora skupnosti stanovalcev sorazmerni del stroškov iz prvega odstavka tega člena.
s	44. člen
Stroški iz prejšnjega člena se določijo s pogodbo, ki jo lastnik stanovanja oziroma poslovnega prostora kot posameznega dela stanovanjske hiše ter imetnik pravice uporabe na poslovnem prostoru v stanovanjski hiši sklene s skupnostjo stanovalcev.
45.	člen
če se lastnik stanovanja oziroma poslovnega prostora kot posameznega dela stanovanjske hiše ali imetnik pravice uporabe poslovnega prostora v stanovanjski hiši ah skupnosti stanovalcev ne moreta sporazumeti o višini stroškov, lahko vsaka prizadeta stranka zahteva, da določi te stroške posebno sodišče združenega dela.
Dokler ni pravnomočno končan postopek pred posebnim sodiščem združenega dela, -je dolžan lastnik stanovanja oziroma poslovnega prostora ali imetnik pravice uporabe poslovnega prostora v stanovanjski hiši plačevati akontacijo stroškov v višini, ki jo določi posebno sodišče združenega dela z začasno odredbo ob prejemu zahtevka za določitev stroškov.
46.	člen
Posamezna dela in opravila v zvezi z gospodarjenjem s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini opravljajo stanovalci, hišni sveti, delovne skupnosti stanovanjskih skupnosti, organizacije združenega dela, ki so usposobljene za to delo in delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov.
Če posamezna dela in opravila v zvezi z gospodarjenjem s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini opravlja organizacija združenega dela oziroma delovni človek, ki samostojno opravlja dejavnost, s sredstvi v lasti občanov, opravlja taka dela in opravila na podlagi pogodbe, sklenjene s hišnim svetom, stanovanjsko skupnostjo oziroma njeno enoto.
47.	člen
Statut organizacije združenega dela, ki opravlja dejavnost iz prejšnjega člena kot glavno dejavnost, potrdi v soglasju s stanovanjsko skupnostjo izvršni svet občinske skupščine, na katere območju ima ta organizacija svoj sedež.
Stanovalci v skupnosti stanovalcev, delavci v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih prek svojih delegatov kot uporabniki ter delegati organov družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij uveljavljajo poseben družbeni interes s tem, da enakopravno z delavci odločajo v delavskem svetu ali njemu ustreznem organu te organizacije združenega dela:
— o srednjeročnih in dolgoročnih planih razvoja;
—	o pogojih in načinu opravljanja posameznih nalog in storitev pri gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini kakor tudi o pravicah in obveznostih v zvezi z opravljanjem takih nalog in storitev;
—	o spremembah poslovnega predmeta, o njegovi razširitvi oziroma zožitvi ter o spremembi sedeža organizacije združenega dela;
—	o statusnih spremembah organizacije združenega dela;
—	o cenah za opravljanje nalog in storitev pri gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami;
—	o imenovanju in razreševanju poslovodnih organov;
—	o predlogu statuta;
—	o načelih in merilih kadrovske politike;
—	o drugih vprašanjih, za katera je tako določeno v statutu organizacije združenega dela.
Odločitev o zadevah iz prejšnjega odstavka je sprejeta, če se zanj izreče tudi večina delegatov družbene skupnosti.
Način sodelovanja delegatov družbene skupnosti se uredi v statutu te organizacije združenega dela.
goji bivanja v hiši ali če bi preureditev povzročila večje stroške vzdrževanja skupnih delov in naprav v hiši.
Soglasje hišnega sveta ni potrebno V primerih, ko se izvaja prenova stanovanj in stanovanjskih hiš v skladu s sprejetimi programi prenove na podlagi planskih aktov stanovanjske skupnosti.
51.	člen
Ce imetnik stanovanjske pravice, lastnik posameznega dela stanovanjske hiše in imetnik pravice uporabe poslovnega prostora v stanovanjski hiši v roku, ki ga čloloči hišni svet, ne plača dobavljene vode, odvoza smeti, ogrevanja in podobnih storitev, ki jih je dolžan plačati, sporoči hišni svet organizaciji združenega dela, ki dobavlja te proizvode in opravlja te storitve, podatke o dolžnikih in dolžnih zneskih, da ta vloži tožbo zaradi plačila pri rednem sodišču.
Če imetnik stanovanjske pravice tri mesece zapored ali tri mesece v zadnjih dveh letih ne plača katere od storitev iz prejšnjega odstavka, lahko zahteva skupnost stanovalcev od stanodajalca, da mu odpove stanovanjsko razmerje po predpisih o stanovanjskih razmerjih. Če mu stanodajalec v 30 dneh po prejemu te zahteve ne odpove stanovanjskega razmerja^ je sam dolžan kriti te stroške.
48.	člen
Republiški komite za varstvo okolja in určjanje Prostora predpiše minimalne tehnične in druge normative ter standarde za vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih ,hiš ter poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini v roku enega leta. Ti standardi in merila določajo tudi, kaj se šteje za vzdrževanje in prenovo stanovanj, za zamenjavo in obnovo dotrajanih gradbenih konstrukcij, inštalacij in naprav te^ za stroške upravljanja stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini.
Minimalni tehnični in drugi normativi za vzdrževanje stanovanjskih hiš iz prejšnjega odstavka so obvezni tudi za stanovanjske hiše, v katerih so vsa stanovanja lastnina občanov ali civilnih pravnih oseb n za stanovanja in stanovanjske hiše v družbeni last-nini ki se uporabljajo za službene potrebe.
49.	člen
Ce prida do poškodb stanovanjske hiše zaradi oko-'scin, na katere stanovalci niso mogli vplivati, pp-rebno pa je zagotoviti varnost hiše in stanovalcev, ahko skupnost stanovalcev za odpravo poškodb upo-, sredstva, s katerimi upravlja po določbah tega
zakona.
Ce za kritje stroškov iz prejšnjega odstavka sred-s katerim gospodarijo stanovalci v stanovanjski , > ne zadoščajo, se namenijo skupnosti stanovalcev , 0, atna sredstva za odpravo poškodb iz prejšnjega avka iz dela vzajemno združenih sredstev.
50.	člen
ja,.	ne sme brez soglasja hišnega sveta preure-
iih' S^upnil1 delov in naprav v stanovanjski hiši ali nadomestiti z drugimi napravami.
i2 . !svn' svel lahko odkloni soglasje za preureditev ša v J?njega °dstavka v primeru, ,če se s tem zmanj-rednost stanovanjske hiše ali če se poslabšajo po-
52.	člen
Da se zagotovijo pogoji za nemoteno uporabo stanovanjskih hiš in stanovanj ter določijo obveznosti, ki jih imajo stanovalci, predpiše občinska skupščina na predlog stanovanjske skupnosti hišni red za stanovanjske hiše na svojem območju.
53.	člen
Organizacije združenega dela in delovne skupnosti, imetniki pravice uporabe na stanovanjskih in poslovnih stavbah v družbeni lastnini, imetniki stanovanjske pravice na stanovanjih in najemniki poslovnih prostorov v lasti občanov, lastniki stanovanj in poslovnih prostorov, kulturna skupnost, zavod za spomeniško varstvo in druge zainteresirane samoupravne organizacije in skupnosti lahko sklenejo na pobudo stanovanjske skupnosti samoupravni sporazum za prenovo starih mestnih jdder ter spomenikov stavbne dediščine.
S samoupravnim sporazumom iz prejšnjega odstavka Se dogovorijo obveznosti in naloge za izdelavo programov in planov prenove, zagotavljanje sredstev ter način pokrivanja stroškov prenove.
54.	člen
Sredstva za prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini so sredstva amortizacije, lastna sredstva stanovalcev, namenska bančna sredstva organizacij združenega dela in delovnih skupnosti združena na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjske skupnosti. S samoupravnim sporazumom o prenovi se v ta namen lahko združujejo tudi sredstva imetnikov pravice uporabe na stanovanjskih in poslovnih stavbah v družbeni lastnini, imetnikov stanovanjske pravice na stanovanjih in najemnih poslovnih prostorih v lasti občanov, lastnikov stanovanj in poslovnih prostorov, kulturne skupnosti, družbenopolitične skupnosti in drugih zainteresiranih samoupravnih organizacij in skupnosti.
4.	Stanarine
55.	člen
Stanarine se oblikujejo v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti ob upoštevanju cene izgradnje stanovanj, potreb za enostavno reprodukcijo stanovanj in stanovanjskih hiš v posamezni občini in v skladu s sprejetimi normativi in standardi za vzdrževanje in upravljanje stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini.
S sredstvi stanarin gospodarijo stanovalci v skupnosti stanovalcev v skladu s tem zakonom.
56.	člen
Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora predpiše enotno metodologijo za določanje in evidentiranje stanarin v SR Sloveniji v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega zakona.
57.	člen
Stanarina mora zagotavljati:
—	amortizacijo stanovanja oziroma stanovanjske hiše;
—	sredstva za vzdrževanje stanovanja in stanovanjske hiše;
—	sredstva za upravljanje stanovanj in stanovanjskih hiš ter skupnih delov in naprav, ki so potrebna za uporabo stanovanj in stanovanjskih hiš;
—	sredstva za funkcionalne stroške stanovanj in stanovanjskih hiš;
—	sredstva za nakup in vzdrževanje požarne opreme, opreme za prvo pomoč in druge opreme za reševanje ter za kolektivno radiološko, biološko in kemično zaščito.
i	58. člen
Imetnika stanovanjske pravice bremenijo poleg stanarine tudi stroški za vzdrževanje stanovanja, ki niso zajeti v stanarini in stroški, ki se nanašajo zlasti na ogrevanje, odvoz smeti, vddarino in kanalščino, razsvetljavo in čiščenje skupnih delov hiše ter nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Te stroške plačujejo imetniki stanovanjske pravice v višini dejanskih stroškov skupnostim stanovalcev ,ali neposredno organizacijam združenega dela, ki opravljajo te storitve.
59.	člen
Skupnost stanovalcev vodi za stanovanja oziroma stanovanjske hiše, s katerimi gospodari, pregled o sredstvih stanarine in prispevkih lastnikov posameznih delov stanovanjske hiše po posameznih elementih stanarin, najemnin in stroškov iz prejšnjega člena.
60.	člen
Sredstva za vzdrževanje stanovanjskih hiš se oblikujejo in uporabljajo na podlagi letnih planskih aktov, ki temeljijo na srednjeročnih in dolgoročnih planih vzdrževanja stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini.
Vzajemno združena sredstva za vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih hiš se razporedijo na posamezne hiše v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti in programov vzdrževanja.
61.	člen
Sredstva za upravljanje stanovanjske hiše ter njenih skupnih delov in naprav se uporabljajo za stroške zbora stanovalcev, hišnega sveta, stanovanjske skupnosti in njenih enot za opravljanje nalog in opravil pri upravljanju s stanovanji in stanovanjsko hišo v družbeni lastnini.	\
Sredstva za pokrivanje funkcionalnih stroškov se uporabljajo za zavarovalne premije, za provizije, bančne storitve in stroške, ki so potrebni za smotrno gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, kot so dimnikarske storitve, deratizacija, dezinfekcija, dezinsekcija in stroški za hišnike, če ti opravljajo naloge in opravila, ki so potrebna za gospodarjenje s hišo.
O sredstvih za upravljanje in pokrivanje funkcionalnih stroškov odločajo na osnovi samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjske skupnosti stanovalci v skupnosti stanovalcev.
62.	člen
Osnova za določanje stanarine posameznega stanovanja je nabavna vrednost oziroma revalorizirana vrednost stanovanja, določena po tem zakonu ter po družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih o oblikovanju cen stanovanj.
V primerih, ko se v stanovanju ali stanovanjski hiši izvede prenova ali druga izboljšava oziroma poveča stanovanjska površina in s tem poveča vrednost stanovanja oziroma stanovanjske hiše, se temu primemo poveča tudi stanarina na podlagi metodologije za določanje stanarine. Če šo bila navedena dela izvedena s sredstvi imetnika stanovanjske pravice, se ob določitvi stanarine oziroma njenega povečanja dogovorijo tudi načini in pogoji poračunavanja teh sredstev.
Če se vrednost stanovanja zmanjša brez krivde imetnika stanovanjske pravice za več kot 20 °/o, lahko imetnik stanovanjske pravice zahteva ponovno določitev stanarine.
63.	člen
Višino stanarine posameznega stanovanja ugotovi delovna skupnost stanovanjske skupnosti ali organizacija združenenga dela, ki jo za to pooblasti stanovanjska skupnost na podlagi določb tega zakona in samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjske skupnosti. Tako se določi tudi stanarina za stanovanja v lasti občanov in civilnopravnih oseb, če so ta oddana na podlagi odločbe o oddaji stanovanja.
Če samoupravni sporazum o temeljih plana stanovanjske skupnosti ne bi bil podpisan, lahko občinska skupščina sprejme odlok o začasni ureditvi oblikovanja in plačevanja stanarin.
Stanarina se plačuje skupnosti stanovalcev. Skupnost stanovalcev lahko zaupa zbiranje stanarine delovni skupnosti stanovanjske skupnosti ali organizaciji združenega dela.
Stanarina se plačuje mesečno vnaprej.
64.	člen
Imetnik stanovanjske pravice lahko vloži zahtevo za presojo določene stanarine pri posebnem organu stanovanjske skupnosti. Če se imetnik stanovanjske pravice s presojo in odločitvijo ne strinja, lahko vloži
zahtevo za ponovno presojo določene stanarine pri posebnem sodišču združenega dela v roku trideset dni od prejema odločbe posebnega organa stanovanjske skupnosti.
Zahteva iz prejšnjega odstavka ne zadrži obveznosti plačevanja stanarine, določene po prvem odstavku prejšnjega člena.
65.	člen
Ce imetnik stanovanjske pravice ne plačuje stanarine redno, lahko stanovanjska skupnost na zahtevo skupnosti stanovalcev izda odločbo, s katero ugotovi višino zneska, ki ga je dolžan plačati ter mu naloži, da v roku petnajstih dni plača zaostalo stanarino. Ce imetnik stanovanjske pravice v tem roku ne plača stanarine, ali zoper to odločbo ne ugovarja, postane odločba izvršilni naslov v smislu predpisov o izvršilnem postopku.
Ce imetnik stanovanjske pravice tri mesece zapored ali tri mesece v zadnjih dveh letih ne plača stanarine, lahko zahteva skupnost stanovalcev od stanodajalca, da mu odpove stanovanjsko razmerje po predpisih o stanovanjskih razmerjih. Ce mu stanodajalec v 30 dneh po prejemu te zahteve ne odpove stanovanjskega razmerja po predpisih o stanovanjskih razmerjih, je sam dolžan kriti zaostalo stanarino.
66.	člen
Stanodajalec ali imetnik stanovanjske pravice je dolžan plačevati stanarino, dokler stanovanja ne odda oziroma ne vrne.
67.	člen
.v
Pravico do delne nadomestitve stanarine ima vsak imetnik stanovanjske pravice na družbenem stanovanju ali stanovanju v lasti občanov ali civilnih pravnih oseb, če izpolnjuje dogovorjena merila.
S samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti se določi najnižji odstotek stanarine, ki ga je dolžan prispevati vsak imetnik stanovanjske pravice, ki ima glede na družinski dohodek Pravico do delne nadomestitve stanarine. Ta odstotek ne sme biti manjši od 20 %> stanarine, določene za stanovanje, ki ga ima.
Pravico do delne nadomestitve stanarine uveljavlja imetnik stanovanjske pravice z zahtevo, ki jo vloži ‘ Pri stanovanjski skupnosti občine, v kateri ima stalno Prebivališče.
Delno nadomestitev stanarine lahko imetnik stanovanjske pravice dobi le za stanovanje, ki mu po dogovorjenem standardu stanovanj v občini pripada.
Delna nadomestitev stanarine se določi za koledarsko leto, šteto od prvega dne v naslednjem mesecu, ko je bila vložena zahteva.	' .	-
68.	člen
O pravici do delne nadomestitve stanarine odloča °rgan stanovanjske skupnosti v skladu z mnenjem pristojnega organa krajevne skupnosti. Pristojni organ krajevne skupnosti lahko pridobi tudi mnenje hišnega Sveta. Organ stanovanjske skupnosti mora odločiti o Pravici do delne nadomestitve stanarine v roku tri-desetih dni.
Imetnik stanovanjske pravice, ki mu je bila zavr-Pjena zahteva do delne nadomestitve stanarine, lahko ^ roku tridesetih dni po vročitvi odločbe zahteva, da o em odloči posebno sodišče združenega dela.
III.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST STANOVANJSKEGA GOSPODARSTVA
69.	člen
Da bi skupno in enakopravno odločali o pogojih in načinu opravljanja dejavnosti in o družbenoekonomskih odnosih na področju stanovanjskega gospodarstva, o združevanju in uporabi sredstev za stanovanjsko gospodarstvo ter o uresničevanju drugih skupnih interesov na tem področju, ustanovijo s samoupravnim sporazumom stanovanjsko skupnost:
—	delavci prek organizacij združenega dela in delovnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti;
—	upokojenci in invalidi prek svojih združenj in društev;
—	delovni ljudje, občani in stanovalci prek krajevnih skupnosti;
—	delavci, zaposleni pri delovnih ljudeh, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov, prek osnovnih organizacij zveze sindikatov;
—	delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov ter delovni ljudje, ki samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo dejavnost, prek občinskih, obrtnih in drugih združenj;
—	imetniki stanovanjske pravice in lastniki stanovanj kot posameznih delov stanovanjskih hiš prek krajevne skupnosti;
—	delovni ljudje in občani, ki pri bankah namensko varčujejo za reševanje svojega stanovanjskega vprašanja, prek zbora stanovanjskih varčevalcev pri banki;
—	člani stanovanjskih zadrug prek stanovanjske zadruge;
—	delavci v organizaciji združenega dela in delovni skupnosti, ki sodelujejo kot izvajalci v stanovanjskem gospodarstvu pri programiranju, urbanističnem načrtovanju, projektiranju, graditvi, urejanju stavbnih zemljišč, vzdrževanju, prenovi ali opravljanju drugih del in opravil za potrebe gospodarjenja s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini prek teh organizacij združenega dela in delovnih skupnosti.
Stanovanjska skupnost se ustanovi za območje ene občine ali več občin.
Samoupravni sporazum o ustanovitvi stanovanjske skupnosti potrdi občinska skupščina, če pa se stanovanjska skupnost ustanovi za območje več občin, pa občinske skupščine tistih občin, za območje katerih se utanovi stanovanjska skupnost.
70.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani, organizirani v stanovanjskih skupnostih, skupaj z delavci, delovnimi ljudmi in občani, organiziranimi v drugih samoupravnih interesnih skupnostih, ki opravljajo naloge na področju socialnega varstva, usklajujejo v skupnosti socialnega varstva zlasti standarde za stanovanja obča-‘nov s posebnimi potrebami ter osnove in merila za dodelitev stanovanj, zgrajenih s sredstvi za solidarnost in za uveljavljanje pravic občanov do delnega nadomeščanja stanarin.
71.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani v stanovanjski skupnosti opravljajo zlasti naslednje naloge:
—	sprejemajo planske akte, s katerimi opredeljujejo politiko in cilje družbenega razvoja v občini na področju stanovanjskega gospodarstva ter sprejemajo ukrepe za njihovo uresničevanje;
—	organizirajo družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo ter skrbijo za izvajanje racionalizacijskih ukre-nov pri graditvi in vzdrževanju stanovanj;
—	se dogovarjajo o združevanju in upravljanju s sredstvi za financiranje družbeno usmerjene gradnje in o združevanju in upravljanju s sredstvi iz stanarine za vzdrževanje in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini;
—	določajo politiko in sprejemajo osnove in merila za gospodarjenje s stanovanji in. stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini;
—	skrbijo, da ima vsaka stanovanjska hiša posebej pregled sredstev stanarin, najemnin in stroškov in sicer po posameznih elementih stanarine, najemnine in stroškov;
—	skrbijo, da so hišni sveti najmanj vsakih šest mesecev seznanjeni o stanju in porabi sredstev, ki pripadajo stanovanjski hiši;
—	skrbijo za varstvo in izboljšanje bivalnega okolja in izboljšanja stanovanjske kulture;
—	skrbijo za izvajanje ukrepov civilne zaščite oziroma zaščitnih ukrepov in reševalnih akcij v stanovanjskih hišah ob naravnih ali drugih hudih nesrečah, v vojni in drugih izrednih razmerah;
—	organizirajo in izvajajo solidarnostne naloge pri graditvi in uporabi družbenih stanovanj;
—	dajejo pobudo za ustanavljanje poslovnih skupnosti za stanovanjsko gradnjo;
—	določajo izvajalce investitorskih del za družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo;
—	ustanovijo poseben organ za sporazumno odpravo sporov s področja stanovanjskega gospodarstva.
72.	člen
Stanovalci uresničujejo pravice in dolžnosti pri gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini v skupnosti stanovalcev in v stanovanjski skupnosti.
Skupnost stanovalcev ustanovijo stanovalci na zboru stanovalcev.
73.	člen
Skupnost stanovalcev je pravna oseba in jo zastopa predsednik hišnega sveta.
Skupnost stanovalcev se oblikuje za stanovanjsko hišo, ki ima pet ali več stanovanj. Stanovanjske hiše,
ki imajo manj kot pet stanovanj, oblikujejo skupnost stanovalcev s sosednjimi stanovanjskimi hišami.
74.	člen
Organa skupnosti stanovalcev sta zbor stanovalcev, ki ga sestavljajo delegati vsakega stanovanja in poslovnega prostora v stanovanjski hiši in hišni svet
75.	člen
Zbor stanovalcev opravlja zlasti naslednje naloge:
— sprejema statut skupnosti stanovalcev;
—	izvoli hišni svet, predsednika hišnega sveta,
njegovega namestnika, blagajnika in druge organe;
—	voli delegate v svet stanovalcev pri krajevni skupnosti;
—	sprejema srednjeročni plan na področju gospodarjenja s stanovanjsko hišo;
—	sprejema program vzdrževanja, prenove, upravljanja in obratovanja stanovanjske hiše;
—	sprejema samoupravne splošne akte o medsebojnih pravicah in obveznostih stanovalcev pri gospodarjenju s stanovanjsko hišo;
—	sprejema samoupravni sporazum o temeljih plana stanovanjske skupnosti in druge akte stanovanjske skupnosti, ki se nanašajo na gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini;
—	sprejema finančni načrt in zaključni račun o vseh sredstvih,, s katerimi upravlja;
—	sprejema program izvajanja nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v stanovanjski hiši.
76.	člen
Hišni svet opravlja zlasti naslednje naloge:
—	opravlja funkcijo delegacije za delegiranje de-jegatov v zbor uporabnikov erjote stanovanjske skupnosti za gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, če je ta ustanovljena, če statut ali drugi samoupravni splošni akt skupnosti stanovalcev ne določa drugače:
—	skrbi za smotrno gospodarjenje s stanovanji in stanovanjsko hišo;
—	skrbi za izvajanje programa dela zbora stanovalcev;
—	skrbi za izvajanje vseh vzdrževalnih del v stanovanjski hiši;
—	skrbi za operativno izvajanje del pri uporabi stanovanjske hiše;
—	vodi poslovne knjige za skupnost stanovalcev;
—	sklepa pogodbe o oddaji nalog in opravil v zvezi z gospodarjenjem s stanovanjskimi hišami organizacijam združenega dela oziroma delovnim skupnostim in delovnim ljudem, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občan-nov;
—	skrbi za varstvo bivalnega okolja;
—	pripravlja osnutek statuta in drugih splošnih aktov, programov finančnih načrtov, zaključnih računov in drugih aktov, ki jih sprejema zbor stanovalcev in jih daje stanovalcem v razpravo;
—	sklepa pogodbe o začasni oddaji stanovanja, ki je namenjeno hišniku, snažilki ali drugim delavcem pri obratovanju'štanovanjske hiše;
—	daje mnenje za preureditev podstrešnih, kletnih ali drugih skupnih prostorov v stanovanje oziroma v poslovne prostore;
—	sklepa pogodbe z lastniki stanovanj in imetniki pravice uporabe in imetniki stanovanjske pravice;
—	skrbi za opravljanje nalog in ukrepov splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite;
—	skrbi za izvajanje hišnega reda.
77.	člen
Ce hišni svet ni izvoljen ali če ne opravlja nalog, prenese stanovanjska skupnost po lastni pobudi ali po
predlogu pristojnega organa krajevne skupnoti na organizacijo združenega dela, ki opravlja strokovne naloge in opravila pri gospodarjenju s stanovanjskimi hišami. dolžnost, da v imenu hišnega sveta in v breme sredstev za upravljanje stanovanjske hiše opravlja nujne naloge hišnega sveta.
Ce stanovanjska skupnost ne izda ukrepov iz prejšnjega odstavka v tridesetih dneh po tem, ko bi moral zbor stanovalcev izvoliti hišni svet oziroma, če v tem roku ne odloči o predlogu pristojnega organa krajevne skupnosti za izdajo takega ukrepa, sprejme tak ukrep z odločbo občinski upravni organ, pristojen za stanovanjske zadeve. Tak ukrep sprejme občinski upravni organ, pristojen za stanovanjske zadeve, tudi v primeru, če hišni svet ne opravlja svojih nalog, pa bi zato utegnila nastati občutnejša škoda na stanovanjskih hišah v družbeni lastnini, stanovanjska skupnost pa ni pravočasno ukrepala.
Hišni svet, če pa hišni svet ni izvoljen, lahko vsak stanovalec, ki ž odločitvijo stanovanjske skupnosti po prvem odstavku ni zadovoljen, sproži postopek pri posebnem organu stanovanjske skupnosti za sporazumno odpravo spora. Dokler postopek ni končan, opravlja zadeve tekočega vzdrževanja skupnih delov in naprav in obratovanja stanovanjske hiše organizacija iz prvega odstavka.
Dokler hišni svet ni izvoljen, opravlja naloge hišnega sveta organizacija iz prvega odstavka.
78.	člen
Pravilnost dela zbora stanovalcev in hišnega sveta nadzoruje organ samoupravne delavske kontrole, ki ga izvoli zbor stanovalcev.
Zakonitost dela zborov stanovalcev in hišnih svetov nadzoruje občinski upravni organ, pristojen za stanovanjske zadeve:
79.	člen
Skupščino stanovanjske skupnosti sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
Delegate v zbor uporabnikov stanovanjske skupnosti delegirajo:
—	delegacije temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti,
—	delovni ljudje, in občani ter skupnosti stanovalcev prek delegacije krajevne skupnosti,
—	druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki so ustanovitelji stanovanjske skupnosti.
Delegate v zbor izvajalcev stanovanjske skupnosti delegirajo delegacije izvajalcev, ki so člani te skupnosti.
S samoupravnim sporazumom o ustanovitvi stanovanjske skupnosti se določi število delegatskih mest v zborih skupščine ter število delegatov, ki jih v zbore skupščine delegirajo uporabniki in izvajalci.
Oba zbora skupščine stanovanjske skupnosti obravnavata in odločata enakopravno zlasti o naslednjih
vprašanjih:
—	o samoupravni organiziranosti stanovanjske
skupnosti;
—	o organiziranju in izvajanju družbeno usmerjane stanovanjske gradnje;
—	o planskih aktih stanovanjske skupnosti;
—	o politiki in ciljih na področju oblikovanja in uPorabe stanarin in najemnin;
—	o organiziranju, del pri gospodarjenju s. stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini;
—	o ukrepih za varstvo in- izboljšanje bivalnega okolja, organiziranju in izvajanju preventivnih in drugih ukrepov za preprečevanje in zmanjševanje posledic naravnih in drugih nesreč;
—	o ukrepih civilne zaščite;
—	o racionalizaciji in industrializaciji na področju stanovanjske gradnje in vzdrževanju stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini;
—	o oblikovanju cen, o rokih In drugih pogojih družbeno usmerjene stanovanjske gradnje, o vzdrževanju in prenovi stanovanj in stanovanjskih hiš;
—	o ustanovitvi posebnega sodišča združenega dela in posebnega organa za sporazumno odpravo sporov s področja stanovanjskega gospodarstva.
Zbor uporabnikov samostojno obravnava ih odloča zlasti o naslednjih zadevah:
—	o upravljanju z združenimi sredstvi;
—	o osnovah in elementih za oblikovanje stana-
rin in najemnin ter o prispevkih lastnikov posameznih delov stanovanjskih hiš;	'
—	o solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu;
—	o splošnih aktih o dodeljevanju solidarnostnih stanovanj posameznim upravičencem;
—	o splošnih aktih o dodeljevanju stanovanj, s katerimi razpolaga stanovanjska skupnost.
Zbor izvajalcev obravnava in odloča zlasti o naslednjih zadevah:
—	o načinu izvajanja stanovanjske gradnje in del pri gospodarjenju s stanovanjskimi hišami;
—	o tehnologiji gradnje stanovanj in tipizaciji gradbenih elementov;
—	o ustanavljanju in delovanju poslovnih skupnosti za kompleksno stanovanjsko gradnjo.
80.	‘člen
V samoupravnem sporazumu o ustanovitvi stanovanjske skupnosti se' določi taka samoupravna organiziranost zborov uporabnikov, ki bo omogočala uveljavljanje posebnih interesov pri stanovanjski gradnji in gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini. Določi se tudi način odločanja zbora uporabnikov, kadar ta odloča o združevanju in uporabi sredstev. Odločitev o teh vprašanjih ne more biti sprejeta, če je ne sprejmejo uporabniki, ki združujejo ta sredstva.
81.	člen
Če med zboroma zaradi različnih stališč ni doseženo soglasje, se izvede usklajevalni postopek, ki je določen s statutom stanovanjske skupnosti. Če tudi po usklajevalnem postopku ni prišlo do odločitve o vprašanju, ki je bistvenega pomena za zagotovitev potreb in interesov delovnih ljudi ip občanov na področju stanovanjskega gospodarstva, lahko skupščina občine na predlog izvršnega sveta skupščine občine,
Če je ustanovljena stanovanjska Skupnost za več občin, sprejmejo začasno ureditev teh vprašanj skupščine vseh občin v enakem besedilu, začasno uredi to vprašanje.
82.	člen
Stanovanjska skupnost je pravna oseba in ima svoj statut.
Statut in drugi samoupravni splošni akti stanovanjske skupnosti podrobneje urejajo pravice, obveznosti in odgovornosti udeležencev samoupravnega sporazuma o ustanovitvi stanovanjske skupnosti, natančneje določijo organiziranost stanovanjske skupnosti in njenih enot ter tudi naloge in pooblastila delavcev, ki zanjo opravljajo strokovna dela.
Statut enakopravno sprejemata oba zbora stanovanjske skupnosti.
83.	člen
Zaradi dogovarjanja in usklajevanja stališč pri reševanju in izvajanju nalog, ki so skupnega pomena za vso SR Slovenijo na področju stanovanjskega gospodarstva, ustanovijo stanovanjske skupnosti Zvezo stanovanjskih skupnosti Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Zveza). Temeljna razmerja med stanovanjskimi skupnostmi in Zvezo se določijo s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Zveze.
Skupščino Zveze sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
Skupščina Zveze sprejme statut Zveze.
S statutom se določajo zlasti notranja organizacija Zveze, postopek za sprejemanje odločitev, pristojnosti njenih organov in način financiranja njene dejavnosti.
84.	člen
Za neposredno uresničevanje samoupravnih pravic, posebnih interesov in posebnih potreb pri gradnji, prenovi in gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini ter za reševanje drugih vprašanj iz stanovanjskega gospodarstva, lahko uporabniki in izvajalci v skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi stanovanjske skupnosti in njenim statutom ustanovijo enote stanovanjske skupnosti.
85.	člen
Enota stanovanjske skupnosti se ustanovi s samoupravnim sporazumom, s katerim se opredelijo naloge, postopki sprejemanja splošnih aktov, samoupravna organiziranost, način zagotavljanja sredstev za njeno delovanje in druga pomembna vprašanja za delovanje enote.
Enota stanovanjske skupnosti je pravna oseba in ima svoj statut.
Statut mora biti v skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi stanovanjske skupnosti in njenim statutom.
Glede sestave in delegiranja delegatov, v zbor uporabnikov in zbor izvajalcev ter glede obravnave in odločanja v enoti stanovanjske skupnosti se smiselno uporabljajo določbe 79. člena.
86.	člen
Samoupravni sporazum o ustanovitvi enote stanovanjske skupnosti in njen statut potrdi skupščina stanovanjske skupnosti.
Pravilnost dela organov stanovanjske skupnosti oziroma njenih enot nadzoruje njena samoupravna delavska kontrola.
87.	člen
Za opravljanje administrativno-strokovnih, pomožnih in tem podobnih del lahko stanovanjska skupnost
' oblikuje delovno skupnost ali si zagotovi opravljanje teh del z dogovorom z drugo stanovanjsko skupnostjo, samoupravno interesno skupnostjo, organizacijo ali organom.
Če stanovanjska skupnost za opravljanje del iz prejšnjega odstavka oblikuje delovno skupnost, imenuje in razrešuje vodjo te delovne skupnosti skupščina po tem, ko je dobila mnenje organa upravljanja delovne skupnosti.
K določbam statuta, ki se nanašajo na uresničevanje nalog, zaradi katerih se delovna skupnost oblikuje, programu njenega dela ter k razvidu del in nalog, je potrebno predhodno soglasje skupščine stanovanjske skupnosti, ki je tako delovno skupnost oblikovala.
IV.	UGOTAVLJANJE VREDNOSTI STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HlS, DOLOČANJE REVALORIZACIJE IN AMORTIZACIJE
88.	člen
Pri določanju vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš se upošteva:
—	kakovost konstrukcije glede na čas izgradnje objekta;
—	vrsta in kakovost stavbnega pohištva, (okna, vrata);
—	vrsta in kakovost obdelave talnih in stenskih površin;
—	vrsta in kakovost opremljenosti stanovanja z instalacijskimi napravami;
—	vrsta in možnost rabe skupnih prostorov stavbe;	,
—	kakovost toplotne in zvočne zaščite;
—	negativni vplivi na rabo stanovanja (kletno, podstrešno, senca, vlaga, hrup, onesnaženi zrak in okolica ter druge motnje).
I	89. člen
Vrednost stanovanja se ugotovi za stanovanje kot gradbeno celoto ne glede na število uporabnikov sta-, novanja. Vrednost stanovanja se ugotovi z ovrednotenjem elementov iz prejšnjega člena na podlagi točkovanja in uporabne tlorisne površine.
Za uporabno tlorisno površino po prejšnjem odstavku se šteje čista tlorisna površina sob, predsob, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih prostorov, ki spadajo k stanovanju kot so balkoni, odprte in pokrite terase, lože, kleti, drvarnice, garaže v stanovanjski hiši in drugi, prostori.
90.	člen
Pristojni organ stanovanjske skupnosti določi vsako leto vrednost točke tako, da poprečno ceno kvadratnega metra novozgrajenih stanovanj v občini v prejšnjem letu deli s poprečnim številom točk novo zgrajenih stanovanj.
Za poprečno ceno kvadratnega metra stanovanj se šteje cena stanovanj v družbeni lastnini, zgrajenih v občini v okviru družbeno usmerjene stanovanjske
gradnje.
V primeru, da v prejšnjem letu na območju občine ni bilo zgrajeno nobeno družbeno stanovanje, se za poprečno ceno kvadratnega metra stanovanj šteje
poprečna cena zgrajenih stanovanj v SR Sloveniji v okviru družbeno usmerjene stanovanjske gradnje. V primeru, da indeks povišanja cen kvadratnega metra stanovanjske površine na območju občine presega 20 °/o indeksa cen kvadratnega metra površine stanovanj v, SR Sloveniji, se šteje za poprečno ceno kvadratnega metra stanovanja le povišanje do 20 V«.
91.	člen
Vrednost stanovanjske hiše se ugotovi tako, da se seštejejo ugotovljene Vrednosti vseh stanovanj in poslovnih prostorov v stanovanjski hiši.
92.	člen
Vrednost stanovanj v družbeni lastnini, vrednost stanovanj v lasti občanov, kot posameznih delov stanovanjske hiše v družbeni lastnini in vrednost stanovanj v stanovanjskih hišah v lasti občanov, ki jih lastniki sami ne uporabljajo, ugotavlja delovna skupnost stanovanjske skupnosti oziroma organizacija združenega dela, ki jo pooblasti stanovanjska skupnost.
93.	člen
Za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš v lasti občanov, ki jih uporabljajo njihovi lastniki, se uporabljajo enaka merila kot veljajo za stanovanja in stanovanjske hiše v družbeni lastnini.
Organizacijo in način ugotavljanja vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš iz prejšnjega odstavka določi občinska skupščina z odlokom.
94.	člen
Merila in način za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistem točkovanja predpiše Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora v roku treh mesecev po uveljavitvi tega zakona.
99.	Sen
Organizacija združenega dela ali delovna skupnost, ki jo pooblasti stanovanjska skupnost, opravi revalorizacijo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini vsako leto po stanju 31. decembra.
Revalorizacija se opravi do 30. aprila naslednje-8a leta, uporablja pa s 1. januarjem'.
96.	člen
Revalorizacija stanovanj in stanovanjskih hiš se ugotovi na podlagi dokumentacije o ugotovitvi njihove vrednosti.
97.	člen
Stanovanja in stanovanjske hiše, stara sto ali več
se ne revalorizirajo in se zanje tudi ne obraču-nava amortizacija, razen če je bila na teh stanovanjih °zirorna hišah izvršena prenova, katere vrednost presega 50 Vo prejšnje vrednosti stanovanja ali stanovanjske hiše.
98.	člen
Revalorizirano vrednost -stanovanj in stanovanjskih hiš izkažejo skupnosti stanovalcev v svojih poslovnih knjigah.
99.	člen
Amortizacija stanovanj in stanovanjskih hiš zna-. najmanj l®/o revalorizirane vrednosti stanovanja ln stanovanjske hiše.
Amortizacija stanovanj in stanovanjskih hiš se obračunava šestmesečno.
O uporabi amortizacije odločajo stanovalci v skupnosti stanovalcev in vlagatelji v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana in planom stanovanjske skupnosti.
100.	člen
Določbe o amortizaciji po tem zakonu se uporabljajo tudi za bivalne prostore v domovih upokojencev.
101.	člen
Določbe o revalorizaciji se uporabljajo tudi za stanovanja kot posamezne dele stanovanjske hiše in za stanovanja v družinskih stanovanjskih hišah v lasti občanov, ki so oddana na podlagi odločbe
102.	člen
Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora predpiše način ugotavljanja, izkazovanja in razporejanja rezultatov opravljene revalorizacije ter način zbiranja podatkov pri Službi družbenega knjigovodstva za družbeno evidenco o izvajanju revalorizacije v roku treh mesecev po uveljavitvi tega zakona.
V.	STANOVANJSKE ZADRUGE
103.	člen
Delovni ljudje in občani lahko ustanovijo s samoupravnim sporazumom stanovanjsko zadrugo (v nadaljnjem besedilu: zadruga).
104.	člen
Zadruga je samoupravna organizacija, v kateri delovni ljudje in občani združujejo svoje delo in sredstva z namenom, da v njej organizirano uresničujejo svoje potrebe in interese pri graditvi in gospodarjenju s svojimi stanovanji. Zadruga ima lahko svoje samoupravne enote.
105.	člen
Zadruga'skrbi za gradnjo, pridobivanje in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš za svoje člane ter gospodari z njimi na način in ob pogojih, ki so določeni s samoupravnim sporazumom o njeni ustanovitvi in njenim statutom in s tem zakonom.
Pri uresničevanju svojih nalog se zadruga povezuje s stanovanjsko skupnostjo, komunalno skupnostjo, stavbno zemljiško skupnostjo, enotami stanovanjske skupnosti, krajevnimi skupnostmi in Organizacijami združenega dela, ki opravljajo-strokovne naloge in opravila pri gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini.
\
106.	člen
Zadruga je pravna oseba.
Zadruga posluje s tretjimi -osebami v svojem imenu in za svoj račun, kot tudi v svojem imenu in za račun svojih članov.
107.	člen
Zadruga s svojim poslovanjem ne ustvarja dohodka.
108.	člen
Za obveznosti zadruge odgovarjajo njeni člani v mejah jamstva v skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi zadruge, z njenim statutom in tem zakonom.
109.	člen
Zadrugo lahko ustanovi najmanj trideset delovnih ljudi in občanov.
Sredstva za ustanovitev in začete!* dela zadruge zagotovijo ustanovitelji v obliki denarnih deležev.
110.	člen
Ustanovitelji ustanovijo zadrugo na ustanovni skupščini, na kateri sprejmejo samoupravni sporazum o ustanovitvi, statut in druge samoupravne akte ter izvolijo organe zadruge.
111.	člen
Samoupravni sporazum o ustanovitvi zadruge je njen ustanovitveni akt.
Šteje se, da je zadruga ustanovljena z dnem, ko je najmanj trideset članov zadruge podpisalo samoupravni sporazum o njeni ustanovitvi ih ko ga potrdi izvršni svet skupščine občine po predhodnem soglasju stanovanjske skupnosti.'
112.	člen
Samoupravni sporazum o ustanovitvi zadruge vsebuje zlasti:
—	ime, dejavne/st in sedež zadruge;
—	poimenski seznam ustanoviteljev;
—	pogoje za sprejem in prenehanje članstva;
—	določbe o načinu sprejemanja statuta in drugih samoupravnih aktov;
—	določbe o roku in načinu sklicevanja skupščine zadruge, njenih pravicah in dolžnostih;
—	način delegiranja in odpoklica delegatov v zbor uporabnikov skupščine stanovanjske in komunalne skupnosti ali stavbne zemljiške skupnosti;
—	višino denarnih deležev, s katerimi ustanovitelji zagotovijo sredstva za ustanovitev in začetek dela zadruge ter način razpolaganja s temi sredstvi;
—	višino, način zagotavljanja in uporabe sredstev za pridobitev zemljišč, urejanje zemljišč, nakup, prenovo in gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami;
—	pogoje in način opravljanja administrativnih in drugih strokovnih opravil in nalog za zadrugo;
—	pogoje za oddajo strokovnih nalog in opravil organizacijam združenega dela, delovnim skupnostim oziroma delovnim ljudem, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov.
113.	člen
Zadruga ima svoj statut, s katerim se določijo pravice in obveznosti njenih članov, organov upravljanja zadruge ter druga temeljna vprašanja, ki zadevajo organizacijo in poslovanje zadruge.
Statut zadruge potrjuje izvršni svet skupščine občine, na območju katere ima zadruga svoj sedež.
114.	člen
Dejavnost zadruge je lahko:
—	združevanje sredstev za graditev, nakup in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš ter za gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v lasti članov zadruge;
—	organiziranje različnih oblik stanovanjskega varčevanja in pridobivanja kreditov za zadrugo oziroma za člane zadruge;
—	organiziranje graditve stanovanj in stanovanjskih hiš;
—	pridobivanje stavbnih zemljišč, potrebnih za graditev stanovanj in stanovanjskih hiš;
—	organizacija vzdrževanja in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš;
—	organizacija gradnje spremljajočih objektov v stanovanjskih naseljih, ki se gradijo v okviru zadruge;
—	opravljanje investitorskih del, nadzorstvo pri gradnji, prenovi stanovanj in stanovanjskih hiš za svoje člane;
—	organizacija nakupa gradbenega in drugega materiala ter stavbnih elementov, ki so potrebni za graditev, prenovo ali vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih hiš svojih članov.
Opravljanje navedenih dejavnosti lahko zadruga zaupa na podlagi pogodbe usposobljenim strokovnim organizacijam združenega dela in delovnim skupnostim oziroma delovnim ljudem, ki samostojno z osebnim delom opravljajo dejavnost s sredstvi v lasti občanov.
115.	člen
Za uresničitev nalog na področju , gradnje in gospodarjenja s stanovanji in stanovanjskimi hišami sprejme stanovanjska zadruga samoupravni sporazum o temeljih plana stanovanjske skupnosti in plan stanovanjske zadruge. Planski akti stanovanjske zadruge morajo biti usklajeni s planskimi akti stanovanjske skupnosti.
116.	člen
Plan stanovanjske zadruge vsebuje zlasti:
—	obseg graditve stanovanj in stanovanjskih hiš po posameznih letih;
—	prostorske rešitve in gradbena zemljišča za gradnjo planiranega števila stanovanj in stanovanjskih hiš glede na dinamiko gradnje;
—	združevanje in zagotavljanje sredstev, namen, pogoje in način njihove uporabe;
—	medsebojne pravice in obveznosti v primeru odstopanja od sprejetih planskih aktov;
—	organiziranost in zagotavljanje izvajalskih zmogljivosti za graditev in vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih hiš članov zadruge;
—	merila za oblikovanje cen graditve in vzdrževanja stanovanj in stanovanjskih hiš;
—	naloge in ukrepe s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
117.	člen
Članstvo v zadrugi je prostovoljno in osebno. Člani zadruge so lahko delovni ljudje in občani, ki sprejmejo samoupravni sporazum o ustanovitvi zadruge, statut in druge samoupravne akte zadruge.
Vsakdo je lahko član le ene zadruge. O sprejemu v članstvo zadruge odloča v skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi zadruge pristojni organ zadruge.
Zoper sklep, s katerim je zavrnjen sprejem, je dovoljen ugovor na skupščino zadruge.
Občan, kateremu je tudi skupščina zadruge zavrnila sprejem, lahko v roku tridesetih dni po sprejemu sklepa o zavrnitvi vloži zahtevo, da o tem odloči posebno sodišče združenega dela.
118.	člen
%
Članstvo v zadrugi preneha z izstopom, z izključitvijo, s smrtjo člana in s prenehanjem zadruge. Samou-
pravni sporazum o ustanovitvi zadruge določa odpovedni rok za izstop in pogoje za izključitev.
Član, ki je bil izključen iz članstva zadruge, lahko v roku tridesetih dni po sprejemu sklepa o izključitvi vloži zahtevo', da o tem odloči posebno sodišče združenega dela.
119.	člen
Zadruga ima skupščino.
Skupščino sestavljajo vsi člani zadruge. V zadrugi, ki ima več kot sto članov, je skupščina lahko sestavljena iz delegatov v skladu s samoupravnim sporazumom in statutom.
120.	člen
Skupščina zadruge voli praviloma skupno delegacijo za stanovanjsko, komunalno in stavbno zemljiško skupnost, njihove enote in za druge interesne skupnosti ter njihove enote, ki so udeležene pri graditvi naselij, ki se gradijo v okviru zadruge, za zbore varčevalcev pri temeljnih bankah v okviru zadruge oziroma posebnih enotah poslovnih bank in za krajevno skupnost.
121.	člen
Materialno osnovo zadruge sestavljajo naslednja sredstva:
—	sredstva članov zadruge za njeno ustanovitev in začetek dela, ki jih zagotove ustanovitelji zadruge;
—	lastna sredstva članov zadruge za nakup, graditev, prenovo in gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami, ki jih združijo v zadrugi;
—	namenski krediti na privarčevana sredstva zadruge in njenih članov;
—	stavbna zemljišča, na katerih ima zadruga pravico uporabe;
—	bančna namenska kreditna sredstva;
i
—	druga sredstva.
122.	člen
Vsa sredstva, 'ki jih člani združujejo za gradnjo, nakup, prenovo in gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami, se vodijo na posebnem računu zadruge. Višina ter način zagotavljanja in uporabe teh sredstev se določi s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi zadruge.
Sredstva članpv zadruge, namenjena za gradnjo ali nakup stanovanja oziroma stanovanjske hiše, so sredstva zadruge od časa vložitve v zadrugo do pridobitve lastninske pravice na stanovanju bziroma stanovanjski hiši oziroma do vračila teh sredstev članu zadruge, ki je izstopil ali ki je bil izključen, ali dedičem umrlega člana zadruge.
123.	člen
Člani zadruge lahko na podlagi pogodbe opravijo določena dela na stanovanju ali stanovanjski hiši, ki se gradi v okviru zadruge, ali prispevajo Istavbno zemljišče, gradbeni in drugi material za to gradnjo.
Vrednost vloženega dela, stavbnega zemljišča in gradbenega ter drugega materiala je vračunana v vlogo člana zadruge na način, ki ga določa samoupravni sporazum o ustanovitvi zadruge.
124.	člen
Premoženjska razmerja med zadrugo in njenim c*anom se urejajo s pismeno pogodbo v skladu s samoupravnim sporazumom in statutom. Pogodba, ki ni sklenjena v pismeni obliki, ni veljavna.
S pogodbo iz prejšnjega odstavka ni mogoče razširjati, izključiti ali omejiti pravic članov zadruge, ki izvirajo iz samoupravnega sporazuma in statuta zadruge.
125.	člen
če pogodba ni v skladu s samoupravnim sporazumom in statutom, veljajo določbe samoupravnega sporazuma oziroma statuta. Kadar pa pride do neskladja zaradi poznejše spremembe samoupravnega sporazuma ali statuta, veljajo določbe pogodbe, če je bila ta ob sklenitvi v skladu s samoupravnim sporazumom ali statutom, ki je veljal v času sklenitve pogodbe
126.	člen
Član zadruge, ki je pridobil lastninsko pravico na stanovanju ali stanovanjski hiši, pa te stanovanjske enote ni v celoti odplačal, lahko izstopi iz zadruge in prenese svoje pravice na drugega občana, ki izpolnjuje pogoje za sprejem v članstvo zadruge, ko izpolni do zadruge vse obveznosti v skladu s sklenjeno pogodbo.
127.	člen
Član zadruge, ki še ni pridobil lastninske pravice na stanovanju oziroma stanovanjski hiši, lahko izstopi iz zadruge in prenese svoje pravice in obveznosti na drugega občana. Ce ta občan izpolnjuje pogoje, ga je zadruga dolžna sprejeti za člana. Isto velja tudi za dediča člana zadruge.
128.	člen
Zadruga preneha v dveh letih potem, ko je skupščina soglasno sklenila, da zadruga preneha ali če se je število njenih članov zmanjšalo pod dvajset.
129.	člen
Člani zadruge, ki je prenehala, prevzamejo vso odgovornost za odplačilo posojil in drugih obveznosti za gradnjo, prenovo in gospodarjenje s stanovanjem ali stanovanjsko hišo v skladu s pogodbo ter za obveznosti zadruge v mejah jamstva.
130.	člen
Premoženje, ki ostane po prenehanju zadruge, se razdeli med člane zadruge v skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi zadruge, razen premoženja, ki je bilo pridobljeno z družbenimi sredstvi in premoženja, ki ga ni bilo mogoče razdeliti med člane zadruge. To premoženje se izroči stanovanjski skupnosti občine, kjer je sedež zadruge.
}	131. člen
Nadzor nad zakonitostjo dela zadruge opravlja občinski upravni organ, pristojen za stanovanjske zadeve.
VI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
132.	člen
Za reševanje stanovanjskih vprašanj upokojencev in invalidov ter za gradnjo domov za upokojence se bodo do leta 1985 zagotavljala sredstva po dosedanjih predpisih.
133.	člen
Sredstva, ki so na dan uveljavitve tega zakona na posebnem računu sredstev solidarnosti stanovanjske skupnosti, namenjena za nakup stanovanj za upravičence po določbah zakona o družbeni pomoči v stano-
vanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 5/72, 15/76 in 8/77) ter na njegovi podlagi sprejetih odlokov in samoupravnih splošnih aktov stanovanjskih skupnosti, se uporabljajo po določbah zakona o družbeni pomoči v stanpvanjskem gospodarstvu.
Anuitete od danih posojil iz sredstev solidarnosti se uporabljajo tudi vnaprej za solidarnost po določbah tega zakona.
Sredstva, pridobljena 's prodajo solidarnostnih stanovanj, so namenska sredstva in se uporabljajo za solidarnostno gradnjo stanovanj.
134.	člen
/
Anuitete združenih sredstev ter na dan uveljavitve tega zakona neporabljena sredstva iz 13. člena zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5/72, 54/72, 24/73, 15/76 in 13/77) se uporabljajo za vzajemno graditev stanovanj in se združujejo v stanovanjski skupnosti.
135.	člen
Ne glede na določbe 31. in 37. Člena tega zakona se lahko v letu 1981 iz sredstev, ki se oblikujejo iz dohodka in čistega dohodka za stanovanjsko graditev nameni največ 20 o/o teh sredstev za financiranje izgradnje omrežja komunalnih objektov in naprav primarnega in sekundarnega pomena, ki služijo individualni rabi. Ta sredstva se na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjske skupnosti in posebnega samoupravnega sporazuma med stanovanjsko skupnostjo in samoupravno komunalno oziroma stavbno zemljiško skupnostjo uporabljajo le za opremljanje stavbnih zemljišč v okviru družbeno usmerjene gradnje stanovanj.
136.	člen
Ne glede na določbe 37. člena tega zakona se lahko sredstva solidarnosti na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjske skupnosti uporabljajo do 31. decembra 1985 tudi za reševanje stanovanjskih vprašanj učencev in študentov.
137.	člen
Ne glede na določbe 99. člena tega zakona je stopnja amortizacije stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini do 31. decembra 1984 lahko nižja od 1 °/o revalorizirane vrednosti, s tem da dp tega roka ne more biti manjša od 0,60 °/o revalorizirane vrednosti stanovanj oziroma stanovanjskih hiš.
Stopnjo amortizacije iz prejšnjega odstavka določa stanovanjska skupnost s soglasjem občinske skupščine.
138.	člen
Podrobnejšo metodologijo za oblikovanje elementov za samoupravne sporazume o temeljih plana stanovanjske skupnosti sprejme Zveza v roku treh mesecev po uveljavitvi tega zakona.
139.	člen
Stanovanjske skupnosti in Zveza uskladijo v roku enega leta po uveljavitvi tega zakona samoupravno organiziranost in delovanje z določbami tega zakona.
140.	člen
Organizacije združenega dela in delovne skupnosti uskladijo svoje samoupravne splošne akte z določbami tega zakona do 30. junija 1982.
141.	člen
Organizacije združenega dela, ki nastopajo kot izvajalci in investitorji v družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji, morajo svoje poslovanje v zvezi z družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo uskladiti s tem zakonom v roku enega leta.
Organizacije združenega dela iz prejšnjega odstavka gradijo stanovanjske objekte, za katere so si pridobile gradbeno dovoljenje do uveljavitve tega zakona, po dosedanjih predpisih.
142.	člen
Stanovanjske zadruge uskladijo v roku enega leta po uveljavitvi tega zakona svojo organiziranost in poslovanje z določbami tega zakona.
143.	člen
Raziskave in študije na področju stanovanjskega in komunalnega gospodarstva se v odbobju 1981—1985 v skladu s programom, sprejetim v skupščinah Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije in Zveze komunalnih skupnosti Slovenije, financirajo iz sredstev anuitet odpravljenega republiškega stanovanjskega sklada.
144.	člen
Stanovanja in stanovanjske hiše v družbeni lastnini, s katerimi gospodari stanovanjska skupnost, se v enem letu po uveljavitvi tega zakona prenesejo v gospodarjenje skupnosti stanovalcev.
145.	člen
Stanovanjske Skupnosti ustanovijo v skladu z zakonom posebna sodišča združenega dela najkasneje do 1. januarja 1983.
Postopki, ki so do ustanovitve posebnih sodišč združenega dela začeti pri rednih sodiščih, se zaključijo pri teh sodiščih, s
146.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, prenehajo veljati:
—	zakon o samoupravni stanovanjski skupnosti (Uradni list SRS, št. 8/78);
—	zakon o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5/72, 54/72, 24/73, 15/76 in 13/77);
—	zakon o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 5/72, 15/76 in 13/77);
—	zakon o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni list SRS, št. 50/72);
—	zakon o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50/72);
—	zakon o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 37/74 in 2/78);
—	zakon o revalorizaciji in amortizaciji stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 22/78);
—	zakon o stanovanjskih zadrugah (Uradni list
SRS, št 37/74).
147.	Sten
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 36-34/81
Ljubljana, dne 22. januarja 1981.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r.
221.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o upravah za družbene prihodke
Razglaša se zakon o upravah za družbene prihodke, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 22. januarja 1981, na seji Zbora občin dne 22. januarja 1981 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 22 januarja 1981.
St. 0100-135/81
Ljubljana, dne 22. januarja 1981.
Predsednik Viktor Avbelj L r.
ZAKON
o upravah za družbene prihodke
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Da bi bili zagotovljeni osnovni pogoji za učinkovito in ustrezno organizacijo ugotavljanja in pobiranja davkov za družbenopolitične skupnosti in prispevkov za samoupravne interesne skupnosti ter drugih obveznosti (v nadaljnjem besedilu: družbeni prihodki) od občanov, kakor tudi pogoji za modernizacijo dela in racionalno zaposlitev delavcev, ki opravljajo te naloge, se s tem zakonom določajo temelji organizacije, naloge in način delovanja uprav za družbene prihodke.
2.	člen
Uprave za družbene prihodke:
—	spremljajo pridobivanje dohodkov, od katerin se plačujejo davki občanov, ugotavljajo davčne obveznosti občanov, pobirajo davke in nadzorujejo pravilnost davčnih napovedi ter izpolnjevanje davčnih obveznosti občanov;
—	ugotavljajo in analizirajo delovanje davčnega sistema in davčne politike ter pripravljajo predpise in druge splošne akte za urejanje vprašanj s področja davkov.
V skladu z zakonom spremljajo uprave za družbene prihodke pridobivanje prihodkov občanov ter ugotavljajo izvor njihovega premoženja.
3.	člen
Uprave za družbene prihodke odmerjajo in pobirajo prispevke občanov za samoupravne interesne skupnosti na področju družbenih dejavnosti.
Uprave za družbene prihodke lahko odmerjajo in pobirajo prispevke in druge obveznosti občanov tudi za druge samoupravne organizacije in skupnosti, če se tako sporazumejo z ustrezno organizacijo oziroma skupnostjo; k takemu sporazumu je potrebno soglasje izvršnega sveta občinske skupščine.
Vrste in obseg nalog po prejšnjih odstavkih, ki jih opravlja uprava za družbene prihodke, osnove in me-fila, po katerih se tem upravam zagotavljajo sredstva opravljanje nalog in za izvedbo programa modernizacije in racionalizacije dela, način koordiniranja dela ter druge s tem povezane medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti se določijo s sporazumom.
4.	člen
Uprave za družbene prihodke odmerjajo in pobirajo tudi druge družbene obveznosti občanov, če je to določeno s posebnimi predpisi.
5.	člen
Zadeve družbenih prihodkov so zadeve splošnega pomena za SR Slovenijo.
II.	ORGANIZACIJE IN DELOVANJE UPRAV ZA DRUŽBENE PRIHODKE
6.	člen
Uprave-za družbene prihodke so samostojni upravni organi.
Upravo za družbene prihodke vodi direktor.
\ '
7.	člen
V občini je občinska uprava za družbene prihodke.
Dve ali več občin lahko sporazumno ustanovijo medobčinsko upravo za družbene prihodke, če bi bilo glede na obseg nalog ali zaradi drugih razlogov bolj smotrno in učinkovito opravljanje nalog organizirati v skupnem upravnem organu.
Direktorja občinske uprave za družbene prihodke imenuje in razrešuje občinska skupščina; direktorja medobčinske uprave za družbene prihodke imenujejo in razrešujejo skupščine občin, ki so upravo ustanovile.
8.	člen
Republiška uprava za družbene prihodke:
—	opravlja zadeve, ki se nanašajo na davčni sistem in na izpolnjevanje davčnih obveznosti občanov ter njihovih obveznosti v zvezi z zagotavljanjem sredstev za skupne potrebe;
—	opravlja zadeve v zvezi s spremljanjem pridobivanja prihodkov ter ugotavljanja izvora premoženja pri občanih — v skladu z zakonom;
—	opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izpolnjevanjem davčnih obveznosti občanov in obveznosti občanov za skupne potrebe;
—	proučuje in analizira izvajanje davčnega sistema in davčne politike, seznanja s stanjem in pojavi na tem področju Izvršni svet in Skupščino SR Slovenije ter daje pobude za reševanje vprašanj s tega področja;
—	pripravlja predloge davčnih predpisov in drugih splošnih aktov ter izdaja izvršilne predpise za izvajanje teh aktov;
—	odloča o pravnih sredstvih zoper odločbe občinskih uprav za družbene prihodke;
—	odloča o sporih o pristojnostih med občinskimi upravami za družbene prihodke;
—	razvija enotno metodologijo, programsko opremo ter standarde za obdelavo podatkov s svojega področja kot sestavine družbenega sistema informiranja;
—	vodi evidence o višini in plačevanju davčnih in drugih obveznosti občanov;
—	opravlja druge zadeve iz republiške pristojnosti, ki jih določa zakon.
9.	člen
Republiška uprava za družbene prihodke v razmerju do občinskih uprav za družbene prihodke:
—	opravlja nadzorstvo nad njihovim delom in jim zagotavlja strokovno pomoč;
—	daje jim obvezna navodila za delo;
—	spremlja njihovo organiziranost, usposobljenost za opravljanje nalog, učinkovitost dela, pravočasnost reševanja davčnih in drugih zadev ter sodeluje pri reševanju teh vprašanj;
—	skrbi za izobraževanje kadrov in za izpopolnjevanje strokovne izobrazbe delavcev uprav za družbene prihodke;
—	lahko zahteva njihovo obvezno sodelovanje v zvezi z izvajanjem zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov s področja davkov in drugih obveznosti občanov, kakor tudi pri izvajanju njenih ukrepov.
Republiška uprava za družbene prihodke lahko na stroške občine sama neposredno opravi posamezno zadevo iz občinske pristojnosti, če jo občinska uprava za družbene prihodke kljub opozorilu ni opravila.
10.	člen
Zadeve inšpekcijskega nadzorstva nad izpolnjevanjem davčnih in drugih obveznosti občanov opravljajo inšpektorji za družbene prihodke v upravah za družbene prihodke.
Republiški inšpektorji za družbene prihodke lahko opravljajo neposredno nadzorstvo na celotnem območju SR Slovenije.
11.	člen
Nadzorstvo -nad izpolnjevanjem davčnih in drugih obveznosti občanov obsega:
—	preverjanje pravilnosti prijavljenih davčnih in drugih obveznosti občanov ter plačila teh obveznosti ;
—	nadzorstvo nad poslovanjem davčnih zavezancev in finančnim poslovanjem družbenih in civilnih pravnih oseb, ki je v zvezi z ugotavljanjem davčnih obveznosti občanov;
—	ugotavljanje neprijavljenih dohodkov zaradi ugotovitve in plačila davčnih in drugih obveznosti občanov;
—	spremljanje pridobivanja prihodkov občanov ter ugotavljanje izvora njihovega premoženja;
—	preverjanje pravilnosti obračunavanja in vplačevanja davkov in drugih finančnih obveznosti občanov;
—	odrejanje ukrepov, ki so določeni z zakonom.
12.	člen
Uprava za družbene prihodke mora pri svojem delu zagotoviti spoštovanje dostojanstva občana in mu omogočiti, da lahko varuje svoje pravice in na zakonu temelječe interese.
13.	člen
Delavec uprave za družbene prihodke ne sme opravljati za občane — davčne zavezance — knjigovodskih, računovodskih, svetovalnih in drugih del, ki ni-sb združljiva z delom vupravi za družbene prihodke.
Opravljanje del iz prejšnjega odstavka se šteje za hujšo kršitev delovnih obveznosti.
III.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
14.	člen
Občinske uprave za družbene prihodke začnejo z delom po tem zakonu najkasneje 1. julija 1981.
Samoupravne interesne skupnosti na področju družbenih dejavnosti in uprave za družbene prihodke sklenejo s soglasjem izvršnih svetov občinskih skupščin sporazume iz 3. člena tega zakona tako, da bo lahko do 1. julija 1981 izvršen prenos nalog odmere in pobiranja prispevkov na uprave za družbene prihodke. S tem sporazumom se določi tudi način prenosa nalog ter uredijo druga vprašanja v zvezi z zagotovitvijo kadrov in tehničnih pogojev za opravljanje teh nalog.
15.	člen
Republiška uprava za družbene prihodke začne z delom kot samostojni republiški upravni organ 1. marca 1981.	^
16.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati zakon o organizaciji davčne službe v Socialistični republiki Sloveniji (Uradni list SRS, št. 27-213/68).
17.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 021-100/81
Ljubljana, dne 22. januarja 1981.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik
Milan Kučan 1. r.
222.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o kompenzacijah
Razglaša se zakon o kompenzacijah, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 22. januarja 1081 in na seji Zbora občin dne 22. januarja 1981.
St. 0100-136/81
Ljubljana, dne 22. januarja 1981.
Predsednik Viktor Avbelj L r.
ZAKON
o kompenzacijah
1.	člen
Socialistična republika Slovenija zagotavlja organizacijam združenega dela ustrezne kompenzacije kot sestavni del ukrepov ekonomske politike, če so z akti, s katerimi se določa ali izvaja skupna ekonomska politika v republiki, določeni pogoji poslovanja, ki trajneje in v večjem obsegu zmanjšujejo dohodek organizacij združenega dela in onemogočajo normalno reprodukcijo.
Za uresničevane skupnih interesov in ciljev, določenih s planskimi akti republike, se organizacijam druženega dela zagotavljajo kompenzacije ob pogojih iz prejšnjega odstavka.
Kompenzacije se organizacijam združenega dela zagotovijo hkrati z izdajo akta iz prvega odstavka tega člena.
2.	člen
Za akte, s katerimi se določa skupna ekonomska {Politika v republiki, se po tem zakonu štejejo dogo-fvor o temeljih družbenega plana SR Slovenije, druž-beni plan SR Slovenije, resolucija o politiki izvajanja :tega plana ter drugi akti, s katerimi se določa za posamezno plansko obdobje skupna ekonomska politika na posameznih področjih družbene reprodukcije ter smernice in okviri za ukrepe republiških organov za j njeno izvajanje.
Z akti, s katerimi se izvaja skupna ekonomska politika v republiki, so po tem zakonu mišljeni predpisi j in ukrepi na področju ekonomskih odnosov za uresni-• čevanje skupne ekonomske politike v republiki, do-I ločene z akti iz prejšnjega Odstavka, kamor spadajo tudi predpisi in ukrepi za preprečevanje ali odprav-! ijanje motenj v družbeni reprodukciji, zavarovanje l življenjskega standarda občanov ali uresničevanje \ drugih skupnih interesov.
3.	člen
Za pogoje poslovanja, ki trajneje in v večjem obsegu zmanjšujejo dohodek organizacijam združenega dela in jim onemogočajo normalno reprodukucijo, se štejejo pogoji, s katerimi se vzpostavljajo takšni odnosi v pridobivanju in razporejanju dohodka vseh organizacij združenega dela v posameznih dejavnostih, ki onemogočajo nadomeščanje izdatkov za reprodukcijo.
Kot izdatki za reprodukcijo iz prejšnjega odstavka se štejejo materialni stroški in amortizacija po predpisanih stopnjah ter obveznosti iz dohodka in akontacije osebnih dohodkov delavcev med letom, razen tistih izdatkov, ki se v skladu z zakonom časovno razmejujejo. Izjemoma se lahko v skladu z naravo določene dejavnosti šteje za izdatke za reprodukcijo tudi amortizacija nad predpisanimi stopnjami, vendar največ do 50 odstotkov zneska amortizacije, obračunane po predpisanih minimalnih stopnjah
4.	člen
Organizacijam združenega dela posameznih de-: javnosti zagotovi kompenzacije Skupščina SR Slovenije, kadar ob sprejemanju aktov iz 2. člena tega zakona, ugotovi, da bodo nastopili pogoji poslovanja iz
Drejšnjega člena.
5.	člen
Z akti, iz 2. člena tega zakona, s katerimi se zagotovijo kompenzacije, se ugotovi nastop pogojev poslovanja iz 3. člena tega zakona in se določijo oblika kompenzacij in vir sredstev za zagotovitev kompenzacij ter njihov obseg in čas, za katerega se zagotovijo.
Kompenzacije se zagotovijo za čas, dokler je po tem zakonu podlaga zanje in dokler se ne uresničijo cilji in naloge skupne ekonomske politike oziroma dokler ne nastanejo pogoji, ob katerih je te cilje in naloge mogoče uresničiti tudi brez ustrezne kompenzacije.
6.	člen
Na podlagi akta, s katerim se zagotovijo kompenzacije, izda Izvršni svet Skupščine SR Slovenije Predpis, s katerim uvede kompenzacije organizacijam združenega dela.
Predpis iz prejšnjega odstavka določa zlasti upravičence do kompenzacij in način uveljavljanja kompenzacij.
7.	člen
Organizacije združenega dela, ki se jim zagotavljajo kompenzacije, morajo dati Izvršnemu svetu Skupščine SR Slovenije pravočasno podatke, ki so potrebni za uvedbo kompenzacij in za ugotavljanje obstoja razlogov za nadaljnje zagotavljanje kompenzacij.
8.	člen
Za pogoje, pod katerimi zagotavljajo kompenzacije organizacijam združenega dela občine iz svojih sredstev ter za način zagotavljanja in uvedbe teh kompenzacij, se smiselno uporabljajo določbe tega zakona.
9.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 426-6/81
Ljubljana, dne 22. januarja 1981.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r.
223.
Na podlagi 579. člena zakona o združenem delu (Uradnem listu SFRJ, št. 53/76) in na podlagi usmeritev 2. in 5.1. točke resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije v letu 1981 (Uradni list SRS, št. 1/81) sklenejo Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane, Izvršni svet Skupščine obalne skupnosti in izvršni sveti občinskih skupščin v SR Sloveniji, Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije in Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji
DOGOVOR
o uresničevanju družbene usmeritve tazt j.ejanja dohodka v letu 1981
I.	SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
Z namenom, da uresničijo usmeritve, sprejete za razporejanje dohodka ter oblikovanje in porabo sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev v organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih v resoluciji o družbenekonomski politiki in razvoju SR Slovenije v letu 1981 ter uskladijo svojo aktivnost, določajo Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane, Izvršni svet Skupščine obalne skupnosti in izvršni sveti občinskih skupščin v SR Sloveniji, Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije in Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: udeleženci dogovora), s tem dogovorom svoje obveznosti in naloge pri uresničevanju sprejete družbenoekonomske politike v letu 1981 ter način njenega izvajanja.
2.	člen
Udeleženci dogovora se bodo zavzemali, aa oocio delavci v organizacijah združenega dela do sprejetja
zaključnega računa za leto 1980 sprejeli tudi s tem dogovorom usklajene planske akte za leto 1981. Razmerja v planskih aktih bodo določili tako, da bo planirano in v letu 1981 doseženo razmerje med sredstvi za osebne dohodke in skupno porabo ter sredstvi za akumulacijo (za pospešeno amortizacijo, za razširitev in zboljšanje materialne osnove dela ter za rezerve) usklajeno z usmeritvami resolucije in tega dogovora.
Planske akte, v katerih bodo delavci predvideli razmerja za razporejanje dohodka, bodo v organizacijah združenega dela usklajevali na ravni delovne oziroma sestavljene organizačije.
Pri uskladitvi planskih aktov bodo delavci v delovni ali sestavljeni organizaciji lahko za posamezne temeljne organizacije pri planiranju rasli sredstev za osebne dohodke in skupno porabo različno upoštevali usmeritve resolucije in tega dogovora. Udeleženci tega dogovora pa bodo dali pobudo, da se posebej prouči izpolnjevanje resolucijskih usmeritev v delovni ali sestavljeni organizaciji, če temeljne organizacije v njej skupaj ne bodo upoštevale sprejetih usmeritev.
II. USMERITVE ZA RAZPOREJANJE DOHODKA
IN OBLIKOVANJE SREDSTEV ZA OSEBNE
DOHODKE V MATERIALNI PROIZVODNJI
3.	člen
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela (v nadaljevanju: temeljnih'organizacij) naj ob pripravljanju in sprejemanju svojih planskih aktov za leto 1981 ter ob razporejanju dohodka in čistega dohodka v letu 1981 uresničujejo globalno usmeritev rešolucije in tega dogovora za 5 odstotkov počasnejšo rast sredstev za osebne dohodke od rasti dohodka tako, da upoštevajo:	.. '
1.	nujnost različnega zaostajanja rasti sredstev za osebne dohodke za rastjo dohodka v odvisnosti od stopnje rasti dohodka v letu 1981 v primerjavi z letom 1980;
2.	prispevek, ki so. ga združeni delavci s svojim živim in minulim delom dali k ustvarjanju dohodka, ugotovljenega na podlagi kazalcev, ki jih bodo opredelili v svojih planskih in drugih samoupravnih aktih;
3.	možnost manjšega zaostajanja rasti sredstev za osebne dohodke ob rasti dohodka v tistih temeljnih organizacijah, ki dosegajo večji del prihodka z izvozom oziroma bistveno povečujejo delež v izvozu doseženega prihodka.
Udeleženci dogovora si bomo prizadevali, da bodo delavci v organizacijah združenega dela uresničevali te usmeritve tako, da bodo pri planiranju in pri odločanju o razporejanju dohodka in čistega dohodka v letu 1981 upoštevali opredeljene in izbrane kvalitativne in kvantitativne kazalce in usmeritve v 3., 4., 5., 6. in 7. členu in sicer v njihovi medsebojni odvisnosti, vendar vedno v skladu z doseženim dohodkom in upoštevaje obveznosti iz dohodka.
Delavci naj pri določanju medsebojne odvisnosti usmeritev in v nadaljevanju navedenih kazalcev upoštevajo značilnost dejavnosti in določeno težo posameznih osnov in meril za razporejanje čistega dohodka tako, da bo njihova uporaba v danih pogojih pridobivanja dohodka spodbujala delavce k boljšemu delu in gospodarjenju ter s tem k povečanju dohodka.
4.	člen
Da bi zagotovili 5 odstotno zaostajanje rasti sredstev za osebne dohodke za rastjo dohodka v SR Sloveniji ter hkrati ublažili vpliv pogojev pridobivanja dohodka na oblikovanje sredstev za osebne dohodke v posamezni temeljni organizaciji, naj delavci v temeljni organizaciji pri planiranju in odločanju o razporejanju dohodka in čistega dohodka ob ugotovljenem prispevku svojega živega in minulega dela k ustvarjanju dohodka po kazalcih iz 5. člena zagotove, da bodo sredstva za osebne dohodke naraščala za 5»/» počasneje od rasti dohodka, če bo dohodek rastel med 22 %> in 24 °/o.
Drugačno zaostajanje rasti sredstev za osebne dohodke za rastjo dohodka opredeljenega v prvem odstavku tega člena, naj bi zagotovili delavci v tistih temeljnih organizacijah:
a)	v katerih bo rast dohodka manjša od 22 “/o
in sicer tako, da bo zaostajanje rastL sredstev za osebne dohodke za vsak odstotek 'porasta dohodka nižje za 0,5 odstotne točke;	^
b)	v katerih bo rast dohodka večja od 24 “/o in sicer tako, da bo zaostajanje rasti sredstev za osebne dohodke za, vsak odstotek porasta dohodka, višje za eno odstotno točko. Pri rasti dohodka za 60 in več odstotkov mora zaostajati rast sredstev za osebne dohodke najmanj za 40 %> za rastjo dohodka.
Temeljne organizacije, ki ne bodo dosegle ravni dohodka iz leta 1980 ali rast dohodka ne bo večja od 12 °/o, lahko povečajo sredstva za osebne dohodke do Ji2;°/o, če to dovoljuje doseženi dohodek.
5.	člen
Delavci v organizacijah združenega dela naj usmeritve 1. točke 3. člena tega dogovora — v skladu z zadnjim odstavkom istega člena — izvajajo tako, da bodo prispevek združenih delavcev na podlagi živega in minulega dela pri planiranju in pri ddloča-nju o razporejanju dohodka in čistega dohodka ugotavljali po naslednjih kazalcih:
—	doseženi dohodek na delavca;
—	dohodek v primerjavi s povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi;
—	celotni prihodek v primerjavi s porabljenimi-sredstvi;
—	količnik obračanja obratnih sredstev. -*
Hkrati si bodo udeleženci prizadevali, da bodo delavci v temeljnih organizacijah pri planiranju in razporejanju dohodka spremljali in upoštevali še naslednje kazalce:
—	količinska proizvodnja posameznega izdelka ali skupine izdelkov oziroma opravljenih storitev na delavca;
—	število delovnih ur delavca ali skupine delavcev v enotah proizvoda ali storitve;
—	vrednost proizvodnje ali opravljenih storitev na delavca;
—	proizvodni stroški na enoto proizvoda ali storitve;
—	delež delavcev, zaposlenih pri opravljanju del in nalog v težjih pogojih;
—	izraba delovnega časa;
—	število skupnih delovnih ur na enoto proizvoda ali storitve;
—	proizvodni stroški (porabljena energija, transportni stroški, surovine itd.) na posamezni proizvod ali skupino proizvodov;
—	sprememba razmerja med porabljenimi sredstvi (stroški) in dohodkom;
—	stopnja izrabe proizvodnih zmogljivosti (časovna, količinska in celotna). •
Delavci naj ugotovljene dosežene rezultate v letu 1981, izražene s temi kazalci, primerjajo s planiranimi nalogami in cilji za leto 1981, z doseženimi rezultati v letu 1980 ter z rezultati, doseženimi v drugih temeljnih organizacijah v delovni in sestavljeni organizaciji združenega dela oziroma v podskupinah dejavnosti. Če bodo na podlagi primerjanja izbranih ali medsebojno dogovorjenih kazalcev ugotovili, da se je v letu 1981 prispevek delavcev na podlagi živega in minulega dela k ustvarjanju dohodka povečal nasproti letu 1980, lahko sorazmerno .več razporede za osebne dohodke. Kblikor pa bodo ugotovili, da je prispevek delavce^ k ustvarjenemu dohodku v letu 1981 enak ali nižji kot v letu 1980, morajo sorazmerno manj razporediti za osebne dohodke.
Udeleženci smo mnenja, da v primeru porasta dohodka v letu 1981 za več kot 22 °/o, delavci v temeljnih organizacijah:
a)	v katerih je znašal tako dohodek na delavca kot dohodek na povprečna uporabljena poslovna sredstva v letu 1979 in prvih devetih mesecih leta 1980 v temeljni organizaciji več kot v podskupini dejavnosti, v kateri je temeljna organizacija, delež sredstev za osebne dohodke v dohodku pa je bil za vsaj 5 odstotnih točk nižji od povprečnega deleža v podskupini, lahko zmanjšajo zaostajanje rasti- sredstev za osebne dohodke za nadaljnji 2 odstotni točki;
b)	v katerih je znašal tako dohodek na delavca kot dohodek na povprečno uporabljena poslovna sredstva v letu 1979 in v prvih devetih mesecih leta 1980 v temeljni organizaciji manj kot v podskupini dejavnosti, v kateri je temeljna organizacija, delež sredstev za osebne dohodke pa je bil za več kot 3 odstotne točke višji od povprečnega deleža v podskupini, morajo povečati zaostajanje rasti sredstev za osebne dohodke za najmanj 2 odstotni točki.
C.	Člen
Načelo sorazmerno počasnejše rasti sreasiev za osebne dohodke od dohodka, če ta narašča občutno hitreje od povprečne rasti v gospodarstvu, bodo delavci uresničevali tako, da bodo:
—	določili del dohodka, ki je rezultat dela v izjemno ugodnih naravnih pogojih, oziroma je rezultat izjemnih ugodnosti na trgu ali drugih izjemnih ugod-hosti pri njegovem ustvarjanju in pridobivanju ter v svojih planih zagotovili, da se bo ta del dohodka razporejal pretežno za razširitev materialne podlage dela delavcev v temeljnih organizacijah;
—	zagotovili v svojih planih in pri odločanju o razporejanju dohodka, da se pretežni del dohodka, hi ni rezultat povečane produktivnosti živega in minulega dela, temveč spremenjenih odnosov na trgu 'n pri pridobivanju dohodka, razporeja za razširitev materialne podlage dela delavcev v temeljnih organizacijah;
—	zagotovili v svojih planih in pri odločanju o razporejanju dohodka, da se tudi povečani dohodek, ki je rezultat povečane produktivnosti živega in minulega dela, razporeja tako, da hitreje naraščajo sredstva za razširitev materialne podlage dela kot sredstva za osebne dohodke.
7.	člen
zaostajanje rasti sredstev za osebne dohodke je lahko manjše tudi za temeljne organizacije, ki ustvarjajo vsaj 5 °/o celotnega prihodka z izvozom blaga in storitev (tj. razmerje med dinarsko vrednostjo izvoza blaga in storitev, povečano za izvozno stimulacijo in celotnim prihodkom) oziroma ustvarjajo vsaj 5 °/o celotnega prihodka kot devizni prihodek po določbah 67. člena zakona o deviznem poslovanju in deviznih odnosih s tujino.
Dobljeni odstotek zaostajanja po 4. členu te organizacije popravijo tako, da:
—	pri udeležbi izvoza v celotnem prihodku od 5 do 10 %> zmanjšajo zaostajanje rasti sredstev za osebne dohodke za največ 1 odstotno točko;
—	pri udeležbi izvoza v celotnem prihodku nad 10 do 20% zmanjšajo zaostajanje rasti sredstev za osebne dohodke za največ 2 odstotni točki;
—	pri udeležbi izvoza v celotnem prihodku nad 20 do 40% zmanjšajo zaostajanje rasti sredstev za osebne dohodke za največ 4 odstotne točke; ,
—	pri udeležbi izvoza v celotnem prihodku nad 40% zmanjšajo zaostajanje rasti sredstev za osebne dohodke za največ 5 odstotnih točk.
Organizacije združenega dela, ki bodo ustvarile v letu 1981 z izvozom vsaj 5 % celotnega prihodka lahko zmanjšajo zaostajanje rasti sredstev za osebne dohodke za rastjo dohodka še:
—	za največ 0,5 odstotne točke, če se bo delež izvoza v letu 1981 v primerjavi z letom 1980 povečal v celotnem prihodku za več kot 5 odstotnih točk;
—	za največ 1 odstotno točko, če se bo delež izvoza v letu ,1981 v primerjavi z letom 1980 povečal v celotnem prihodku za več kot 10 odstotnih točk.
8.	člen
Za temeljne organizacije materialne proizvodnje, kjer se del sredstev za enostavno ali za razširjeno reprodukcijo oblikuje na podlagi samoupravnih sporazumov o temeljih planov ali na podlagi zakonov (energetike, železniško, luško in cestno gospodarstvo, PTT, komunalno gospodarstvo, itd.) se izvajalci in uporabniki v samoupravni interesni skupnosti dogovorijo o uporabi usmeritev 4., 5., 6. in 7. člena tega dogovora pri določitvi osnov in meril za razporejanje dohodka in za oblikovanje sredstev za osebne dohodke (in skupno porabo) v organizacijah združenega dela izvajalcev.
Delavci v temeljnih organizacijah iz prvega odstavka tega člena zagotavljajo taka razmerja razporejanja dohodka, da njihova sredstva za osebne dohodke naraščajo največ do ravni porasta sredstev za osebne dohodke delavcev v gospodarstvu SR Slovenije, če dosegajo planirane oziroma v samoupravni interesni skupnosti dogovorjene rezultate/dela.
III.	USMERITVE ZA RAZPOREJANJE DOHODKA
IN OBLIKOVANJE SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE V ORGANIZACIJAH IN SKUPNOSTIH IZVEN MATERIALNE PROIZVODNJE
9.	člen
Delavci v temeljnih trgovinskih organizacijah na debelo in v zunanjetrgovinskih organizacijah naj v skladu z usmeritvami resolucije v svojih planskih aktih za leto 1981 zagotovijo, da bo rast razporejenih sredstev za osebne dohodke zaostajala za rastjo dohodka:
—	pri rasti dohodka med 22 in 24 % za 10 °/o;
—	pri rasti dohodka nad 24 °/o za vsak odstotek porasta še za 1 “/o več s tem, da pri rasti dohodka nad 60 %> znaša najmanj 45 odstotkov dosežene rasti dohodka;
—	pri rasti dohodka pod 22 %> za vsak odstotek manj za 0,5 odstotka nižje od 10 %>; pri rasti dohodka pod 12°/o znaša zaostajanje rasti sredstev za osebne dohodke najmanj 5 Vo za rastjo dohodka.
V prvem odstavku navedene trgovinske temeljne organizacije v delovnih organizacijah ali delovne organizacije v sestavljenih organizacijah združenega dela, ki imajo v teh organizacijah združenega dela v skladu z zakoni urejene odnose na podlagi udeležbe v skupno ustvarjenem prihodku s proizvodnimi temeljnimi organizacijami ali trgovinskimi temeljnimi organizacijami na drobno in se s temi organizacijami tudi sporazumejo, oblikujejo sredstva za osebne dohodke v skladu z njihovo (dejansko) rastjo v temeljnih organizacijah, s katerimi so združene v delovne organizacije ali sestavljene organizacije združenega dela.
Zunanjetrgovinske organizacije združenega dela lahko ugotovljeni odstotek zaostajanja po 1. in 2. odstavku tega člena zmanjšajo:
—	za 3 odstotne točke, če predstavlja izvoz v strukturi zunanjetrgovinske menjave najmanj 50°/« in, če bo znašalo povečanje zunanjetrgovinske menjave, dosežene z izvozom v letu 1981 v primerjavi z letom 1980, najmanj 20°/o;
—	za 5 odstotnih točk, če predstavlja izvoz v strukturi zunanjetrgovinske menjave organizacije najmanj 60 %> in če znaša povečanje zunanjetrgovinske menjave, dosežene z izvozom v letu 1981 v primerjavi z letom 1980, najmanj 40 °/o.
Zaostajanje rasti sredstev za osebne dohodke, ugotovljeno po prvem in drugem odstavku tega člena, lahko zmanjšajo tudi temeljne organizacije — komisio-narji za izvoz, če bodo:
a)	ali povečale obseg izvoza v primerjavi z letom
1979	za več kot 60 °/o,
b)	ali povečali obseg izvoza v primerjavi z letom
1980	za več kot 20 °/o
in sicer za 3 odstotne točke.
10.	člen
Delavci v delovnih skupnostih ter temeljnih or-ganizacIJihT skupnega pomena'v delovnih organizacijah in v delovnih skupnostih ter v delovnih organizacijah skupnega pomena v sestavljenih organizacijah združenega dela, ki s samoupravnimi sporazumi v temeljnih organizacijah, za katere opravljajo storitve ter v svojih letnih planskih aktih v soglasju z delavci v temeljnih organizacijah zagotove, da bodo njihovi
osebni dohodki odvisni od prispevka, ki so ga s svojim delom dali k ustvarjanju dohodka temeljnih organizacij ter, da bodo sredstva za osebne dohodke delavcev v teh delovnih skupnostih rasla v skladu z osnovami in merili, dogovorjenimi v teh aktih, vendar naj več jv soraanerju z„_rastjo._§redstey_za osebng dohodke delavcev v temeljnih..organizaciiah.
Delavci v temeljnih organizacijah, kjer odnosi pridobivanja dohodka z delavci v delovnih skupnostih niso urejeni v skladu z zakonom o združenem delu, naj zagotove, da bodo sredstva za osebne dohodke delavcev v delovnih skupnostih rasla najmanj za 10 % počasneje od rasti sredstev za osebne dohodke delavcev v temeljnih organizačijah
11.	člen
Uporabniki in izvajalci naj se v okviru samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti na republiški ravni sporazumejo, da sredstva za osebne dohodke izvajalcev ob predvidenem obsegu dejavnosti in planiranih stroških ne bodo rasla hitreje kot sredstva za osebne dohodke v gospodarstvu.
V skladu s to usmeritvijo naj se uporabniki in izvajalci v samoupravni interesni skupnosti dogovorijo za kriterije oblikovanja sredstev za osebne dohodke temeljnih organizacij izvajalcev. Porast sredstev za osebne dohodke v posamezni temeljni organizaciji je v skladu s temi kriteriji lahko različen.
12.	člen
Uporabniki in izvajalci naj v okviru samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti na občinski ravni v svojih samoupravnih sporazumih določijo sredstva za osebne dohodke izvajalcev tako, da ob predvidenem obsegu dejavnosti in planiranih stroških ne bodo rasla hitreje kot sredstva za osebne dohodke v gospodarstvu, razen če občinska resolucija oziroma dogovor glede na spremenjen program dela posamezne dejavnosti ne določa drugače.
13.	člen
Delavci v organizacijah združenega dela- druž-benih^ctejavaostL.-Ja3i_.y sldadu‘yji^meBtvgnfti resolucije v svojih planskih aktih za leto 1981 zagotovijo, da bodo porasla sredstva za osebne dohodke v letu 1981 v posamezni temeljni organizaciji iz družbenih dejavnosti v skladu s sprejetimi kriteriji iz 11. in 12. člena tega dogovora oziroma usklajeno z naraščanjem sredstev za osebne dohodke delavcev v gospodarstvu v ustrezni družbenopolitični skupnosti, prav tako naj ne bi rasli osebni dohodki na zaposlenega hitrem od psebnih_dohodkov na zaposlenega—^ gospodarstvviT Pri tem lahko" delavci v ' tistih temeljnih organizacijah, ki pridobivajo celotni prihodek ali del celotnega prihodka z neposredno svobodno menjavo dela uporabljajo za presojo učinkovitosti in uspešnosti svojega dela tudi kazalce iz 5. člena tega dogovora.
14.	člen
Delavci v delovnih skupnostih bank in drugih finančnih organizacijah, samoupravnih interesnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih in v delovnih skupnostih organov družbenopolitičnih skupnosti, državnih organov, organov družbenih skupnosti, delovnih skupnosti družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij, društev
in Službe družbenega knjigovodstva naj v skladu	hodkov v organizacijah združenega dela, ki opravlja-
z usmeritvami resolucije za leto 1981 in tega dogo-	jo enako ali podobno dejavnost,
vora v svojih planskih aktih za leto 1981 ter pri
razporejanju dohodka med letom sporazumno z upo-rabhlki zagotovijo, da bo porast sredstev za osebne '"dohodke zaostajala za 10 Vo za jrastjo sredstev za "osebne dohodke delavcev v gospodarstvu v ustrezni ■družbenopolitični skupnosti..
Delavci delovnih skupnosti iz prvega odstavka tega člena, Ju pridobivajo celotni prihodek oziroma dohodek v odvisnosti od obsega in kakovosti opravljenih del na podlagi meril določenih z akti o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih z uporabniki njihovih storitev, lahko smiselno uporabijo določila prvega odstavka 10. člena tega dogovora tako, da bodo sredstva za njihove osebne dohodke rastla v skladu z osnovami in merili dogovorjenimi v teh aktih, vendar najmanj za 5 “/o počasneje od sredstev za osebne dohodke delavcev v gospodarstvu v ustrezni družbenopolitični skupnosti.
V proračunu družbenopolitične skupnosti se lahko v okviru tega povečanja za posamezne delovne skupnosti določi različno povečanje sredstev za osebne dohodke oziroma posebej v organih za ljudsko obrambo in organih za notranje zadeve s tem, da se osebni dohodek na delavca ne sme povečati bolj kot za druge delavce.
Delovne skupnosti organizacijskih enot Službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji se lahko v okviru dovoljenega povrečanj% dogovore o različnem povečanju sredstev za osebne dohodke za posamezno delovno skupnost.
IV.	SKUPNE DOLOČBE
15.	člen
. Delavci v temeljnih organizacijah naj vztrajajo, da bodo na podlagi informacij poslovodnih organov in predlogov samoupravnih organov mesečno, posebej temeljito pa ob periodičnih obračunih, ugotavljali uspešnost svojega dela in gospodarjenja ter odločali o razporejanju dohodka na podlagi ugotovljenega prispevka k ustvarjanju dohodka.
16.	člen
Delavci temeljnih organizacij bodo kot izhodišča za planiranje obsega sredstev za osebne dohodke v letu 1981 upoštevali sredstva za osebne dohodke, ki so bila oblikovana iz čistega dohodka _v_Jetu 1980 v skladu s planom ^fn^ljrle^brgamžacije, usklajenem z določili (TdgovOra 0 uresničevanju družbene usme-zitve razporejanja dohodka v letu 1980. Pri tem bodo ta sredstva prikazali kot neto osebne dohodke ali pa korigirali bruto osebne dohodke, oblikovahe v letu 1980 za tisti del prispevkov iz bruto osebnih dohodkov, ki se bo v letu 1981 obračunaval iž dohodka.
17.	člen
Temeljne organizacije, ki so se v letu 1980 ali 1981 ha novo konstituirale ter temeljne organizacije v katerih so bile v letu 1980 oziroma bodo v letu 1981 aktivirane naložbe, ki zahtevajo zaposlitev novih delavcev ter v prvem letu obratovanja objektivno ne dajejo ustreznega dohodkovnega učinka, opredelijo v svojih planskih aktih, kako bodo uresničile usmerit-Ve iz resolucije ne glede na določila 3. do 7. člena dogovora, pri tem pa upoštevajo raven osebnih do-
18.	člen
Osebni dohodki v letu 1981 novo zaposlenih invalidov in osebni dohodki pripravnikov se ne upoštevajo pri določanju okvirov rasti sredstev za osebne dohodke po usmeritvah tega dogovora.
V.	USMERITVE IZPLAČIL SREDSTEV ZA NAMENE
SKUPNE PORABE
19.	člen
Sredstva temeljnih organizacij, razporejena za namene skupne porabe 'delavcev (razen sredstva za stanovanjsko izgradnjo), bodo v letu 1981 rasla počasneje od rasti dohodka.
20.	člen
V	okviru razporejenih sredstev za namene skupne porabe iz čistega dohodka v letu 1980 v skladu z dogovorom za leto 1980, naj se v letu 1981 izplačila
> za namene skupne porabe na zaposlenega ne povečajo za več kot 18°/o v primerjavi z letom 1980.
Delavci, ki so v letu 1980 za namene skupne porabe v temeljni organizaciji oziroma delovni skupnosti izplačali zneske iznad povprečno izplačanih v gospodarstvu SR Slovenije naj pri izplačilih v letu 1981 za vsakih 5 odstotnih točk prekoračitve povprečja, zmanjšajo njihov porast za 1 odstotno Točko"" od dogovorjenih največ 18 %>.
Delavci, ki so v letu 1980 za namene skupne porabe v temeljni organizaciji oziroma delovni skupnosti izplačali zneske Jz2od^govprečja_ v ^gospodarstvu SR Slovenije na zaposlenega^bodo v letu 1981 ziT" vsakih 5 odstotnih točk zaostajanja za povprečjem, povečali za 1 odstotno točko nad dogovorjenimi 18 V«, da bi se tako postopoma približevali povprečnemu znesku za namene skupne porabe, K izplačanim zneskom se ne štejejo zneski, izplačani za stanovanjsko izgradnjo in za združevanje sredstev za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane.
21.	člen
Dokler ne bo sprejet poseben dogovor naj delavci v organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih za regres za organizirano prehrano med delom ne izplačujejo več kot 650 din mesečno na delavca.	' .......
V	organizacijah združenega dela, kjer kljub po-gojem nimajo organizirane prehrane medf delom7"naj~ se v letu 1981 ne povečuje znesek regresa za prehrano med letom, ki še izplačuje v bonih.
VI.	NALOGE IN OBVEZNOSTI POSAMEZNIH UDELEŽENCEV DOGOVORA
22.	člen
Udeleženci dogovora bodo:
— spremljali izvajanje obveznosti organizacij združenega dela, da v svojih planskih aktih za leto 1981 predvidijo razmerja v razporejanju dohodka in čistega dohodka, kot jih predvideva resolucija, ter pri tem uporabljali določila tega dogovora;
—	delovali tako, da organizacije združenega dela pri razporejanju dohodka in čistega dohodka ravnajo v skladu z načeli, ki jim narekujejo obveznost pospešene razširitve materialne osnove dela in učinkovito izrabo razpoložljivih zmogljivosti (proizvajalnih sil);
—	redno spremljali uresničevanje predvidenih razmerij v razporejanju dohodka in čistega dohodka po resoluciji v organizacijah združenega dela, v občinah in v republiki in pri tem uporabljali določila tega dogovora;
—	ugotavljali z uporabo določil tega dogovora po svojih organih in službah ter na tej podlagi družbeno presojali, ali je razporejanje dohodka in čistega dohodka v organizacijah združenega dela usklajeno z usmeritvami v resoluciji;
—	predlagali v skladu z določili zakona o združenem delu ukrepe za varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine, kadar v organizacijah združenega dela ne bodo uveljavljena razmerja predvidena z resolucijo;
—	tekoče spremljali ter zlasti ob periodičnih obračunih in ob zaključnem računu za leto 1981 ocenili delovanje tega dogovora in po potrebi predlagali ustrezne dopolnitve.
23.	člen
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije bo spremljal, kako se v SR Sloveniji uresničujejo določbe resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije v letu 1981 na področju razporejanja dohodka in oblikovanja sredstev za osebne dohodke in tega dogovora, s tem, da bo ugotovil, kako temeljne organizacije s področja materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti in v resoluciji posebej navedenih podskupin dejavnosti v svojih planih uresničujejo sprejete opredelitve politike dohodka in osebnih dohodkov in spremljali
a)	uresničevanje planiranih razmerij v razporeditvi dohodka in čistega dohodka ter izplačevanje sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo po periodičnih obračunih;
b)	dinamiko osebnih dohodkov;
c)	uresničevanje predvidenih razmerij v dinamiki izplačil za posamezne namene skupne porabe.
Ce bo prišlo med letom do bistvenih sprememb v gibanju dohodka zaradi predvidene dopolnitve predpisov o amortizaciji ali drugih vzrokov oziroma do drugačnega gibanja cen življenjskih stroškov ter bo s tem ogrožena realna raven osebnih dohodkov, bo izvršni svet predlagal drugim udeležencem spremembe in dopolnitve dogovora.
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije bo ob periodičnem obračunu za 6 mesecev in ob periodičnem obračunu za 9 mesecev 1981 posebej ocenil, ali je prišlo do takih odstopanj od temeljnih ciljev sprejete družbenoekonomske politike na področju razporejanja dohodka in čistega dohodka ter izplačevanja osebnih dohodkov in sredstev za skupno porabo, da je potrebno uvesti posebne ukrepe za izvajanje te politike. Po predhodnem posvetu z drugimi udeleženci tega dogovora bo v tem primeru Izvršni svet Skupščine SR Slovenije predlagal ukrepe za zagotovitev izvrševanja z resolucijo dogovorjene politike.
24.	člen
Izvršni sveti občinskih skupščin bodo prispevali s svojo aktivnostjo, da bodo organizacije združenega dela uskladile svoje planske akte z usmeritvami resolucije in tega dogovora za področje razporejanja dohodka in čistega dohodka do konca februarja 1981. Ce pridobivanje dohodka med letom ni enakomerno, uskladijo organizacije združenega dela te plane tudi za periodična obdobja.
25.	člen
Izvršni sveti občinskih skupščin bodo v soglasju z občinskimi sindikalnimi sveti vztrajali, da delavci organizacij ob sprejemanju zaključnih računov za leto 1980 uskladijo razmerja v razporeditvi čistega dohodka z razmerji, h katerim jih je zavezovala resolucija o politiki uresničevanja družbenega plana za obdobje od leta 1976 do leta 1980 ‘v letu 1980 in dogovor o uresničevanju družbene usmeritve .razporejanja dohodka v letu 1980, ob upoštevanju pogojev poslovanja in delovnih rezultatov vsake temeljne organizacije.
Izvršni sveti občinskih skupščin bodo zahtevali, da delavci tistih organizacij združenega dela, ki bodo po zaključnem računu za leto 1980 razporedili za osebne dohodke in skupno porabo več sredstev kot bi smeli po usmeritvah resolucije in dogovora, preveč razporejeni znesek nadomestili v okviru planiranih in razporejenih sredstev za osebne dohodke v letu 1981.
26.	člen
Izvršni sveti občinskih skupščin bodo ugotavljali usklajenost planskih aktov za leto 1981 z usmeritvami resolucije in tega dogovora.
Če ugotovijo neusklajenost planskih aktov s področja razporejanja dohodka z usmeritvami resolucije in tega dogovora, obvestijo o svojih ugotovitvah prizadete samoupravne organizacije oziroma skupnosti ih občinski svet Zveze sindikatov Slovenije, da mu sporočijo svoja mnenja in morebitne predloge.
Če organizacija združenega dela ne upošteva predlogov izvršnega sveta občinske skupščine poroča izvršni svet o svojih ugotovitvah in o stališčih organizacij združenega dela občinski skupščini.
V poročilu občinski skupščini izvršni svet konkretno navede v čem obstojajo v planskih aktih organizacij združenega dela neusklajenosti in s katerimi postavkami resolucije ter razloge za te neusklajenosti, ki so bili ugotovljeni po razpravi na seji izvršnega sveta. Posebej navede razloge, s katerimi predstavniki prizadetih organizacij združenega dela utemeljujejo ugotovljene neusklajenosti ter njihova stališča do obveznosti, da morajo v dogovorjenem roku neusklajenosti odpraviti.
Hkrati s poročilom izvršni svet predloži občinski skupščini morebitne posebne predloge za ukrepe ekonomske politike, ki bodo vplivali na odpravljanje motenj pri pridobivanju in razporejanju dohodka v temeljnih organizacijah.
27.	člen
Izvršni sveti občinskih skupščin bodo ob periog dičnih obračunih in zaključnem računu spremljali, kako organizacije združenega dela z razporejanjem dohodka in osebnega dohodka uresničujejo sprejete planske akte za leto 1981 ter usmeritve v resoluciji in tem dogovoru. Pri tem ocenjujejo zlasti:
—	ali so ob “doseganju planiranega dohodka zagotovile tudi planirana razmerja v razporejanju dohodka ;
—	ali so ob manjšem ustvarjenem dohodku od planiranega zmanjševale tudi obseg sredstev jZa osebne dohodke in skupno porabo v skladu z resolucijo;
—	ali so ob večjem ustvarjenem dohodku od planiranega zagotovile tudi primerno relativno hitrejšo rast sredstev za akumulacijo;
—	ali organizacije združenega dela izven materialne proizvodnje ne presegajo dogovorjenih stopenj rasti osebnih dohodkov;
—	rast izplačil sredstev za skupno porabo delavcev in kolikšna so ta izplačila za posamezne namene;
—	ali in kako ugotavljajo del dohodka, ki je rezultat izjemnih ugodnosti.
28.	člen
Izvršni sveti občinskih skupščin spremljajo uresničevanje resolucij skih usmeritev in tega dogovora v organizacijah združenega dela, po dogovorjeni metodologiji, ki jo udeleženci sprejmejo kot prilogo tega dogovora in je njegov sestavni del in sicer ob periodičnih obračunih in zaključnem računu na podlagi podatkov, ki jih bo posredovala Služba družbenega knjigovodstva.
Pri svojih ugotovitvah bodo upoštevali tudi podatke, ki jim jih bodo predložile organizacije združenega dela.
Pri presojanju skladnosti razporejanja dohodka, v posamezni temeljni organizaciji bodo upoštevali tudi kvalitativne in kvantitativne kriterije in kazalce po 3. do 7. členu tega dogovora, kakor tudi druge kazalce iz planskih aktov posamezne temeljne organizacije združenega dela za leto 1981. O svojih ugotovitvah bodo obveščali občinsko skupščino, organizacije združenega dela in tudi odbor udeležencev tega dogovora. Svoje ugotovitve bodo istočasno posredovali tudi občinskemu svetu Zveze sindikatov Slovenije ter družbenemu pravobranilcu samoupravljanja občin.
29.	člen
Izvršni svet občinske skupščine bo skupaj z občinskim svetom Zveze sindikatov Slovenije ocenil razloge odstopanj od planskih ciljev ali usmeritev resolucije in tega dogovora v posamezni organizaciji združenega dela ter po potrebi predlagal občinski skupščini, da podrobneje obravnava ekonomski položaj te organizacije.
Izvršni svet da občinski skupščini pobudo za sprejem ugotovljenemu stanju najprimernejšega začasnega ukrepa družbenega varstva samoupravnih Pravic in družbtene lastnine za organizacije združe-hega dela oziroma samoupravne interesne skupnosti,
—	ki ne usklajujejo planskih aktov z izhodišči
resolucije;
—	ki razporejajo dohodek na osebne dohodke In skupno porabo v nasprotju z usmeritvami resolucije in tega dogovora, pa zaradi tega lahko nastajajo rootnje v samoupravnih odnosih oziroma v družbeni
reprodukciji.
30.	člen
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije bo organiziral in usmerjal dejavnost osnovnih organizacij
in organov zveze sindikatov in sindikatov dejavnosti za uresničevanje obveznosti iz 22. člena tega dogovora.
Poleg tega bo zagotavljal, da bodo osnovne organizacije in organi zveze sindikatov in sindikatov dejavnosti:
—	spodbujali s politično aktivnostjo delavce k smotrnemu upravljanju z družbenimi sredstvi, za uveljavljanje položaja, vloge in odgovornosti delavcev v sistemu socialističnega samoupravljanja, za dosledno, odgovorno in zavestno uresničevanje vseh usmeritev družbenogospodarske politike v letu 1981 ter usmeritev tega dogovora;
—	dajali pobude za dograjevanje sistema delitve po delu in rezultatih dela v organizacijah združenega dela, v skladu z družbenim dogovorom o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ter v skladu s stališči in sklepi II. Konference Zveze sindikatov Slovenije;
—	organizirali in spodbujali aktivnost delavcev pri obravnavi zaključnih računov za leto 1980 ter pri pripravi planov za leto 1981 in si pri tem prizadevali, da se na podlagi celovite ocene položaja temeljnih organizacij v družbeni reprodukciji ter gospodarjenja in upravljanja z družbenimi sredstvi v temeljnih organizacijah, zagotovi razporejanje dohodka, in čistega dohodka v letu 1980 v skladu z druž-beriimi usmeritvami za hitrejše naraščanje sredstev akumulacije od sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Pri tem bodo zlasti občinski sveti zveze sindikatov aktivno sodelovali z izvršnimi sveti občinskih skupščin. Vztrajali bodo, da delavci predvidijo vse potrebne aktivnosti za odpravljanje slabosti v gospodarjenju ter na tej podlagi v planih za leto 1931 zagotovijo dosledno uveljavljanje politike gospodarske stabilizacije ter vseh načel za razporejanje dohodka in čistega dohodka v skladu s tem dogovorom;
—	terjali, da se ob periodičnih obračunih in zaključnem računu opravijo analize pridobivanja in ustvarjanja dohodka ter da se, upoštevajoč kazalce uspešnosti ter prispevek “delavcev k ustvarjenemu dohodku razporejanje dohodka in čistega dohodka, sproti prilagaja usmeritvam iz resolucije in tega dogovora ;
—	vztrajali, da .S£ pred vsakim odločanjem o začasnem razporejanju dohodka in čistega dohodka ter ob vsakem odločanju o izplačilnih sredstvih za osebne dohodke na delavskem svetu predhodno ugotovi družbena in gospodarska smotrnost predlaganega razporejanja;
—	posvečali posebno pozornost skladnosti uporabe sredstev skupne porabe v temeljnih organizacijah z usmeritvami iz tega dogovora ter z že sprejetimi stališči in usmeritvami zveze sindikatov;
—	obravnavali sproti vsa opozorila o neustreznem razporejanju dohodka in čistega dohodka v posamezni temeljni organizaciji ter vztrajali na ukrepanju samoupravnih organov v temeljnih organizacijah za usklajevanje razmerij v razporejanju dohodka in čistega dohodka v skladu z resolucijskimi usmeritvami za leto 1980 ter tem dogovorom ter po potrebi družbenemu pravobranilcu samoupravljanja ali občinski skupščini podali pobudo za ukrepe družbenega varstva.
31.	člen
Gospodarska zbornica Slovenije se bo skupaj s splošnimi združenji in medobčinskimi gospodarski^
mi zbornicami v skladu s tem dogovorom in republiško resolucijo prizadevala za uresničevanje tistih določb resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije v letu 1981, ki se odražajo na področju razporejanja dohodka in čistega dohodka tako, da bo v skladu s svojo programsko usmeritvijo^
—	dajala pobude za takšen način planiranja, s katerim bo upoštevanje realnih potreb in možnosti povečanja materialne osnove dela in razporeditve čistega dohodka dobilo ustrezno mesto;
—	opozarjala na potrebe temeljite proučitve vloge vsake organizacije v procesu družbene reprodukcije ter s tem povezanih pogojev in rezultatov gospodarjenja, kot okvira za razporejanje dohodka in čistega dohodka;
—	delovala, da poročila ob periodičnih obračunih in zaključnem računu dobe takšno vsebino, ki bo delavcem dala potrebne elemente za realno primerjavo planiranih in doseženih rezultatov kot ene izmed osnov za razporejanje dohodka in čistega dohodka v letu 1981;
—	opozarjala pri obravnavi poslovnih rezultatov organizacij združenega dela v gospodarstvu na takšne primere razporejanja dohodka in čistega dohodka, ki ne bo v skladu z resolucij skimi usmeritvami za leto 1981 ter s tem dogovorom;
—	posvečala posebno pozornost izobraževanju poslovnih kadrov o tistih vidikih dohodkovnih odnosov, ki neposredno ustvarjajo možnosti za bolj gospodarno in donosno poslovanje.
Za uresničitev teh nalog bo Gospodarska zbornica Slovenije z dogovorom s splošnimi združenji in medobčinskimi gospodarskimi zbornicami konkretizirala- program dela v letu 1981.
32.	člen
Služba družbenega knjigovodstva bo zbirala, obdelovala in pošiljala udeležencem tega dogovora podatke in kazalce na način in v rokih po dogovorjeni metodologiji, ki je sestavni del dogovora.
33.	člen
Za spremljanje izvajanja tega dogovora oblikujejo udeleženci odbor udeležencev. V odbor udeležencev delegirajo:
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije 3 člane
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije 3 člane
Skupščina Gospodarske zbornice Slovenije 3 člane
Služba družbenega knjigovodstva Slovenije 2 člana
Udeleženci dogovora so se sporazumeli, da izmed svojih delegatov v odboru predsednika odbora udeležencev imenuje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, namestnika predsednika odbora udeležencev pa Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije.
Kadar se na odboru udeležencev obravnavajo vprašanja, ki se nanašajo na vse udeležence, sodelujejo v odboru udeležencev enakopravno kot njegovi člani tudi po en delegat vsakega udeleženca tega dogovora.
VII.	POSEBNE, PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
34.	člen
Dokler temeljne organizacije in delovne skupnosti ne sprejmejo planskih aktov za leto 1981 z
usklajeno razporeditvijo čistega dohodka po usmeritvah resolucije in,tega dogovora, upoštevajo razmerja sprejeta v planskem aktu za leto 1980.
Ko delavci v organizacijah združenega dela uskladijo planske akte z usmeritvami resolucije in tega dogovora, organizacije združenega dela o tem obvestijo Službo družbenega knjigovodstva.
35.	člen
Ta dogovor se lahko spremeni oziroma dopolni pp enakem postopku, kot velja za njegovo sklenitev. Pobudo za spremembo oziroma dopolnitev dogovora lahko da vsak udeleženec dogovora.
Dogovor bo sprejet, ko ga sprejmejo organi udeležencev dogovora v republiki in najmanj dve tretjini izvršnih svetov občinskih skupščin iz Slovenije.
36.	člen
Ta dogovor začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981.
St. 113-19/81
I '
Ljubljana, dne 21. januarja 1981.
Podpisniki tega dogovora so:
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane, Izvršni svet Skupščine obalne skupnosti in izvršni sveti občinskih skupščin v SR Sloveniji, Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije in Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji.
METODOLOGIJA za spremljanje izvajanja dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1981
V skladu z določbo 32. člena dogovora bo SDK po podatkih iz trimesečnih, polletnih in devetmesečnih periodičnih obračunov v letu 1981 in po zaključnem računu za leto 1981 sporočala podatke in kazalce, kot so opredeljeni pod I., II. in III. točko.
Podatki in kazalci bodo izračunani za posamezna obračunska obdobja v letu 1981 (januar—marec, januar—junij, januar—september in za leto 1981), za enaka obdobja 1980 in indeks, razen podatkov in kazalcev, ki se po vsebini nanašajo le na leto 1981. Ob vsakem podatku in kazalcu je naveden vir podatka (oznaka za AOP) iz bilance uspeha, posebnih in dopolnilnih podatkov iz periodičnih obračunov oz. iz zaključnega računa za leto 1981 ter način izračuna.
I.	Za vsako temeljno organizacijo združenega dela in enovito delovno organizacijo, ki ima sedež na območju posamezne občine in posebej za delovne organizacije, ki imajo v svoji sestavi temeljne organizacije združenega dela s področja gospodarstva (področja od 01 do 11 enotne klasifikacije dejavnosti), razen za delovne skupnosti bank in drugih finančnih organizacij (enotna klasifikacija dejavnosti 1101, 110201), tele podatke in kazalce:
A.	Kazalci za izkazovanje rezultatov dela delavcev in poslovanja TOZD:
* 1. Prihodki na tujem trgu v primerjavi s celotnim prihodkom (v °/o z eno decimalko)
2.	Celotni prihodek, v primerjavi s porabljenimi sredstvi (v °/o z eno decimalko)
3.	dohodek na delavca (v dinarjih)
4.	Dohodek v primerjavi s povprečno uporhb-Ij enimi poslovnimi, sredstvi (v°/o z eno decimalko)
5.	Celotni prihodek v primerjavi s povprečno uporabljenimi obratnimi sredstvi (koeficient obračanja z 'eno decimalko)
6.	Akumulacija v primerjavi z dohodkom (v °/o z eno decimalko)
7.	Akumulacija v primerjavi s povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi (v %-z eno decimalko)
B.	Kazalci uresničevanja pisma v TOZD v letu 1981:
1.	Dohodek v primerjavi s planiranjem (v °/o z eno decimalko) ,
2.	Del čistega dohodka za osebne dohodke v primerjavi s planiranimi (v %> z eno decimalko)
3.	Dosežena sredstva za akumulacijo v primerjavi s planirano (v °/o z eno decimalko)
C.	Podatki in kazalci o razporejanju dohodka, ter oblikovanju sredstev za osebne dohodke, skupno porabo in akumulacijo:
1.	Dohodek (v tisočih din)
2.	Del čistega dohodka (razporejena sredstva) za osebne dohodke (v tisočih din)
3.	Del čistega dohodka (razporejena sredstva) za skupno porabo delavcev v TOZD brez sredstev za prehrano delavcev in stanovanjsko graditev (v tisočih din)
4.	Del čistega dohodka (razporejena sredstva) za prehrano delavcev (v tisočih din)
5.	Del čistega dohodka (razporejena sredstva) za stanovanjsko graditev (v tisočih din)
6.	Sredstva za akumulacijo (v tisočih din)
7.	Možni odstotek rasti sredstev za osebne dohodke gleč(e na doseženo rast dohodka po
4.	členu in prvem odstavku 9. člena dogovora (v °/o z dvema decimalkama)
** 8. Doseženi odstotek rasti razporejenih sredstev za osebne dohodke (v °/o z dvema decimalkama)
D.	Podatki in kazalci o osebnih dohodkih in zaposlenih:
1.	Čisti osebni dohodki obračunani za obdobje (masa) v dinarjih -
2.	Povprečni mesečni čisti osebni dohodki obračunani za obdobje na delavca (v dinarjih)
3.	Povprečno število zaposlenih na podlagi delovnih ur
E.	Podatki in kazalci o izplačanih sredstvih za namene skupne porabe v OZD
1.	Izplačana sredstva za namene skupne po-v rabe, brez sredstev za prehrano delavcev in
stanovanjsko graditev (v dinarjih)
2.	Izplačana sredstva za prehrano delavcev iz materialnih stroškov in sredstev skupne porabe (v dinarjih)
(posebni podatek : 036) X 100
(036 : 016) X 100 017 :143
(017 :141) X 100
036 : (141 manj 142)
[(059 + 077 do 084) : 017] X 100
[(059 + 077 do 084) : 141] X 100	,
(017 :147) X 100
(072 :149) X 100
[(059 + 077 do 084) : 150] X roo
CIT
072	(za obdobje v letu 1980 posebni podatek)
074	+ 076
073
075
059 + 077 do 084
[(072 obdobje 1981 : posebni podatek obdobje 1980) X X 100] —100
112
112 : (143 X štev. mesecev v obdobju)
143
155 + 157 + 158
posebni podatek + 156 + 195
3.	Izplačana sredstva za namene skupne porabe, brez sredstev za prehrano delavcev in stanovanjsko graditev na delavca na mesec (v dinarjih)
4.	Izplačana sredstva za prehrano na delavca iz materialnih stroškov in sredstev skupne porabe na mesec (v dinarjih)
5.	Izplačana sredstva za regres za letni dopust na delavca (v dinarjih)
6.	Izplačana sredstva skupne porabe za druge potrebe na delavca (v dinarjih)
II.	a) Za vsako temeljno organizacijo združenega dela in enovito delovno organizacijo, ki ima sedež na območju občine in posebej za delovne organizacije, ki imajo v svoji sestavi temeljno organizacijo združenega dela s področja družbenih dejavnosti (13. člen dogovora — področji 12 in 13 enotne klasifikacije dejavnosti),
I' b) za vsako delovpo skupnost iz 14. člena dogovora (področje 14~Ier~1101, 110201 enotne klasifikacije dejavnosti):
—	podatke in kazalce, ki so našteti pod I.C/8,
i	I.D, in I.E točko.
III.	Po vseh periodičnih obračunih v letu 1981 in po zaključnem računu za leto 1981 bo SDK obdelala:
a)	na ravni posamezne občine:
—	vse podatke in kazalce iz I. točke po posameznih področjih iz gospodarstva (področja od 01 do 11 razen 1101, 110201 enotne klasifikacije dejavnosti),
—	podatke in kazalce iz I.C/8, I.D in I.E točke po posameznih skupinah in panogah iz področij 12, 13, 14 in 1101, 110201 enotne klasifikacije dejavnosti,
b)	na ravni republike:
—	vse podatke in kazalce iz I. točke po posameznih podskupinah, skupinah, panogah in področjih iz gospodarstva (področja od 01 do 11 razen 1101, 110201 i enotne klasifikacijske dejavnosti),
—	vse podatke in kazalce iz I.C/8, I.D in I.E po posameznih podskupinah, skupinah, pa-panogah iz področij 12, 13, 14 in 1101, 110201 enotne klasifikacije dejavnosti.
IV.	Udeleženci dogovora bodo spremljali uresničevanje 4. do 9. člena dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1981.
A.	Prispevek živega in minulega dela k ustvarjenemu dohodku se ugotavlja na podlagi kazalcev iz 5. člena dogovora in točke I. A te metodologije.
Ti kazalci se primerjajo z enakimi kazalci v delovni organizaciji, oziroma sestavljeni organizaciji združenega dela, sorodnih organizacijah združenega dela in podskupinah dejavnosti. Kazalci za podskupine dejavnosti za devet mesecev leta 1980 so sestavni del te metodologije; kazalci na osnovi zaključnih računov ža vse leto 1980 pa bodo objavljeni v Uradnem listu SRS do 15. aprila 1981.
B.	Odstotek rasti sredstev za osebne dohodke po opredelitvah 4. člena dogovora se izračuna takole:
1.	možni odstotek rasti sredstev za osebne dohodke glede na planirano rast dohodka (p):
p==I5o (100-z)
(155 + 157 + 158) : (143 X štev. mesecev v obdobju)
(posebni podatek + 156 + 195) : (143 X štev. mesecev v obdobju)
157 :143
(155 + 158) : 143
pri tem je »r« planirana rast dohodka v letu 1981 glede na doseženi dohodek v letu 1980 (017/ZR80) in »z« je odstotek zaostajanja rasti sredstev za osebne dohodke.
2.	možni odstotek rasti sredstev za osebne dohodke glede na doseženo rast dohodka (p^):
pd = Too' (10° —Z)
pri tem je »rd« dejanska stopnja rasti dohodka v letu 1981 —
[(017 obdobje 1981 : 017 obdobje 1980) X X 100] — 100
3.	možni porast sredstev za osebne dohodke po določbah 7. člena dogovora ugotavljajo izvozne organizacije tako, da zaostajanje rasti sredstev za osebne dohodke izračunano po
4.	členu zmanjšajo še:
a)	— pri udeležbi izvoza v celotnem prihodku od 5—10°/o za — največ 1 odstotno točko
—	pri udeležbi izvoza v celotnem prihod-
ku nad 10 do 20 °/o za — največ 2 odstotni točki	t
—	pri udeležbi izvoza v celotnem prihodku nad 20 do 40 % za — največ 4 odstotne točke
—	pri udeležbi izvoza v celotnem prihodku nad 40% za — največ 5 odstotnih točk
b)	organizacije združenega dela, ki bodo ustvarile v letu 1981 z izvozom vsaj 5 % celotnega prihodka, lahko zmanjšajo zaostajanje rasti sredstev za osebne dohodke še:
—	za največ 0,5 odstotne točke, če se bo delež izvoza v letu 1981 v primerjavi‘z letom 1980 povečal v celotnem prihodku za več kot 5 odstotnih točk
—	za največ 1 odstotno točko, če se bo delež izvoza v letu 1981 v primerjavi z letom 1980 povečal v celotnem prihodku za več kot 10 odstotnih točk.
PRIMERI:
a)	Ob planirani-oz. doseženi rasti dohodka (r): 24% znaša zaostajanje rasti sredstev za osebne dohodke po 4. členu (z) : 5 %.
Možni odstotek rasti sredstev za osebne dohodke (p):
P “ “l^O- (10° — z)
24
P =
100
(100 — 5) =0,24 X 95 = 22,8%
b)	Zaostajanje rasti sredstev za osebne dohodke po 4. členu dogovora lahko izvozne organizacije zmanjšajo po 2. odstavku 7. člena dogovora: npr. pri udeležbi izvoza v celotnem prihodku nad 20 do 40°/» za največ 4 odstotne točke (5 “/o—4 odstotne točke “= 1 u/o) tako, da znaša možna rast sredstev za osebne dohodke
24
p =	■ (100 — 1) = 0,24 X 99 = 23,8 •/•
c)	Po tretjem odstavku 7. člena pa organizacije združenega dela, v katerih se bo delež izvoza v celotnem prihodku v letu 1981 povečal za več kot 10 odstotnih točk, lahko zmanjšajo zaostajanje rasti sredstev za osebne dohodke za rastjo dohodka še dodatno za 1 odstotno točko (1 + 1 = 2 odstotni točki), kar pomeni, da je zaostajanje rasti sredstev za osebne dohodke (5 odstotkov — 2) 3 °/o, tako da znaša možna rast sredstev za osebne dohodke
24
p = —pp— (100 — 3) = 0,24 X 97 = 23,3 °/o
d)	Zaostajanje rasti razporejenih sredstev za osebne dohodke za rastjo dohodka po usmeritvah 9. člena dogovora se za organizacije trgovine na debelo in zunanje trgovine izračunava podobno kot' pri primerih a in b.
e)	Delovne skupnosti, pri katerih mora zaostajati rast sredstev za osebne dohodke za 5 ali 10% za rastjo osebnih dohodkov delavcev v gospodarstvu družbenopolitične skupnosti, bodo izračunale možni porast po obrazcu, navedenem pri primeru a) npr. porast osebnih dohodkov v gospodarstvu znaša 20%; pri 5% zaostajanju je možni porast 19% (0,20 X 95), pri 10% zaostajanju pa 18% (0,20 X 90). * **
* Posebni podatek iz obrazca o obračunu davka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti.
Vsi trije elementi, ki so označeni kot posebni podatki (pod A/l, C/2, E/2) bodo izkazani v periodičnih obračunih in zaključnem računu med posebnimi republiškimi podatki.
** Za posamezna obračunska obdobja v letu 1980 se upošteva podatek o popravljenem delu čistega dohodka za osebne dohodke (razporejena sredstva za osebne dohodke) tako. da se podatek AOP 072 za posamezno obdobje leta 1980 pomnoži s količnikom.
Količnik se izračuna po naslednji formuli:
J
(100 —D) (1 + 100__j ) oz.
K =----------------------------skrajšano
100 —D
~ 100 —J
Pri čemer pomenijo:
K količnik, s katerim množimo zneske (npr. obračunsko vrednost točke), kakršni so na podlagi osnov in meril po samoupravnih splošnih aktih veljali v decembru 1980. seštevek stopenj davkov in prispevkov iz osebnih dohodkov, veljavnih 31. decembra 1980
v občini, kjer je sedež organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti, v odstotkih, v skladu s samoupravnim splošnim aktom.
J seštevek stopenj davkov in prispevkov iz osebnih dohodkov, veljavnih za obračun akontacij za januar 1981 v občini, kjer je sedež organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti, v odstotkih v skladu s samoupravnim splošnim aktom.
Pregled možnih stopenj rasti sredstev za osebne dohodke po 4. členu dogovora
___________________________________________v odstotkih
Rast
dohod-
ka
Zaosta-
janje
Možna rast OD
1	2	, 3
5	0	12,0
10	0	12,0
12	0	12,0
13	0,5	12,9
14	1	13,9
15	1,5	14,8
16	2	15,7
17	2,5	16,6
18	3	17,4
19	3,5	18,3
20	4	19,2
21	4,5	20,1
22	5	20,9
23	5	21,9
24	5	22,8
25	6	23,5
26	7	24,2
27	8	24,8
28	9	25,4
29	10	26,1
30	11	26,7
31	12	27,3
32 »	13	27,8
33	14	28,4
34	15	28,9
35	16	29,4
36	17	29,9
37	18	30,3
38	19	30,8
39	20	31,2
40	21	31,6
41	22	32,0
42	23	32^5
43	24 v	32,7
44	25	33,0
45	26	33,3
46	27	33,6
\ 47	28	33,8
48	29	344
49	30	344
50	31	344
51	32	34,7
52	33	344
53	34	35,0	s
54	35	35,1
55	36	354
56	37	35,3
57	38	35,3
58	39	35,4
59	40	35,4
60	46	304
po 5. členu dogovora o podskupinah dejavnosti od 1. januarja do 30.
S
S
C*
£
S
a
o
■g
(•oap i z •/, a) uj03(poqop z tAEfJauiJJd a 33(poqop 3uqaso bz VA^spajs Buafajodz&H
(•nap T z a) lAjspa-is }UlIUAOISOd JUliUafiqEJ -odn ouoaadAOd s jabC
-zauipia a vftaeimun3(v
(OiUBrapap t z •/. a) uioHpouop z IABf -jauipid A B(pBinuin3(v
( oap t
z uqo -jaojO pvispaas IuipnBjqo tuiiuaft -qBjoan z ]ABCjauiijd a q3poquđ nnopo
( oap i z •/, a) puspajs tmiuAopod nnjuart -qBjodn oujaadAOd s lABtzauiiJd a 3iapoqoa
(03txBnrp>ap i z •/• A) jAjspajs lui’.u -atiqBJod s [Aepauijjd a 3iapoqpd Rnotao
(mfaBUTP A) BOABiap Ed OqB.lod oudnjfS ui ailpoqop auqaso bz BAjspajs BuafajodzBH
(mfJBirjp a)
EOABiap BU
3jApoqop	luajasoa
(mfjEUIP A) BDABpp BU SiapOlJOa
(PBZ{Ub8jo oiJAa^s

CDt>CSJCOCOOCOtOlO ^-tCMlOCOO^COO^C^OCOCOOr-« rHTfOfM CO«—ICOOOC^COOCOO)
S 9 Z § g g S 9 g g 9 g g S g S S § S 5 g g g g 9 S g S g 3 ? g' 5
® ^	^ ^ ^	<0 »H	(M	W rH 03 ^	05 Cl CO Irt CD (O o cn	^ w t> co_ t> 00
i-» o* o	o o o o*"	in o" of	to' ^ o* co" t-*"	of <o V csT	o" oT to" to" o" ccT r-T of oT	o" t-T cd' aT co" o-’' V
t—t	r-1	05 03 CO	rHf-H	r-i rH
O-OOOC-C^OOf-lOOOOr^r-^tOtfOO^OOtOCO^OCOlOf-iOSirtOOOOOlOO-M
. .#*	^	• ■—>	^	^ ^	— •»' -	••	r. ^	^ •.	^	^ «.	•.
pHrHO^OOCOOOeOlrtOOtOtDO-t-i-tff^P^OOrOOJOOtOOSCOrfCJC^OSOOlOOOvO PO r-t C^J CS 05COCOC5COT-ttOOJ»-lCO *-H f-l r-< C^l
'T «5 t-.. ^ ® ® « n ^ « O “ « « °i “ ® Oi ■> « <= « ® -l ® W ®. “ ® ®. O « ® r
0»HOO»^POC50^05i—ir-tC'lC'li—iOJr-tC'lrHOOC^T-lPOMC^«—(C5»—<rH*—(*—(rHC<I»—«*—■»-<
N
03 (M trt 05 «3
TfOSIrtOOlrt^fHO^B-HtO^t^COC^OaCOCDtOOtOC^r-^CS^trtr-^Oai-^eOC^NOO^tOCO^^T-^PO
oo tjT trT to o *-T »-T r-T r-T c>f oo of o' of »-T irt t> to »-T o o' 'f' co T5 ed' eo t> »-J'
CSJCOi-ir-trHC^MCOCOCMPOC^rtir-iTfC^C^OC^tOC^OOC^-^^-iCrt^^T^OOOO
POB-^OOPOOC^OO^Ot^rHTf^O^tOOOO
! co'1 C5 o tcT to to' t> o" v-T to" eo od' 03“ o" t-" cd
trt Ol Tf CO 03 O rH	—
t-H	*—4 v-4	>
>
RSOUABfap Edfis
S:ggggg?3Sggg§S?25!Sgl5gSgSgdS§gggggggSg
trt trt	Tt^ CO r-4 O VH C5 ^ CO *—t ^ »—4 C*0 O t-H CO O O 00 trt	*—i	r—4	CO CO tO	t— t—• 00 ^ trt 05 C5 r-i 03
03 03 th c4 06 r-5 cd od o ud td i> od od cd o*t-J cd td	td	v-*	o-trtirt ort* cd od td rfcdc-
rHCOlrtC^OOOrfiC^COOOlrtOSirtr-tcOlrtCOOO^r^C^POOCOOCO*—'C^lrtC^trtirt'"^* r-t	vHrHfHCOrHfHrHC'l C^OiC^C^C^rHC^vHrHd^B-trHC^rH^-lC^rHC^t-li-HrHi-Hf-t
»Sćoirta^ootoSoo^MTO^irtSo^^oojSoM^oc^cScoc??5?!^50^*
»-Hlrtt0lrt03C003C0t003’-^C0Ot^rHC3OlrtOrt*»-H0303C0rt*C^C0vHC<lC^C005Oi>C0
^giSgS||S||S§lSiii5S2igSSSgi§g5g2 2'S
CO 00 r-t rH B-t
r^POeOCOC^O^MC^^T-trSC^f-iB-i
SSllšlililllliSIlilissIlslililSslis
•S
■2^ “ <u o
Hill
■O 13
TJ
2
i
s
73
ti S d C oj
^ g ;	-
c a
g ~ -H I -o »
l-g-š 2
H-> rt tx)
d 2
.H .S «
£ I
n
11
II Hlllllll
gsiišrršs si?
nilži
^ 2 S -
T3
I Jia
>^3 > >	>
• p ^ .h .a -S -S -S -S .h .a .h .a .a .a .a .a .a .a -□ .a .a .a .a .a
^ > > > > >
SgSggg§r!2 2gggS22SSg22?322g^gSgg 22222
*-4rHT-lrHCv505trtC*-t^C^I>C00303030000*-t»-H’—'0505 05 05050^050^00 00 00 00 00
OOOOOOOOOOOOOOOr-li—■*—<*—
r—l»H»—«rHrH»HrHi—t*—t »—if-HrH*—irHT-trHr-HrHB-trHr-H .»-H *M i-H —4	»-4 ^-4 r-4
ooooooooooooooooooooooooooooooooooo
c^T^c^OTcocoojocsiT-^c^T^io^coT^r^co^c^oou^Goioooi^ocoTrrHcorHoc^os^i-HOOooTfr^ooineo
£2	•—T 1,0 of cT t-T ccT 05 c^- o" ^ cT r-T io t—"' r-T cd oT co" crT cT o cd d-’' d-’' co co~ of oT ud in" c—" c» cm C'i' o' c-- to" *-T r-- to co cd itT co'
^^LOtn^io^co^LOcoiocD'-Hioco^co-v^H^in^'^c^cDrf'iniioioiOLOin^coiNoocococ^cocococsjiococD
3 ^	s-” s s ° s- s- s s- s- s- s- n- s s s- s- ? s- s- s- s- s-	s s- s- s- s- s s- s s s- s- s	s- s-	s- s- s- s	? £ n-
1—1	T—<	T-l	»—t	1-H
® CO lO CO CO D— CO co COrHCO f-<_ O r—<	05 O CO^ 00 CO t> t> CO^ Tj^ co t> M 00 ^ »H CO CO^ t> I> N CD I> rf lO I> CO
co r-T itT itT aT ci oT csf co t> o" ci- cq o o ca co o" i> co" »-T co" o*" co" co" o oo im" o" o" io *-T t>" oo" c^" o" o t-" *-T r-T o" io i-T r-T cm"
CM CM t—1	T-H 1-1 T-l CM »-t rH, CM »-H	rH CM T-H rH CM CM CM CO t-h	rH »H rH CM ^ CMCMCOCOCMCMCOCMCM
®	® c- ‘R R R R. R ^ “ “» R R R R R R R R R R R R R « R R R R R R R R R R R R R R R R R R R R R
rH rH THTHrHrHrHrHrH»H»-H»HrHCMrHCMrHOCM»HfHTHOrHrHrHrHTHrHTHCMTHrHTHrHrH»HrHrHf—(»HCMrHTHt—<»—IrH
C-^COCO MiOOCOCOCOO^t^C^COrt^OOrH O , rH Tj^iOCM^OOC^tf^OlOMOOOOOOint-HCOt^t^lOCOCOD-^COCO^CM^rH
oToorH'ococ^coMcooco»H'or^i^o"^LrrcTrt>Tt^incr^D^rH^t>"r^c^"Tt^croraioO'^c^scococ^'cocdioioirrcM'
■^CO^COCOCMCOCO^LOrHCMt-H CO-^COrHCMCOCOCMCMCOCOt-tCOCMrHCMlOCOCOCOrHCM COCMUOCMCOCOCOCOrHCM
rHt^OO^t^OCNU^CT^^rHOO^rHrHCOCDC^UOr^lOCOCOinrHrHCMOinrHCM ^t^t-''. C^ ^CO COrH COt^C^Ci rH CM CO CO TjT I-T oT oT 00 «-* o" co" CD t—" Tf"	T-i th"	Tf" o 1-T io" cm" D-- co" D-" 5'"" co" l>" t—" O O* co" 0" CO C’" LO Co" r-T LO D- rH tjT kT*’ Cm" o" CO CO Co"
lOiOrtHUOUOrf. COLOC-OOr-irHCMOlOTfTHCOO-^C-lCMCOlOUD-HCMCMrHCOCOCOCOUOCMCMCOCOCOCOCOTr^^t-Tj-CM
rH rH rH rH rH rH rH rH rH rH »H rH rH	T—4	rH	r—1	rH tH rH rH CM	r—(	rH rH »H rH rH rH tH	t—1	rH	r—1	t—i	rH rH rH »H	r—1	rH rH rH	»—1	rH rH	»—1	rH rH
COrHCOCDCO(Mrt<COCT5lOOt^t--T^t>(MCOCT5rH'^t>OCMCOCOCOinCO»HCO*HOlOCOrH002ir505COrHCMt>t>'^CM'^ C‘3TjlCMOCOrfiOCOCOOOt;^G'5 0DCOLOOL'-C~-t>lH-^Ot>COC'3ltOOUOOOCC»HtH»-i'^t^TfOT^THCMOCMCMOlOiOt'-
COCOOCOCOrHrHlOCM-'fCOT^COiOCOCJSCOlOCOr-tr^CO'^O^COCOliOCOTHCDOUOCOOrHOrHrH'^t'OCMCOOtO^t-
cd rH C) Q cd CH CO lO O CM Tt< CO* io oi rH IO 03 cm’ cd »H o o CJ5 ci ^ co" O O r-i tH oj O rH 1-i o CM ^ l> Ci p lO *H 05 cd CO CO rHCMrH^COCOCOCMCMCOOTHOOOOOrHCOrHrHOCOCMinrH»HTHCD050q5COtH^eOCMTfCOCMrit?OCMCOCMCMCM
rH fHrHrHrHtHTHrHrHrHTHrHTHrHTHTHrHrHrHi-IrHrHTHrHrHTHrHrH	rH THrHTHrHrHrHrHrHrHrHrHrHrHrHrH
CMCOCOC^lOmCOOOC^CMrHCOrHOOCOrHCOCOlOCO^^OJOilOCOCONlOCOOOOJCOCMr-COOCOTfCOCec^CMCMCO'^
C-OCOCOCO'sOCMCOt-rHCOOrH CO^COCMCM^OCMOiOCDCMtOeOrHT^rfCOO-CDr^OCMlOCOCOCMi^tHr^OSr-CO •^OrHCCrHf-rHrHCOClCOCHO CO CO O CC ifj D- CM :0 70lO»-*COOL'-050-CMCOrHr-COir5CMOOHrHC3COCO'^iOCO
cd cd cd cm* r-* id cd t> i> cd ci cd o L"’ t-' -h* cd .d c. ^ r-i cd os tn cm —J cd cš i> rH* cd »h* oj cd oi cd cd c> ^ lo r^* cm* cd cd
CHCGCOCOCOiOL-COlOCOrHCOCO OarHCMTfCO^iCOCDCOCO^^rHt-COCMrHrf^OiCMOC-JOSlOCOCDCOmiHOTH
rHrHrHTHrHrHrHrHTHrHrHrH	THrHtHrHrHrHrHrHrHCO rH rH	rHrHrHrHrHCOrHCM rHCMCMrHrHCMrHCMrH
OOCMCOCOinCOCMCOUOCOmtOlOrHRHCMOOCDCMrHrHtOOOOCOCOD-COCOCOCOCOCriOCOT^COrfCMrH^mOSCOr^tH
ioc^o5oa5cor-'nm'M4C'iTHTr<rHCMCMcocMcMOoi>rHrHOc.'»cC'r-cococ-coioco!r5 05 THrHCOrf<6iojiOrHrHiocMO UOtHCMrHtHCOCOCr-CDrHCOO-lOrH-^r-'COmCM'^CMCO'^OOOCOrHCO'^O’^COCOOlOrHOlOrHO^lOt'^COOOCO THrHt^cdo»ido5idTH^TjiidrHrH05r>ocdrHcdcdcdrHcd.-dodcdido}Tfcdoccr^cdojoo5r-ic^Tj5rH05cd^cdcd 'M<C000rHtHCM'M<^0rHrHl>OlOC0lO’^05C0C0OOl>CCC0CMiOrHC0C0^fC0C0O505C0C0'^»HC0iHC-05 00r-<rHCMC0 CMCMrHCMCMCMCMCMCMCMCMCMrH rHrHtHCMCMCMCMrHCMCMUOrHCMrHrHrHrHiH^HrHCOT^tHCOCO^COCMCM^CMCOrH
COTjIUOCOrHOJCOaOOjOSrHt-lOrHCOCMmCMrHCOCOCOCOOlOrHrHCOCMCMCOrHCOCOCMCMrHCOCDTfOrHOCMCOcMCO
CMCOCMOCMO^rHOOOCMOOOOrHOOCqrHOrHCMOOrHOOOOOOrHCMOOOO*HrHrHUOrHOOO
0000000000000000(DC5.00000000000000000000000000000
T3
.a
■Si
X
lll-ll
g ■§
4-> tn
2a
3	“	« j;
i3 5 OČ X! 5 S
- ao H R
2 1 £S
to O
Q)
£ rH
II
O ^
te G O -i4 TJ
> > > >
•d *s -S -S 2 2 2 2 Ph Ph ^
tO Q)
I I
a) 43 d "H-o
3 -
> >
■s ■? 2 2 a, a,
O #r-»
11 i
§,3 1 2
> E > >
o R
> 2
t. >
O S
'E-s 2 8 llž
N a
>
XJ 'h'
| -3 2 2
i"1
»Is"
Tu
> G 2 2
di £
u
cU
£ o.
£
a> .
’-H C
a o o Z
o 3 c 3 £ S-1
<u . -t: - u co H i!
>
°«2 2 §
OJ &
>
o
2
CTJ
a-G >
G ‘G O
cn 5 M *-•
TJ a ±i G cc -*-> ,G cc TJ *h >n
CS
a .
CJ 5h
O
d3
o E
w
%
St) *
V .2 ca
O	N
-*-> _• •»-»
co Tp g:
'G cd cc
lili
AJ 0) O <I>
a G X X
co
a
Ed3
•s S
cd ^
TJ ^
a n
<D
o >
o!
.a5
'1 “
a x!
> >
-S -S
2 2
> >>>>>> > > >
>>>’>>
......
£MNNNNNNNNNNNNNNNNMNNfchN
•rH »H «fH • rH • fH »rH 'rH • rH »rH »H »rH • rH • r—< • rH ■ r—• «rH ■ P—4 »rH irH >rH ”■*' ,^4 *rH
00000000000000000000G00
n S.H
5 «a
a 3 ^
•s "S €
cd TJ h
»Rj o c
a c,"?^ > « > ^
cd
G «J
a^
cd <u
>	>	>	m	>	>	>	>	>	>	>	>
N	N	N	^	tM	N	N	N	N	N	N	N
222o222222 2 2o£HjH^!HiHt-itHSH£iG£,iHSH£<G;;£H££.šPiH££i^jpc,
> >
N _N
O O u u Ph P.
SS^^h^hPhSS^^cmS^cmcmS^cmSoScmcmcmcmoJS^^SSo^SSSSSmmSS^^SSoo^h
C0C0C0^^'^Rr|-^rt<miOmir5L0l0mL0l0C0tHt~-CrC*-£HL-C^C^t>IR-t^D-tR[>tRC0C0C0C005050505CT505OOrH rH	rH	rH rH rH	rH	rH rH rH rH rH rH rH rH rH rH rH rH rH rH rH rH rH rH rH rH rH rH rH rH	1—•	rH rH rH	r—'	rH r-H rH rH rH rH rH rH CM CM CM
TT* '■'*	T—1	rH rH rH	1—t	rH rH rH rH rH rH rH rH rH rH rH rH rH rH rH rH rH rH rH rH rH rH rH *H	rH	rH. rH rH	1—\	-H rH rH rH rH rH rH rH r-H rH rH
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
04 C'J	TO	R-r T4 DO i.^ CC^	05 W	D- CO ^OS^T-HlCO^CO^OC^t^f-^lf^T^^CO	rf t^O m
^ ' co o o* Tt? n c»f co ceT aT oo rt? oT t> eo r-T co" ift oa o* ^ o m' co" oo~ ift cT cT ^ co r-T o crT cT o cf of oi" c> o cT co' co i-T t-T ,-T co“
3	^	00^ O «D eo » t«^ O	» »h »-H Tl^ trt 00 W O^.I-H O^lOUOC^O^COTl^MOO^CO^t^lOCOCOO^C^C^^rHO^COCi C-
O* «0 CO* oo’' o csf toT G»5* Irt C'T 00 o" CO~ r-T	t-~ co' t-" co" o" o" Oi C'f	co" Irt" t>" |> D-" o	co" Oi 1-T o"	05" 05 os" o co"	00" r-T co" co" o"	o" Tf csf T-T co
»Hi—«»—<rH*Hi—i	C^rHiH	iH	rH iH	rHrH	iH
®	00	00	05 O CO ^5 00 05 05 ^ 05 M M trt CO !rt^ 05 W 00^ CO 00^ O O W CO^ CO Tf 05 05^ Irt rf CO M CO O O 00 » ^H O OO 03 fH
t-T 05“ co" cs" co" r-T cvf —T e'f irt" »h" n" irt" n? o" t>" t>" r-T co o" »-^ c^" cT oo" o co irt" co o" »-T co" m" »-T to" 05" c^" o" 10" i>" os" o o	t>" »h"
»HrH»H^(NCOCSllrtiH(NC^C^»HCSl(MiHr-(^ (M 03 (MrHrHr-(T-Hi-HC\Ii-HCN]COC^CMOg<Mr-(<M 1-1	I-H CM rH r-t »H
-i ’-i ^ -t ^	^ ^ n n ^ ^ ^ » « «® <® ^ »i ® n ,ft n *>	^	^ ^ <* n n n ^ ^ ^	^ ^
OC^»HJSJ^CV3rH»H^rvlSVlfHrslCq^HiHC<I^CSI»HrHiHTHC^rfr-.^-.*-l»-tr-.r-<C^—•»-'r-<f-HC^i-*CaC>lT-HCOCO»-''«^COO-l
(NfHOVO^^OOC^r^OCOOO^CNCOOC^O^irtlrt^lrtfHCOirtO^lrt^OOMlrtlrtCOCO rt* »hCO^O rf irt O r»* Irt »rt W rH i-^ CO_ Irt rH
' CO I-T Irt oT O Irt" 00 05" Ch1 oT CO 05" co" co l>-" hT oo" co" CO cm" co" CO oT C-" 05" o" o" 05" t-" trt' TtT co" -H 00" irt Irt" Tf" rf o" Irt" o" TH t-T o" <m" co" COO-JCOCO^fNeOCO^JO^rHTCCOCOTfCOrH^TflrtTfCSlC-rfT^^fT^rfCO^CO^fCOirtL-Trcvj^f*—iiOrHCOC^CJC^J
"H 05 ro^ HI Irt CO o irt Irt 7-1 .trt ^DrHfMTf’rHOSH^H'OOeOC^t-COoCOCOt-C-lrt^-t-MOOt-OC^rHecOrHMCOCOCOeO
S § S 5 g* S g g g g ° K S g s g s g g 2 ff g 2 £ S S g g g g g S S g g S g g S g g g 2 d S
»H T—t rH I—« rHrHrHr—liHrHiHi—< fH rH rH rH rH rH rH rH rH Cv3r-trHr_<r—<1—Ir—It—Ir—IrHiHr—<r—IrHr—liH rH T—I rH rH rH iH r—I rH rH rH
• •	>.	•	.i-	•	..«	‘.	.	,	. •	.	..	.	.
01 00 30 ^ CO CO Irt H4 C- co ^ 05 trt trt CO O trt O "■f rH Irt CO co 'Tt' o ^ ^	^ ^ ^ 'M CO	^ O 05 CO CO O H« O 0-1 eo t-
L-rH^OtrtCOOSCOC-lO'lCO'-OCOOOt-H^COCOCOOOOH4 COtO’—'rrtC. t'-COCO’HClCO'HCO'— COCO COOH-OCOCOlrtlrtCOCO COOO’t’-'. OOCOlrtlrttHOCO^CNOOC^OffOC^fOOOSCOrfOOojOOrHrHCOCSlrtOOL^COOSCOp^poSCOrHCOCNJt-COCl
co cb m os’ cd cd .h co oo H4’ co ed oo os co oo o O t> co irt o co o C'i t>. H" H4 cd o 05 r-I co cd cd t-’ trt cd cd oo 05 irt co c^i
CSlt-t'Mr-HCOrH-MCOrHi-HrHOeOC'lrHOr-COOrH© ©COOrtjOOOOOrHrHOOlCOC© OOlrHrHrHCOrH©©© rH rH •H rH rH rH rH rH rH rH rH »H rH rH rH rH rH rH rH rH rH rH rH rH	i—I	i—I	rH rH	i—I	rH rH	r—1	rH rH rH	r—I	r—I	rH rH rH rH	rH rH rH rH
P^irtcoo^oP^^^Mc^^aoco^oooo^H^as^Hoicsco^^io^cc^ocTrccco^r^^i^ccjo-? •« ra irt 05 © -r r- os	co	A- co o © ©	^ ci to	rH o trt pr	co ?•: c-]	en cc © rć © cd o	oi er, cc ^ cc	trt o r- irt
t>' cd » © co cb	os co* ^ ^	tH*‘	as o os ib c^’ co cd © rH	© ~:	t> t> t-’	r-' cb t> ib r-i r-I os cd rt4'	c-i t> irt	rt4 © cd	rn as r-i o
IO Tt4 ^l4 irt C^l © C— CO CO *rt CO D— © ©COlrt^Glrt^f	^t4© CO	S rH M irt d CO	C—	trt © C— C5 CO	00	^t4 C'l	C1 Irt ^t4	C^l Irt	© © C1
rH rH rH CS rH rH co rH	rH rH rH rH rH rH rH rH CS1 rH T—t rH	rH rH rH	rH rH rH rH rH	i—I	rH rH rH rH rH	r—I	rH rH	rH rH rH	rH	rH
0100C';lE-rH©<N00lrtlrtC'lC©C'105airHlrt»rtO»-HC0C0»-i»O,v-lrtt-00C0©Ht4r-©C>lrH©©T*4C0©^4rH00C0^t4'4*4M
L..^»-Htoc'i©irtc«icot><M©ooco©©'*t4©oocoTt4£-<McoS3cccooococor>t>-cocoirtrHot-eo©rHe'iirtrH©corH ^©LrtOLrtcgirtlNCOrHC-lrttr-COiMlrtCOCOOSr-iCOCOt-tNglrtCOCOOOCOiMCOOTt-eoCOC-COlrtCOO^rHOCOTf4 o © ^ -4 © Irt trt I> cd © © d 05 ^ C-* cd cd cd Irt 05 id t>* ©	• rt4* C*0 cd ^	rn' cd C5 rf 05 Irt d cd I> C Irt © t-: oi
C0©OC0'rt©»H(M©Tt4C^00©C^i-H©rH©(M-H©©©Tt4C0rjH£>oirtI>C0©C0irtlrtt>©©'M©lrt05t^irtTt4C0©
CSlOlC^aiCOC'lCOH^rHOlC^rHCOCaClrHCvlC'lC^CSiairHC^CS^rHrHCSlrHrHOlC^OlOlCSlrHr-lrHOlOlC^rH	n rH rH T-H
g©2cOg©^HCM<Mg^©01<M^gg2^^^2©©®?I2©COIrt©©'^©©?J0©©,_'©C^©f0Clt^O
©©0©©S©§©©©S©©©©©©©©©0©©0©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©
rH CS3 O r-H CNI CO (M (M CO rt4 rt4 rr O O O O © ©
co co co co co
»—I rH rH I-H rH rH
O © © O © ©
CO »-H OSTf rf C^l r-H ijO L— O CO ZD CO OOrHt-COlrtinC^^CO^iOC^rHC^rhOOC^i-^^OOt^C^OM^rl^lOiOift O tO
t—"' r-T co r-T o co co Tf '	»—T co (m” co r-I' co o co «o io ^ od ud r-T r-T od rd rt^ o" od od' t>' i-T i-J' oT csT oT ci 10	^ csf »-T 10
COCOCOrt«CO r-i^T^ lO-^COC^in^COlO COlO	Ni' lO L— ^COlO^tO^ "^'^^lOCO^t* L~ ^	10 co co co uo
s s- s- ^ s s- ^	^ ^ s 5 § ° s- ^ v s ^ s- ” ^ s- ? s- s-s r- s-s-^	5 ?5a ” £ s«- s-
® c~ CO CO_ CO I— M »-H 05 t> CO CO (M CO 05 05 CO_^ r-H CO_ CO^ CO O^ CO CS_ ^ C<^ CO 05^ rf r-^ lO 05^ CO CS rM O IO CO^ C*C 05 O 05 CO CO
o* cd cd' -rf cd- r-T co" xT cd cT co" cd' cd id i-T cd cd o" -d d-" io" co" »-T cd r-T -d co" d-" co" o" co id co" co" co" .-d 05 *-T cd cd 'd co" r-" co" c-" ^-T
CO-^CNlr-lCOlOC^rHT-tC^CNJCN CSlCSCNlCO*-H»--l	C^COrHC^CO-rHCNJ r-HCMCNC^ r-i	i-lf-lrHC'l	rH
^ ^ *> © ^ w ^	^	^	«> n ■> ^ °i n °® © ^ ©. w ©.« ^ n » ■*! «> -i © -t °®.« *> ©. ^ ^ « r,
COrHrHCOrHr-ir—trHr-(T-(THCSIC^r-tOt-l^-(rHrHT-lOOa04CMC<lCSl^(^rHCM^H CMi-.C^T-tCVJ^^<MOOCS|-C^030COOI
r-^Lf^CO^rH COCO 05 »-» O O t> CO 05 r> OJ CO 05 O CO^COtHC-^t^OC^C^C^COiCOO »-^»-^T-HFH-^O500 eO,COe'JsCSCO.CO co^ *—t 05 »H
rd oT co" ^ d rd cd d co" rd td co" cT »~r cd »d of cd cd co »-h od id d cd od id i-d id d ^ 05 oj cT ud r-T t-T cd »-d co" Os" cd
COOJ'^OJC^^r-tT-tlNCJCOr-Hi-IT^C'lCO'^'NllT-lT-lrHrHOJCOGOr-lCO'^CNICOCO'^lOlOmiOCSFHt^. r-t cs T-H CS CO lO
C0t>C0l0>C0I>C0C0^OC0^l005TfC0l>0JC0l0I> OJoiOf-iC^OOJt-f-iCOOO C0t^OO^C0C005050J00 05^»-ICS
2	s	S	2	S	5f	S	£	2	5	g'	§	2	S	g	2	2	2	g	S	2	2	2	2	2	g	2	g	2^	S	2‘	g	S 2 2 S S S S	g	g	S	S	S	2	2	g
T-(r-l»—l»—l*-1»—(»Hr—lrHt-H»—IrHr—lOJf-HTHT-lrHr-^	r—l	tH	r-<	CJ	tH	C^l	»—<	CS	»“*	t—l	rH	CSrHrHrHC^rHrHrHC^rHCSrHC^rHrH
THTHrHi005COiOC^^HCOCOTt«COCOI>COC50rt<OrJi050C5'^CS|rH(NOJlOt>COCOO’-<COCSCOCOMOCO^I>^ir5» CO	CO	lO	»h	CO	CO	05	CO	IH	lO	L—	05	^	CO	O	lO	lO	lO	CO	OJ	rt'	(M	CO	CO	10	CO-- -»f	CO	CO	CO	co	lOCOCOCOOt'-r—
O	CO	lO	05	rH	05	CO	CO	CO	lO	CO	05	UO	O	I>	00	00	05	lO	05:	CO	t-	05	CO	CO	t>	O	C>J	CO	05	05 »H »H 00 O	CO	lO	O	lO	l>	CO	00	lO
rd	id	id	cd	co	d	cj	oj	c-	rd	rf	cd	cd	05	05	id	o	co	c^i	co	id	cd	cj	cd	oi	i>	cd	*h	c4	06	co ri? cd td cd cd co	rd	c4	o	cd	os	c4
OJOOrHlOJOCJ—lOSC'Jr-HCJrHCNOOmOOOOt'- rHCOCOrHr-HOJCOCsJCJrHCvj r^cO’rt'C^C^rfC-JrHCOrt-Tt'OSOJOJCO t-Hr—iTHrHrHrHrHrH	THrHrHrHrHrHTHrHrHrH	tH»—IrHi-HrHrH t—I rHrHr—IrHrHTHTHTHrHi—I r—IrHr—1»—Ir—IrHrHiHrH
OcO^lCjrfCOCOCOCO-^^L-lOOJOLOC^-CDOCOrHOSCOtHCOL-rfCOCOCOt^lOCOOC^lOinCOTflOt^-COCOOCOOJrf
SiftScoiqo5c-(N^HiNcoo5rH05iqiococqojqcoo5cOint>cd05iqir5corHiocoi>qocjcc><NoqiOr-1i>^t:oo5 rdcdT^doirHgcdordg-^oš^o^oco^Mc^^^^cdo^cdoodccojc^c^^gOr-H^ojidcjjdrticd^cocd rHCJrHrHCJCO»Hr-lrHi—IrHOJrHrHrHrHCJrHrH	rHr-trHrHiHOJrH r-IrHrHfHrHrH r-IrHrHi—trH«—frH r-iT—(OjTHrHrH
05nJ05CDC0Orh05C0C0050JC0OC0C0r^LOOC0in05C0C0rt'i0^t>CSJC0rHL0rH^lOC0OlOTf(M05t-05rH05C0Tf'
OOCOCOCOrt'OSlOrJ'iMrt'OSrt'OOlOOJCOlOmrt'OJlOOC'lCOrHr-imOSlOlOi-HCOCOOl^OSlOOJ'^COr-.cOlOCOOasCO
(MoOrHOiqco-ioort'^qqqc'Jt>qqqqqrHC-;ioqcsiqq^t>rHiccocoqqrHT_it-coL-^coioc-^i-H04
cdcdr+irdcort'cdcjcviojrj'Ocdcdcdididr^cdošidcdoocdcdcdrHidcdcdtdcdcdid’^oidu-’csiojcoLdrt'c^cdocd
r-OOt^rt'rt'.-iTt'CNJCOCOr-iOSCOmcOCOCOC-CO lO OJ OJiOOCOr^iOOOCMCOrfCOCOlOOOOiOlOCOCOcOOJOCOCOrH OJCSJOJOJCOinOJOJrHOJCOCOrHOJO^rHCO»H^-lrHrHOJOJOJrH 01CSICOCSOJrHOJOJCS|OJOxlrHOJrHr^OJOJOJlf5r-lr-lOJ
lOTHTt<rt'COrHmt'-rt'rt'<tf050J05t^rHTfCOt>Tt<t>Tt'r-mr-HC'3»H50m©—<©COOO<OOCOC'-COt>rt<rH,-i_ieOC©*H rHO©©0©OrH©©©©©CO O©©©rt'rHrHCO© rt'© © ©OJ©r-lCOlO^Hr-llO© OJOOOO©0©© CSJCO ©©©©0©©©©©©©©©©©©©©©©©©0©©©rHO ©rH©©©©©©©©©©©0©©©©
ll|!|illiillSllllSlllSlllli!slii!ilSlllliiSi!!S
coa5-«ico«oooc-tiieoiN--icocn'^a5ir)OiMco--ic>T«oc,3coi>TH"J'_woa>-^to«^^c^'^iocoo5Mrainco^C5tn
3 £ S $ S 8 8 t S g 3 K £ 8 3 3 £ £ S Š $ 8 g S S 3 3 3 3 § S3 K S 3 3 3 K & 8 S S S3 3 S S £ S
S	to -!)< o	o M co co co co oj	^ eo o	m t- r-< d to P- «	c~„ o -K_	c-_ o)k	co m M	os ^ c- tn to čo « c<i_ co m co co ^
co' o' rt o (N oT in tn r--' rH in c-" c-- in co" 'Ji' m" IN ^ in"	1-1 CO csi in Tf rt m ^ m< IN co co	C- m	CM Tt< m co	r-1 co oi ^

s s- s-" s- n- s s- s s-s- s s s ? s- n- s- s n- s s- s n- s s s- n- s- n- «- s s- s- s “«- n- s s s N-
5 S S' £ -■ 2* S IP 5 S 118" 8 S 2 g' S 8 H" 11 rt 8' 8 S 2~ 5* 2 S 2 2 S i 12* 2' 2“ 1S 2‘ 2‘ 8 “ 2
3~ 51S 2 J g‘ 18 2' § 2“ 8" 8 2 2 2 2 2' 8 8 2 2 18* 2 1111 £ 1 g 2 12* 2 | § 112 111 11
T-^C^CSIC^THCOCOC'ltHTHi-HrHTHr-tr-tr-lTHT-trHr—1r-4rHT-trHOaT-l»-,HrH»-Hr-trHrHTHrH»-t»-<»^’^,~,T-,rHrH	rH r-t t—< rH
8si!g§£88 8llsil2llIgiilll2il£!.Sei8lSSIi2liil8gg
S^8^8g8g|22g8|Sl|22228SS2S2gS^gggSB2222222“2
8^32o£8S23832§Sg5:gg8gS8228S22|gg8g|g|8|g|2|0S||
OiaŠ^CO	COwSoO)C5CO»-HOl>rHir3005COI>CC'C«li-HCDr-!'rHcqC0050rH0500CCr-^CV]COOJlOOlO'^’--;COU2CO
22gg g2g2gg8SS3 8 2 2822 8 8gS;3rtgg||£. ?£rt8g23g2||88gg
JJt-I	rt	ScMrtrtrtrtrtrtCMrtlNINrtrtrtrtrtrtrtrtrtrtrtrtCMCOrtCMCMCMININrteMrtCOlNCOrtrtrtrt
288g£gS£S2288g22^2g2gS2§82f2gg|88gg2|2o8g|2||||
^ c4 (M S IO ^	^ CO	CN CO CO CO CX3 r- <N CO	!0	00 CO CSJ cs) O O ^	C-, O	00	^	CC	C2 CI2	^ co CN co r- CO (M ^ o
£2 8 8§8g2 8gg2 2-8|g2 5gggS§o|2|22|22£g|.2 8g|S8||gSS|
COe^rHC^M^lCOCSIr-lfHrHr-lC^C^C^C^COfHTHrHC^THC^CSLC^C^^C^C^OJirOcO^CNJCOCOCOCaCOC^^lfi^rHTH	^
T—t
OOOOOOOMOo2rt8oOo2oo28”ort00o!82o82oOo8«o8rtrtSrtg2o
00000000000000000000000Q00000000000<w0C0000000OO
S
o
rt °* O) ^
s s g e
-s rt
s *
C £>
““ •
3 -d ” >N_ “ g rt -2 2 r 'c tj)
.. .. ^	, CO r/> Tl
1 J2
oieiš
ii-a3
Q)

N N
G g g o'
O . o .g, 2
_ N I :s 1 !
•S22N
•irt
2 2 .g .
>N -C 2 ^ .N ^
N N to ta »o W)
S d

. >N
g-e s
^ N M m 'O
• a
>10 rrtj 0» ^
- 3 s N 2 2
“2 2 3a S2 c
|
p4 .	d S 'oJ
> ._ ra ^ »N . • X	^ • n n' s • • " ' « ~ M to N ™ ra - M - - _ i- .s w
> a111 ^ s § C § S S S g S S « s > ^ s g S S S g S S g g S S S S S S S § S 22 c „
^llallgH	2 ^£f^Š£?£fcE?ffŠ£f£?ŠŠS??f|frSfŠrE?§ § 1 |g
83ooooo82222888888888g°g22222883888888rtgS2g2222
lllllllls33333S3SSS3S333gSSSggSSggSSSgSS2SSSo||
§§§§g§§§SSSSSSS£S££S£S£££S£S££££S££££££££o£g§og
g, |g
S|-Sl “
■sr.!
m M MS ,§ ^ -g
S
S g 8 8 8 8 g K S 5 m" g 8 % g 8 8 S 8 £ 3 g 8 8 8 S S £ § g' 8 S S 8 S 8 S 8‘ S 5 8 8 8 g 8 S
rH IO CO^ Irt t> O	Irt Irt CO ^ r~l CO « CD O	CO_ t> CD O CO ^ <» CD 0> O 00 OJ CO t> rH^ ^ Irt 00 I« CQ I> CO
00 Irt* CO* o* 00** CD* ^ csf rf JH* 00 05 Irt ci* of tfT ^ r-T C^j* tf>* f-4* o*	^ ^ Irt* 00 of 00	!>* r-T O T-l 00 00* oT 00* <» O* ^ 00* CD*
S O co^ C0 ^ OO^lrtCD CO Tji CO 1-1 T|^eoC^O^OO^COC^OvOCOOCOOMC>rH^CO.«rtCOCOCOCOCOC^lrtOC«>C^rHrJ^»-JvCOi-^CO
I Lrt* co~ t-T c^f o" io"* c^f i-T cvf co' co" t-T ^-T co" co oi-	^j* r-n* o* co** co* o* rr' m* Ci' co” co" o* to* ci* cd* ci' t*T ^ ^ ^ ^	^
'! 'R « ••» "1 ® M ^ « “ 'R ® ” « n « “ °1 ^ « <R o 't, « ■> -1 °l "R ^ « 'R °1 «1 ‘R, -R 'R M- ^ ». « -1« ®. "R «R
CO CO CS C^l ^ CD C'J	r—I	*—(	CO	t—<	t—I	r—<	T—l rH 04	1—I	■'^ CO CO CS CS	r—t	co CN	r—(	CS	»—<	r-l	r—I	rH CS »“I CO CNJ	»—I	tH	t—I	CS O	r—t	T—4	rH
O Irt 03^ CO rH^ T/I 00 ^ O Irt 1-^ 00^ rH no U0 CO 00 ^	03 c> T-^ CO	rfi W rH Irt 03^ l> rH C*^ CD 03^ CD CO^ rH 00 00 Irt CD O^
jgOCO'reOC^'^hgofoCDCOr^o'TO^'^'^'c^g'oo'^'^TOi^'cDOOrcOrH'oOC^'co'cOrH'^'cOCOo'^'^'^'grH'TOrHO*
11 s- § g s s s-15 s- g- g s- § | g s- g- s- g- s- g-111 s g- g-1»- g-1 g- g- s- g- s- s- g- g-1 g- s- s-1 j
THrHtHtHrHrHrHCOrHC^C^rHrHrHrHT—IrHrHr-IrHrHrH r-t rH r-H tH LOCO rH CM !M CNJ rHrHrHCNDlCOeOCOrHt-ICOCOC^
CDOrHI>e0C0CC|C0C0O3O00OC0OC0C^rJI00T}<lrtlrt 0(M(NOrHt-lrtrHa:t-CNC- CDrHlrtt-OlrtOrHCDCOCDC^CD
O03C003l>*C0l>'rtit-C0lrtC'lrH<0O03lHC0CT3C0C3rtiCD^lHlHC0irtTfOlrtOOC0lrtTji03pCDC-03e0CDlrtCDOC0
OOS^OOCOOC^Oast^CDCDD^OtHCOCDC^CvllHN^rtiOCOLrtCOrHirtCDrHTjiO^CDCOC^IrtrH^cOCOCNjlrtOTHOrJJO
00 O 03 rH 03 CO C- TH ^ 03* C3 T}J 03 03 Irt o Irt O 03 cm’ O trt IH C^* cd CD co* *H 00 Irt 03* O 03 Irt CD cb rH CO CO co o rH D-'
iHrHOOiHCMD-OCMifrHCDCM-CMCOCDCMO-lOCMrHOC-CNlCMrfrHTHrHCOCDCMCsICOCMCO^COiHrHCMCO^f^iHrHO rHTHrHiHrHrHrHrHrHrHrHrHiHTHTHrHrHrHiHiHrHrH	r-t rH »H iH iHtH*—IrHrHrHrH »H rH t-H tH tH »H rH rH rH rH CM CM CM
COlrtCDCOtH^C-COOrtiOCO^OCO^^TfrHCDfOtrtlrttr-^CMtH^TflrtlrtCMCDCOCOCOCOtrtrHirtCDlrt^-^lrtOO CO 03 CO 03	03 CM 03 CO rHC3I>»C0C003CMC— Irt C0 C— 03 rH 03 CO O C0 CM rH CD O CO O 03 CO CO CO CO CO CM CM 03 C0 Irt rH CO CM
OC0rHt>C0C003rHCM03 03OC0Or^C^03lrtC^rHNlJrHCD03C<IOC0CDt^03rHrHcqCMt^CM03rHrfCpC0rHrHrJJC0I>CM
cm rH co’ cd co co’ cm 03 cd ih 03 o cd cm c-’ i> cd o »rt irt r-n CN cd cd rH cd ^ cd o o cd tr- 03 rH o o ^ »h co t> i-h’ ^ trt irt cd
TliCOrH^^t-^O^OSCOLH^COCMOSCOtH^TtilrtCOlHrHCOCOCOCOT^CMOlHlHtHlrtriiCMlrtCO^CO^COOOOSIH rHrHrHrHrHrHCOrHrHrHrHilJlTHTHCMCMrHrHtHCSIrH	CM tH CM rH rH rH CM CM »H rH rH rH tH CM rH rH rH CM CM rH CM PO CM CM
flOCOK5COt-»HCMCMO>CMCMCOrHlrtLrtOI>COCOt>COrHOOTtl0303COCOCX)CMCMT^COT^rH{OrHrHt-t>rHrH03COlrtlrt rHCOCOOSCOrHCOCOCOCMCH. irtt^-lrtOS^lrtrHitfCOOcOC-CDCDCMCOCMrHCOlHCOlrtCMCMOOOTtir-lCMCMCMCO^^OCO Ot-OCOlrtCOOC^CMCOrHCOOC-^OO^COOStHCMCMCOCDCO-^C^OSCOlrtCOCOCMCMlrtCOOSrHOrJlCO^COrHOCO
?gS8gga'dS|SS££gS®2g°g28£S8§S8 8'£g22£g|£g8g|2g8||
»HrHrHrHtHCM^rHrHCMCMlrtrHrHCMCOrHCSJrHCOrHrH CMCMCOCMrHrHC'lCMCMCMCMrHCMCOrHrHrHCMCOCMCMCOCOCO
ĆOIplrt’a'C'-OCOrHOOCOOrHT^CMitflr-llrtOCO^COCMrHlrtHICOCOIrtlrtOOOCOCOCMlrt^OSeD^COCOlrteMcgCOlHeO
C^OCOOCOrHOO^OrHOLOOOOOT^rHOOOOOOOOrHtHOrHOOrHCOOOOOCOOOrHCMOlrtrH
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
*o
s
>
5
Vi
o
(H
0)
.4
flj W
-1! •g g
■s
O =3 S >s-g »■§	^

g ^ « 5 s S -a
^ o g « Mjo KJ
3
§•>5
M Q Q Q H B W
|3“!!d55!| I as." g " ao,| a
|88§gSgSS88^8Sg888g§ggg3g88S||3|8|28|£g||Sg||g§
^OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOrHiHrHrHr-IrHrHiHrHrHiHTHrHrHTHrHrH
M««
THt-oo>a>coosio^<o
^^irjioiotocsiT^-^to
cocoeqin<Ncoioc5C^co
rv	^	rs
lOC^Cl COlOC^lOtH®-^ tH tH	*-t	r-i
^»ftrMC^GOeOO^t^rHO^ o> oo co' csT ^ c<T cd ccT cT csf
OJ tM (M T-ti-tT-t COOJr-trH
O* TH rt (N CO T* tH rl O rH
CO	CO	CD	O	W	^	00	I>	OJ	Ift
00	00	CD	oT	CD	O*	TjT	TjT	(M"	l>*
CD	05	CO	r-l	T*<	CO	CO
^ ir^ i>	05 th	co^	oj^
CO*	05* of co	oT	os'' t>	cd"	ccT	of
■^TJIO^^IOOSOJOOOS ^-iCOOJOJr-tCO T-lOJ^r-t
r-iT}4comOD-coOMtrt
^	(M	CO	tH	lO	tH	D-	OJ	05	O
O	CO	OJ	UO	CD	05	CD	CO	05	CO
UO*	tH	00	rt«	rj<	CO	OJ	CO"	^	CD
C-LOT-^lOCOCOCOlOtOrH
00-05	»-H	05	CD	CO	t>	CD	OJ
CO	O-	OJ ■ CD	O-	CO	CO	CO	05
OJCOC^lOrHuOTH^THO cd	id	cd	id	ir^	cd	oi	id	oj	oj
COOJCOI>CJlOCOT^rHCO OJ	OJ	»H	T-H	OJ	T-i	CO	OJ	OJ	r-H
lOCOIOOSOt^COO’-IO-OJOOCOOJOOJOCOO CSr^COlO-CDlO^T-iCOCO 05 CO ^ O »-H rH O CO CO CO C0CDrH05I>OC0l>05I>-COOJOJOJOJOJ'tfOjOJi-l
CO^COrHT^COlDUOr^CJ
COOOthOOOOJOO
oooooooooo
iiiiiiiiii
oooooooooo
tH rH iH rH rH »H rH *H rH rH •■H rH *H .rH rH ,*H rH rH rH rH
224.
Na podlagi tretjega odstavka 271. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Sovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79), na podlagi 3. člena in drugega odstavka 7. člena O intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1/79) in na podlagi 24. člena zakona o proračunu SR Slovenije za leto 1981 (Uradni list SRS, št. 33/80) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o nadomestilu v proizvodnji mleka za čas od L januarja do 30. junija 1981
1.	člen
Organizacijam združenega dela, ki pridelujejo kravje mleko same in ga prodajajo organizacijam združenega dela, ki se ukvarjajo s predelavo mleka, se v času od 1. januarja do 30. junija 1981 pod pogoji iz tega odloka izplačuje nadomestilo v proizvodnji mleka (v nadaljnjem besedilu: namenski prispevek) v znesku 1,20 dinarjev za liter prodanega mleka.
Namenski prispevek pripada tudi organizaciji združenega dela, v kateri se za pridelovanje mleka organizira hlevska ali pašna skupnost, za mleko, pridobljeno v teh skupnostih. Organizaciji združenega dela, ki organizira pašno skupnost, pripada namenski prispevek za čas pašne sezone, vendar največ za šest mesecev.
Namenski prispevek pripada tudi organizaciji združenega dela, ki ima v skladu s 86. členom zakona o združevanju kmetov (Uradni list SRS, št. 1/79) sklenjene pogodbe o skupnem vlaganju s kmeti, za mleko, pridobljeno v skupni proizvodnji.
2.	člen
Namenski prispevek se izplačuje samo tisti organizaciji združenega dela iz prvega odstavka prejšnjega člena, ki vodi matično knjigovodstvo in izvaja selekcijo ter kontrolo proizvodnosti krav v skladu s posebnimi predpisi in programom, sprejetim v Živinorejski poslovni skupnosti Slovenije.
Namenski prispevek se izplačuje od litra prodanega mleka, če mleko izpolnjuje naslednje pogoje:
—	pogoje o kakovosti, določene s pravilnikom o kakovosti mleka in mlečnih izdelkov, sirila in mlekarskih kultur, sladoleda in sladolednega praška, jajc in jajčnih izdelkov (Uradni list SFRJ, št 15/64, 22/64, 36/64, 33/70, 33/72 in 13/78),
—	da kislinska stopnja ne presega 7,5 stopenj, računano po Soxlet-Henklu (SH),
—	da je čas redukcije metHenskega modrtla daljši od dve uri,
—	da je mleko ohlajeno na temperaturo najmanj
12* C.
3.	člen
Kakovost mleka ugotavlja veterinarski inšpektorat ali pooblaščena organizacija združenega dela (62. Sen zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79).
Organizaciji združenega dela ne pripada za tekoči mesec namenski prispevek po tem odloku za tiste količine mleka, ki ne ustrezajo predpisani kakovosti.
4.	člen
Namenski prispevek se izplačuje na zahtevo, Id
jo organizacija združenega dela predloži Republiškemu komiteju za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Organizacija združenega dela priloži zahtevi za namenski prispevek:
—	fakturo o prodaji mleka mlekarni, v kateri mora biti naveden odstotek mlečne maščobe*,
—	obračun namenskega prispevka z navedbo količin oddanega mleka v litrih, vključno s prikazom količin prodanega mleka, ki ne ustreza predpisani kakovosti po tem odloku;
—	potrdilo Kmetijskega inštituta Slovenije o tem, da organizaciji združenega dela vodi matično knjigovodstvo, selekcijo in kontrolo proizvodnosti krav;
—	izpolnjen prenosni nalog za izplačilo namenskega prispevka;
—	izjavo oziroma potrdilo o vpisu hlevske ali pašne skupnosti v seznam oziroma register v skladu s 54. členom oziroma 56. členom zakona o združevanju kmetov (Uradni list SRS, št. 1/79).
V primeru iz zadnje alinee prejšnjega odstavka pripada namenski prispevek organizaciji združenega dela in se uporabi lahko za razširitev in modernizacijo osnovnih sredstev za mlečno proizvodnjo v pašnih ali hlevskih skupnostih.
5.	člen
Zahteva za namenski prispevek mora biti vložena najpozneje do zadnjega dne v naslednjem mesecu, sicer organizacija združenega dela izgubi pravico do namenskega prispevka za mleko, prodano v preteklem mesecu.
6.	člen
Namenski prispevek po tem odloku se izplačuje iz proračuna SR Slovenije.
7.	člen
Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo n. prehrano ugotovi, če so pogoji za izplačilo namenskega prispevka po tem odloku izpolnjeni, in pošlje prenosni nalog iz 4. člena tega odloka Republiškemu sekretariatu za pravosodje, upravo in proračun, da odredi izplačilo namenskega prispevka.
8.	člen
Predsednik Republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izda podrobno navodilo o načinu uveljavljanja in izplačevanja namenskega prispevka po tem odloku.
9.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo občinski organi kmetijske inšpekcije in Republiški kmetijski inšpektorat.
10.	člen
Z denarno kaznijo od 10.000 do 100.000 dinarjev se za prekršek kaznuje organizacija združenega dela, ki neupravičeno uveljavlja namenski prispevek po tem odloku.
Z denarno kaznijo od 2.000 do 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka odgovorna °seba organizacije združenega dela.
11.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 426-03/80-9
Ljubljana, dne 21. januarja 1981.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Janez Zemljarič 1. r.
225.
Na podlagi tretjega odstavka 271. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Sovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79), na podlagi 3. člena in prvega odstavka 7. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS. št. 1/79) in v zvezi s 24. členom zakona o proračunu SR Slovenije za leto 1981 (Uradni list SRS, št. 33/80) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o premiji za privezovanje telet za pitanje od
1.	januarja do 30. junija 1981
1. člen
Organizacijam združenega dela, ki pitajo teleta v lastnih pitališČih, pitališčih drugih organizacij ali pri združenih kmetih in združenim kmetom, ki pitajo lastna teleta, pripada pod pogoji iz tega odloka premija za tele, privezano za nadaljnje pitanje, če privežejo teleta v teži največ 135 kilogramov in se pogodbeno zavežejo, da jih bodo. pitali do teže, da se pri bikcih pridobi najmanj 270 kilogramov mesa, pri junicah* pa najmanj 230 kilogramov mesa in jih oddali klavnicam po ceni, ki bo na dan dobave določena s samoupravnim sporazumom o združitvi v Živinorejsko poslovno skupnost Slovenije.
2.	člen
Premija za tele, privezano za nadaljnje pitanje, znaša 2.000 dinarjev. Del premije, ki jih v ta namen daje proračun SR Slovenije in znaša 1.400 dinarjev, se izplača pod pogojem, če Živinorejska poslovna skupnost Slovenije zagotovi 150 dinarjev in organizacije združenega dela iz 4. člena tega odloka zagotovijo nadaljnjih 450 dinarjev po glavi teleta, privezanega za nadaljnje pitanje.
3.	člen
Premija pripada naslednjim upravičencem:
a)	organizacijam združenega dela, ki pitajo teleta v lastnih pitališčih;
b)	individualnemu rejcu, ki je lastnik živali, če so bikci in junice spitani v proizvodnem sodelovanju z organizacijo združenega dela (v nadaljnjem besedilu: organizator proizvodnje) in če so z njim individualni rejci sklenili pogodbo o pitanju telet; premijo za individualne rejce uveljavlja organizator proizvodnje;
c)	organizaciji združenega dela, ki je lastnik telet, če teleta storitveno pitajo individualni rejci ali pa druge organizacije združenega dela.
Za storitveno pitanje se šteje taka oblika kooperacije, kjer riziko prevzame organizator proizvodnje oziroma lastnik telet, ki financira tudi nakup telet, vse prevoze, zavarovanje, dodatno kupljeno krmo, zdravstveno zaščito in obresti za kredit ter plača rejcu oziroma organizaciji, ki uslužnostno pita teleta v svojih pitališčih pogodbeno dogovorjeno plačilo za vloženo delo, odškodnino za hlev ter porabljeno krmo iz lastne proizvodnje;
d)	organizacijam združenega dela in individualnim rejcem, kadar skupno vlagajo v pitanje telet. V tem primeru se premija 2.000 dinarjev deli v sorazmerju, z njihovim vloženim deležem, kar mora biti v pogodbi opredeljeno.
S pogodbo se določi delež premije, ki pripada vsaki od pogodbenih strank. Pogodba mora biti sklenjena v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi v Živinorejsko poslovno skupnost Slovenije.
Premija se mora izplačati upravičencem brez kakršnihkoli odbitkov v času največ 10 dni od prejema nakazila od Živinorejske poslovne skupnosti Slovenije, ne glede na druge obveznosti upravičenca do organizacije združenega dela, ki je uveljavila in prejela premijo.
4.	člen
Premija se lahko uveljavi šele, ko organizator
prpoizvodnje oziroma OZD, ki pita teleta, sklene pogodbo o pitanju in dobavi spitanih telet z eno od OZD, ki je s samoupravnim sporazumom o uskladitvi planov in delitvi dela, določena kot nosilec razvoja klav-no-predelovalne industrije v posamezni regiji (pomurska, podravska, koroška, celjska, ljubljanska, dolenjska in posavska, gorenjska, primorska regija ter na kočevskem).
S pogodbo iz prejšnjega odstavka, se OZD zavežejo zagotoviti proizvajalcem oziroma organizatorjem proizvodnje svoj del premije iz 2. člena tega odloka in prevzeti spitana teleta.
Ko organizacija združenega dela prvič uveljavlja premijo po tem odloku, mora zahtevku priložiti tudi samoupravni sporazum o uskladitvi planov in delitvi dela.	>
5.	člen
Organizacija združenega dela, ki je registrirana za izvoz živine ali mesa, lahko uveljavi premijo po tem odloku, če poleg pogojev iz 3. člena tega odloka izpolnjuje še naslednje pogoje:
—	da ima sklenjeno pogodbo o klanju živine z eno izmed klavnic iz prvega odstavka prejšnjega člena in zagotovi ustrezen del premije iz 2. člena tega odloka;
—	da ima s proizvajalci oziroma organizatorji proizvodnje sklenjen samoupravni sporazum o delitvi deviznega prihodka.
V primeru, da izvoznik izvaža živo živino, mu ob pogojih tega odloka pripada premija iz 2. člena tega odloka, če izvaža pitance težje od 450 kilogramov.
Organizacija združenega dela iz prvega odstavka tega člena mora zahtevku za izplačilo premije priložiti tudi pogodbo iz 1. alinee in samoupravni sporazum iz
2.	alinee prvega odstavka tega člena.
6.	člen
Del premije v znesku 1.400 dinarjev na tele, uveljavljajo organizatorji proizvodnje oziroma organizacije združenega dela, ki pitajo teleta v lastnih pitali-ščih ali pri kooperantih, pri Živinorejski poslovni skupnosti Slovenije. K zahtevku za izplačilo premije morajo upravičenci priložiti tudi spiske rejcev oziroma pitališč, kjer se teleta pitajo. Zahtevek overi občinski kmetijski inšpektorat tiste občine, v kateri se teleta pitajo, ne glede na sedež organizatorja proizvodnje oz. lastnika telet.
Inšpektor izda tudi potrdilo, da je med organizatorji proizvodnje oziroma organizacijami združenega dela, ki pitajo teleta, In kupcem spitanih telet sklenjena pogodba iz prvega odstavka 4. člena tega odloka, da je sklenjena pogodba iz točke b) 3. člena tega odloka ter da je kupec spitanih telet plačal po 450 dinarjev na tele organizatorju proizvodnje oziroma organizaciji združenega dela, ki pita teleta.
7.	člen
Teleta, za katera se uveljavlja premija, morajo biti ob vhlevitvi stehtana in oštevilčena.
Teža in številka telet sta sestavni del pogodbe iz točke b) 3. člena in prvega odstavka 4. člena tega odloka.
Upravičenci morajo voditi register telet v pitanju. Register mora vsebovati najmanj podatke o datumu pričetka pitanja, vhodno težo, število živali ter težo in datum oddaje spitane živali, v opombi registra pa je treba vpisati morebitne pogine ali predčasne izločitve.
8.	člen
Zahtevek za izdajo potrdila organa občinske inšpekcije iz 6. člena tega odloka morajo upravičenci predložiti občinskemu organu kmetijske inšpekcije najpozneje do 10. v naslednjem mesecu za pogodbe, ki so bile sklenjene v preteklem trimesečju.
9.	člen
Zahtevek za premijo se vloži pri Živinorejski poslovni skupnosti Slovenije najpozneje do 25. v naslednjem mesecu po izteku trimesečja, sicer upravičenec izgubi pravico do premije.
10.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo občinski organi kmetijske inšpekcije in republiški kmetijski inšpektorat.
11.	člen
Ne glede na prvi odstavek 4. člena tega odloka lahko do 31. marca 1981 upravičenec uveljavlja premijo za privezovanje telet na način, kot je bil določen z navodilom o premiji za privezovanje telet za pitanje (Uradni list SRS, št. 33/80).
12.	člen
Z denarno kaznijo od 10.000 do 100.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela, ki neupravičeno uveljavi premijo po tem odloku.
Z denarno kaznijo od 2.000 do 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka odgovorna oseba organizacije združenega dela.
13.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po o^j..vi v Uradnem listu SRS.
St. 426-03/80-12
Ljubljana, dne 21. januarja 1981.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Janez Zemljarič 1. r.
226.
Na podlagi tretjega odstavka 271. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79), na podlagi 3. člena in prvega odstavka 7. člena zakona o intervencijah v (kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1/79) in v zvezi s 24. členom zakona o proračunu SR Slovenije za leto 1981 (Uradni list SRS, št. 33/80) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o premiji za plemenske telice v letu i»5i
1.	člen
Organizacijam združenega dela in združenim Kmetom (v nadaljnjem besedilu: upravičencem) pripada ob pogojih tega odloka premija za vsako dodatno vhlevljeno plemensko telico, težjo od 130 koligramov, ki pomeni povečanje staleža plemenske goveje črede pri upravičencu in sicer v znesku:
—	4.000 dinarjev v hribovitih območjih SR Slovenije,
. — 2.500 dinarjev v drugih območjih SR Slovenije.	,
Za hribovita območja -po prvi alinej prejšnjega odstavka se šteje III. in IV. skupina katastrskih občin (davčni okoliš) kot so opredeljene v 54. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74, 5/76, 10/77, 31/77 in 8/78).
2.	člen
Sredstva za premijo po tem odloku zagotovi do višine 50 odstotkov proračun SR Slovenije pod pogojem, da živinorejska poslovna skupnost Slovenije zagotovi drugih 50 odstotkov potrebnih sredstev.'
3.	člen
Organizacije združenega dela, za združene kmete pa organizacije združenih kmetov uveljavljajo premijo za plemenske telice pri Živinorejski poslovni skupnosti SR Slovenije.
Zahtevek za izplačilo premije po tem odloku je treba vložiti najkasneje do 15. decembra 1981.
4.	člen
Zahtevku iz prejšnjega člena je treba priložiti:
—	za združene kmete: pogodbo o reji dodatnega števila pri upravičencu vhlevljenih plemenskih telic, ki jo sklene z organizacijo združenih kmetov. S to pogodbo se združeni limet zaveže, da bo najmanj 5 let obdržal povečan stalež plemenske črede;
—	za organizacije združenega dela — družbene farme: dokazilo o povečanju staleža pri upravičencu vhlevljenih plemenskih telic, ki ga potrdi občinski upravni organ pristojen za kmetijstvo.
5.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo občinski organi kmetijske inšpekcije in Republiški kmetijski inšpektorat.
6.	člen
Navodilo o uveljavljanju premije po tem odloku izda predsednik Republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
7.	člen
Z denarno kaznijo od 10.090 do 100.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela, ki heupravičeno uveljavi premijo za plemenske telice.
Z denarno kaznijo od 2.000 dp 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka odgovorna °seba organizacije združenega dela.
8.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem listu SRS.
St. 426-03/80-13
Ljubljana, dne 21. januarja 1981.
Izvršni svet Skupščine	*
Socialistične republike Slovenije Predsednik Janez Zemljarič L r.
227.
Na podlagi 173. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80) in glede na določbe točke 5.1. resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije v letu 1981 izdaja Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje v soglasju z Republiškim komitejem za družbeno planiranje
/
ODREDBO
o evidenci kazalcev iz planskih aktov temeljnih in drugih organizacij združenega dela za leto 1981
1.	člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovne skupnosti morajo kot obvezno prilogo istočasno s predložitvijo zaključnega računa za leto 1980 predložiti Službi družbenega knjigovodstva tudi podatke o razporejanju dohodka iz svojega planskega akta za leto 1981 v dveh izvodih na obrazcu, ki je sestavni del te odredbe.
2.	člen
Podružnica Službe družbenega knjigovodstva opremi obrazce za računalniško obdelavo in posreduje en izvod (original) Zavodu SR Slovenije za družbeno planiranje, en izvod pa izvršnemu svetu skupščine občine.
Podružnice Službe družbenega knjigovodstva pošiljajo izpolnjene obrazce postopoma do končnega roka za oddajo obrazcev, ki je 15. marec 1981. V tem roku podružnica Službe družbenega knjigovodstva pošlje tudi poročilo o številu uporabnikov družbenih sredstev od vseh zavezanih, ki so obrazec izpolnili ter spisek tistih zavezancev, ki tega v predpisanem roku niso storili.
3.	člen
Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje izvrši obdelavo podatkov po tej odredbi za potrebe spremljanja določb resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije v letu 1981 in določil dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1981 za republiko kot celoto in za vse občine v SR Sloveniji.
4.	člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-1/81
Ljubljana, dne 21. februarja 1981.
Direktor
Zavoda SR Slovenije za družbeno planiranje
Zdravko Praznik 1. r.
Soglašam
Predsednik
Republiškega komiteja za družbeno planiranje Milivoj Samar 1. r.
Plan razporejanja dohodka v letu 1981	Obrazec P-81
Zap. št.	Elementi	Oznake za AOP iz ZR	Znesek v letu 1980 realiziran	Znesek v letu 1981 planiran	Indeks 1981/1980
1	2	3	4	5	6=(5 : 4)100
01	Dohodek	017			
02	Poprečno število zaposlenih na podlagi delovnih ur	143			
03	Del čistega dohodka za osebne dohodke	kor 072			
04	Izplačani čisti osebni dohodek za obdobje	112			
05	Del čistega dohodka za skupno porabo delavcev v TOZD	073 do 076			
06	Sredstva za akumulacijo	059 + 077 do 084			
	Kontrolni seštevek				
(glej navodilo na hrbtni strani obrazca)
Dne .................................. 1981
Pečat SDK	ki sprejema obračun ip datum sprejema
	
Predsednik delavskega sveta
Direktor
Navodilo: Podatek v petem stolpcu se povzema iz planskega akta za leto 1981, ki ga je sprejel delav-svet in ki je usklajen z usmeritvami republiške resolucije za leto 1981. Podatek v četrtem stolpcu za elemente pod zaporedno številko 01, 04, 05, 06 se mora ujemati z ustreznimi podatki iz obrazca Poslovni rezultat med letom — bilanca uspeha, za element pod zaporedno številko 02 pa z ustreznim podatkom iz obrazca Posebni podatki k poslovnemu rezultatu med letom — bilanca uspeha. Podatek pod zaporedno številko 03 se dobi tako, da se ustrezni podatek iz obrazca Poslovni rezultati med letom — bilanca uspeha zmanjša za tisti del prispevkov iz BOD, ki se v letu 1981 obračunavajo iz; dohodka. V ta namen se podatek o delu čistega dohodka za osebne dohodke iz bilance uspeha (072) pomnoži s količnikom, ki ga bo uporabila OZD oziroma delovna skupnost za preračun osebnih dohodkov (29. člen zakona o obračunavanju in izplačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti, Uradni list SRS, št. 33/1980).
Količnik se izračunava po naslednji formuli: (100-D) (1 +	100-J	)
100-D
oziroma skrajšano K = —--r-T —
1UU-J
pri čemer pomenijo:
K = količnik za preračun
D seštevek stopenj davkov in prispevkov iz osebnih dohodkov (v odstotkih) veljavnih v letu 1980 v občini, kjer je sedež OZD oziroma delovne skupnosti, v skladu s samoupravnim splošnim aktom
J = seštevek stopenj davkov in prispevkov iz osebnih dohodkov (v odstotkih) veljavnih za obračun akontacij za januar 1981 v občini, kjer je sedež OZD oziroma delovne skupnosti, v skladu s samoupravnim splošnim aktom.
228.
Na podlagi 22. člena zakona o uporabi predpisov m o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 36/75 in 33/76) in drugega odstavka 25. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS. št. 33/80) objavlja Republiška uprava za družbene prihodke
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PREGLEDA
stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti za leto 1981 (Uradni list SRS, št. 32/80 in 1/8V
A.	V tabeli pod 1 »Stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodka« se izvršijo naslednje spremembe:
I.	1) pri zaporedni številki 19 občina Krško se:
—	v stolpcu 10 stopnja 1,12 nadomesti s stopnjo 0,56;
—	v stolpcu 16 stopnja 12,920 nadomesti s stopnjo 12,360;
—	v stolpcu 17 stopnja 28,240 nadomesti s stopnjo 27,680;
2)	pri zaporedni številki 34 občina Murska Sobota se:
—	v stolpcu 6 stopnja 1,40 nadomesti s stopnjo 1,61;
—	v stolpcu 8 stopnja 4,99 nadomesti s stopnjo 5,39;
—	v stolpcu 16 stopnja 10,290 nadomesti s stopnjo 10,900;
—	v stolpcu 17 stopnja 25,220 nadomesti s stopnjo 25,330;
3)	pri zaporedni številki 49 občina Slovenske Konjice se:
—	v stolpcu 4 stopnja 0,50 nadomesti s stopnjo 0,75;
—	v stolpcu 16 stophja 12,450 nadomesti s stopnjo 12,700;
—	v stolpcu 17 stopnja 27,510 nadomesti s stopnjo 27,760;
4)	pri zaporedni številki 58 občina Tolmin se:
—	v stolpcu 8 stopnja 5,98 nadomesti s stopnjo 6,27; ,
—	v stolpcu 16 stopnja 12,450 nadomesti s stopnjo 12,740;
—	v stolpcu 17 stopnja 27,380 nadomesti s stopnjo 27,670;
5)	pri zaporedni številki 59 občina Zagorje ob Savi se:
—	v stolpcu 16 stopnja 10,740 nadomesti s stopnjo 11,090.
II.	Pod točko 1 »Stopnje davkov in prispevkov iz , osebnega dohodka« se pod tabelo doda naslednje besedilo:
»Stopnja prispevka za financiranje izgradnje Cankarjevega doma v Ljubljani je 0,90 Vo ter velja za Podpisnike samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za financiranje Cankarjevega doma.«
B.	V tabeli točke 2 pod A a) in b) »Stopnje prispevkov iz dohodka« se:
—	pri zaporedni številki 34 občina Murska Sobota stopnja 9,13 nadomesti s stopnjo 9,73;
—	pri zaporedni številki 53 občina Tolmin stopnja ®’58 nadomesti s stopnjo 9,97.
C.	V tabeli 2 pod B c) »Prispevek iz dohodka od °snove dohodek« se:
—	pri zaporedni številki 29 občina Ljutomer stop-Pja 0,43 nadomesti s stopnjo 0,05;
. — pri zaporedni številki 39 občina Postojna stop-
0,56 nadomesti s stopnjo 0,087.
St. 420-26/80
Bjubljana, dne 19. januarja 1981.
Republiški podsekretar
nag. Franc Škufca 1. r.
229.
Na podlagi 50. točke odredbe o računih za vplačevanje prihodkov družbenopolitičnih skupnosti in njihovih skladov, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, o načinu njihovega vplačevanja in o načinu obveščanja njihovih uporabnikov (Uradni list SFRJ, št. 61/77, 9/78, 41/78, 69/78, 5/79, 66/79 in 41/80) izdaja republiški sekretar za finance
ODREDBO
a spremembi in dopolnitvi odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti
V odredbi o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 32/80 in 1/81 se:
v tabeli točke 2:
—	pri zaporedni številki 19 občina Krško stopnja 12,920 nadomesti s stopnjo 12,360;
—	pri zaporedni številki 34 občina Murska Sobota stopnja 10,290 nadomesti s stopnjo 10,900;
—	pri zaporedni številki 49 občina Slovenske Konjice stopnja 12,450 nadomesti s stopnjo 12,700;
—	pri zaporedni številki 59 občina Zagorje ob Savi stopnja 10,740 nadomesti s stopnjo 11,090.
St. 420-26/80	i
Ljubljana, dne 19. januarja 1981.
Republiški sekretar za finance
Anton Slapernik 1. r.
230.
Na podlagi tretjega odstavka 2. člena zakona o nadomestilu dela obresti za investicije v zasebnem kmetijstvu (Uradni list SRS, št. 19-865/75) izdaja republiški sekretar za finance
ODLOČBO
o ugotovitvi povprečne obrestne mere, po kateri so se obrestovale hranilne vloge v SR Sloveniji v letu 1980
Povprečna obrestna mera, po kateri so se obrestovale hranilne vloge v SR Sloveniji v letu 1980, je znašala 7,75 Vs.
St. 44-3/81
Ljubljana, dne 8. januarja 1981.
Republiški sekretar za finance
Anton Slapernik 1. r.
231.
Na podlagi zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni Ust SRS, št. 32/72), uredbe o načinu in postopku pri sklepanju sporazumov o spremembi zadržanih cen za proizvode in storitve (Uradni list SRS, št. 34/72) in odloka
o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti republike (Uradni list SRS, št. 6/73, 21/73) oziroma odloka o spremembi odloka o družbeni kontroli cen iz pristojnosti republike (Uradni list SRS, št. 23/74) so sklenili proizvajalci in uporabniki gozdnih sortimen-tov
SPORAZUM
o spremembi zadržanih cen za hlodovino in druge gozdne sortimente za mehanično in kemično lesno predelavo ter neposredno uporabo
1.	Proizvajalci in porabniki gozdnih sortimentov so sklenili in podpisali sporazum o spremembi zadržanih cen za hlodovino in druge gozdne sortimente za mehanično in kemično lesno predelavo ter nepo-
sredno uporabo s tem, da proizvajalne organizacije združenega dela lahko uporabljajo cene iz cenika, ki je sestavni del sporazuma in se nahaja na Splošnem združenju gozdarstva Slovenije, Ljubljana, Miklošičeva 38/III.
2.	K temu sporazumu je dal soglasje Zavod SR Slovenije za cene s svojo odločbo št. 321-02/80 Ju z dne 30. 12. 1980.
3.	Ta sporazum stopi v veljavo naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 30. 12. 1980.
Predstavniki proizvajalcev: 15 proizvajalcev, podpisnikov sporazuma.
Predstavniki porabnikov: 64 porabnikov, podpisnikov sporazuma.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
BREŽIC/
232.
Na podlagi 150. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78), 30. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79), 29. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS, št. 1-2/80), 21. člena zakona o kulturnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 38/74 in 31/76), 19. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju telesne kulture (Uradni list ’ SRS, št. 35/79), 86. člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS, št. 17/79), 20. člena zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 35/79), 53. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80), 43. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8/78), na podlagi' zakona o stanovanjski skupnosti (Uradni list SRS, št. 8/78), 24. člena zakona. o komunalni dejavnosti posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75) in zakona o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih .skupnostih (Uradni list SRS/ št.. 35/79), in na podlagi 74. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/76) ter na podlagi planskih dokumentov občine Brežice, so skupščine samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti in Skupščina občine Brežice na svojih zborih dne 29. decembra 1980 sprejele
ODLOK	i
o višini prispevne stopnje za financiranje programa samoupravnih interesnih skupnosti in drugih programov v občini Brežice za obdobje od 1. 1. 1981 do 31. -12. 1981 za manjšino, ki ni sprejela samoupravnih sporazumov o temeljih planov SIS za obdobje 1981—1985 za leto 1981 v
1.	člen
Delavci v združenem delu, delavci zaposleni pri občanih in civilnopravnih osebah ter občani, ki z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost in se jim dohodek ugotavlja oziroma TOZD, druge organizacije in delovne skupnosti ter občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarske in negospodarske dejavnosti in se jim dohodek ugotavlja ter niso sklenili samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti za obdobje 1981—1985,
so dolžni plačevati za financiranje družbenih dejavnosti v letu 1981 z odlokom določeni prispevek.
2. člen
1. Prispevek iz BOD delavcev plačujejo zavezanci v skladu z zakonom o osnovah in načinih obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v obdobju 1975-80 (Uradni list SRS, št. 39/74, 29/75, 10/76, 23/76 in 31/76) po naslednjih stopnjah:
•/.
— za občinsko zdravstveno skupnost po
stopnji	1,12
vrednosti programa 13,331.000 din
—	za občinsko izobraževalno skupnost po
stopnji	,	6,34
vrednost programa 83,979.000 din
—	za občinsko kulturno skupnost po stopnji	1,09
vrednost programa 14,486.000 din
—	za občinsko telesnokulturno skupnost
po stopnji	0,44
vrednost programa 5,780.000 din
—	za občinsko skupnost socialnega skrbstva po stopnji	1,17
vrednosti programa 15,450.000 din
—	za občinsko skupnost otroškega varstva
po stopnji ,	4,13
vrednosti programa 50,908.000 din
2. Prispevek iz dohodka — osnova BOD v skladu z določili odloka iz prejšnje točke po stopnji:
— za občinsko zdravstveno skupnost po
stopnji	9,98
vrednost programa 116,945.000 din
—	za občinsko skupnost za zaposlovanje po
stopnji	0,27
vrednost programa 3,298.000 din	t
—	za krajevne skupnosti	po	stopnji	0,30
—	za samoupravno komunalno interesno
skupnost po stopnji	0,70
—	za samoupravno interesno skupnost za
požarno varnost	0-30
—	za ljudsko obrambo po	stopnji	0,a0
%
—	za samoupravno stanovanjsko skupnost po stopnji
—	za	solidarnost	1,00
—	za	vzajemnost	2,08
3.	Prispevek iz dohodka z osnovo dohodek
—	občinska raziskovalna skupnost po stopnji	0,07
vrednost programa 1,106.000 din
3. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981 dalje.
St. 402-52/80
Brežice, dne 29. decembra 1980.
Predsednik
Skupščine občine Brežice Stanko Rebernik 1. r.
233.
Na podlagi 184. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78) ter na podlagi pooblastil Zborov Skupščine občine Brežice z dne 29. decembra 1980 je Izvršni svet SO Brežice na svoji 69. seji dne 14. januarja 1981 sprejel
UGOTOVITVENI SKLEP 1
Ugotavlja se, da je k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje kmetijstva v občini Brežice pristopilo več kot 2/3 podpisnikov in da je samoupravni sporazum veljaven.
2
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa še od 1. januarja
Utt dalje.
St 4tt-aft0
Brežice, dne 14. januarja 1980.
Predsednik Izvršnega sveta
Skupščine občine Brežice Stane Ilc 1. r.
CELJE
2M.
Izvršni svet Skupščine občine Celje je po 2. čle-hu odloka o ukrepih družbene kontrole cen iz prisojnosti občine (Uradni list SRS, št 14/73, 26/74, 31/74, 16/75 in 30/79) na seji dne 24/ decembra 1980 spre-
ODREDBO
0 najvišji drobnoprodajni ceni za pasterizirano konzumno mleko
1
. Določijo se najvišje drobnoprodajne cene za pa-erizirano konzumno mleko in sicer:
din
—	pasterizirano mleko s 3,2 Vo mlečne tol-
šče v polietilenski embalaži 1 liter	11,50
—	pasterizirano mleko s 3,2 Vo tolšče v po-
liet. embalaži 0,5 litra	12,25
—	pasterizirano mleko s 3,2 Vo tolšče v tetrapak embalaži 1 liter	12,35
—	pasterizirano mleko s 3,2 Vo tolšče v te-
trabrik embalaži 0,5 litra	13,45
—	pasterizirano mleko 's 3,2 Vo tolšče v tetrapak embalaži 0,25 litra	15,20
—	pasterizirano mleko s 3,6 Vo tolšče v po-
lietil. embalaži 1 liter	12,50
—	pasterizirano rnelko s 3,6 Vo tolšče v po-
lietil. embalaži 0,5 litra	13,20
—	pasterizirano	mleko	z	1,6 Vo	tolšče	v
tatrabrik embalaži 1 liter	10,75
—	pasterizirano	mleko	z	1,6 Vo	tolšče	v
tetrapak embalaži 1 liter	10,75
2
Z dnem uveljavitve te odredbe preneha veljati odredba o najvišji drobnoprodajni ceni za pasterizirano konzumno mleko (Uradni list SRS, št. 2/77).
3
i
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 24. decembra 1980 dalje, ko stopi v veljavo republiški odlok o prenehanju veljavnosti odloka o določitvi naj-višje ravni cen mleka (Uradni list SRS. št. 36/79) in odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o kompenzaciji za mleko (Uradni list SRS, št. 36/79).
St. 38-25/80-3
Celje, dne 24. decembra 1980.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje
Venčeslav Zalezina 1. r.
235.
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, drugi delovni ljudje v samoupravnih organizacijah in skupnostih ter občani v krajevnih skupnostih, ki uresničujemo svobodno menjavo dela kot uporabniki ali izvajalci programov storitev na področju vzgoje in osnovnega izobraževanja v Občinski izobraževalni skupnosti Celje sklepamo na podlagi 23. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS, št 1/80)
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o temeljih plana občinske izobraževalne skupnosti Celje za obdobje 1981—1985
I.	PROGRAM OSNOVNEGA IZOBRAŽEVANJA V OBČINI
1.	člen
Uporabniki in izvajalci (v nadaljnjem besedilu: udeleženci), združeni v Občinski izobraževalni skupnosti Celje (v nadaljnjem besedilu: OIS) bomo v ob-
dobju 1981—1985 zadovoljili potrebe po vzgoji in osnovnem izobraževanju, s tem da bomo vključili v osnovno šolo naslednje število šoloobveznih' otrok:
Planirano število učencev
Leto	Število vseh učencev	osnovna šola		POS In org. za uspos.	
		skupaj	od tega v COS	skupaj	od tega v COS
1981	7.309	7.026	691	283	—
1982	7.401	7.136	720	265	—
1983	7.428	7.171	720	257			
1984	7.549	7.295	770	254	—
1985	7.723	7.475	970	248	—
Poleg potreb opredeljenih v prvem odstavku, bomo udeleženci zadovoljili tudi potrebe po osnovnem izobraževanju odraslih, izražene s številom vpisanih v osnovne šole za odrasle:
— 1981	250
— 1982	250
— 1983	250
— 1984	250
— 1985	250
2.	člen
Izvajalci združeni v OIS Celje bomo izvajali naslednje programe storitev:
a)	program storitev, s katerim se uresničuje predmetnik z učnimi načrti za osnovno šolo, celodnevno šolo, podaljšano bivanje in program interesnih dejavnosti,
b)	program storitev, s katerimi se uresničuje predmetnik z učnimi načrti v organizacijah za uspo-
nem in duševnem razvoju s programi celodnevne šole, podaljšanega bivanja in interesnih dejavnosti v teh organizacijah ter program storitev v domovih zavodov za usposabljanje,
c)	program storitev, s katerim se uresničuje predmetnik z učnimi načrti za osnovno izobraževanje odraslih,
č) prevozi učencev v šolo in varstvo vozačev,
d)	brezplačna oskrba v domovih ali pri družinah za učence, za katere ni mogoče organizirati prevoza,
e)	program storitev šole v naravi za 4. in 5. razred,
f)	program storitev za zagotovitev prehrane učencev (malica — kosilo),
g)	program učnih ekskurzij,
h)	program organizirane preskrbe učencev z učbeniki,
i)	program storitev šolskih svetovalnih služb,
j)	program storitev glasbene šole,
k)	štipendiranje za pedagoški poklic,
l)	program nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite,
m)	program storitev, delavske univerze za splošno družbeno izobraževanje delavcev in občanov,
n)	program storitev družbenih organizacij in društev, ki opravljajo vzgojnoizobraževalno dejavnost,
o)	program storitev vzgojne svetovalnice,
p)	delo samoupravnih organov in strokovne službe,
r)	program družbenega informiranja,
s)	druge samoupravno dogovorjene naloge.
\
3.	člen
V izobraževanje po programih iz 2. člena bomo
sabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v	teles-	udeleženci vključili		naslednje	število	učencev;
Program	1981	1982	1983	1984	1985
1. osnovna šola	6.335	6.416	6.451	6.525	6.505
— od tega podaljšano bivanje	883	883	883	883	883
2. celodnevna osnovna šola	691	720	720	770	970
3. OS s prilagojenim programom	240	, 215	200	190	180
— od .tega podaljšano bivanje	37	37	37	37	37
4. delovno usposabljanje	43	50	57	64	68
5. domovi zavodov za usposabljanje	30	31	31	32	33
6. OS za odrasle	250	250	250	250	250
7. prevozi učencev	1.430	1.450	1.460	1.480	1.520
8. varstvo vozačev	1.000	1.020	1.030	1.040	1.050
9. glasbena šola	490	490	510	520	530
4. člen		— 5.660 din na	pogojno	kvalificiranega delavca	
Pri izvajanju vzgojnoizobraževalnih programov bomo izvajalci upoštevali standarde in normative dogovorjene in sprejete v skupščini OIS.
5.	člen
na mesec,
— za skupno porabo 7.400 din na zaposlenega delavca na leto;
č) za obveznosti za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb in druge obveznosti, vra-
Cene oziroma povračilo za izvajanje programov osnovnošolskega izobraževanja ugotavljamo udeleženci z naslednjimi merili:
a)	za materialne stroške, vračunane v ceno na enoto storitve najmanj 10 */o od sredstev za osebne dohodke;
b)	za amortizacijo osnovnih sredstev po minimalnih zakonskih stopnjah po stanju na dan 31. december preteklega leta;
c)	za sredstva za osebne dohodke in skupno porabo:
čunane na enoto storitve:
—	14,50 °/o na sredstva za osebne dohodke,
—	3,82 »/o na dohodek za sredstva plačilnega prometa ter za izobraževalno skupnost za pedagoško usmeritev in raziskovalno skupnost;
d)	za sredstva rezerv 1,5 % od sredstev pod c in č.
Povračilo za prevoze učencev se vračuna po dejanskih stroških.
Plačilo za ekskurzije se vračuna v višini 40 %>
cene kilometra avtobusnega prevoza.
J
Udeleženci podrobneje opredelimo merila za vrednotenje vzgojnoizobraževalnih storitev s posebnim aktom, ki ga sprejme skupščina izobraževalne skupnosti.
6.	člen /'
V	skladu s kadrovskimi potrebami bomo udeleženci zagotavljali sredstva za kadrovske štipendije za poprečno 60 štipendistov letno ter omogočali tudi izobraževanje iz dela in ob delu za kadrovske potrebe vzgoje in izobraževanja v občini.
7.	člen
OIS bo kontinuirano izvajala naloge na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite, pri čemer bomo dali prednost predvsem naslednjim nalogam: nadaljnje opremljanje kabinetov za pouk obrambe in zaščite na šolah, opremljanje enot civilne zaščite in usposabljanje pripadnikov teh enot, zagotavljanje opreme za osebno in kolektivno zaščito ljudi, graditev in vzdrževanje zaklonišč ter usposabljanje obveznikov in drugih oseb za opravljanje dejavnosti v vojni.
8.	člen
V	OIS bomo uporabniki uresničevali svobodno menjavo dela tudi z družbenimi organizacijami in društvi, ki opravljajo vzgojnoizobraževalno dejavnost oziroma s svojo dejavnostjo sodelujejo pri zagotavljanju pogojev za njeno opravljanje.
9.	člen
Udeleženci bomo krepili družbeno informiranje za področje vzgoje in izobraževanja, sodelovali pri izdajanju skupnega delegatskega glasila ter sofinancirali informativno dejavnost Novega tednika in Radia Celje.
10.	člen
Za delo samoupravnih organov ter strokovne službe OIS in skupnih strokovnih služb SIS bomo udeleženci združili 3.038 tisoč dinarjev letno.
11.	člen
Udeleženci si bomo v okviru možnosti prizadevali izboljšati materialne pogoje izvajanja vzgojnoizobraževalnih programov.
12.	člen
Skupna vrednost vseh programov opredeljenih v 2- členu je:
leto		cene 1980 v 000 din
1981		219.425
1982		225,329
1983	%	227.745
1984		236.596
1985		241.428
II. PROGRAM INVESTICIJ 13. člen
Za razširitev vzgojnoizobraževalnih zmogljivosti
v osnovnem šolstvu bomo udeleženci združili:
Objekt	Vrednost investic.	Sredstva združena po prisp. stopnji 1981	1982	1983	1984	1985	
Prizidek			
Osnovne šole			
Store	21.576	—	—	2.761	2.358	7.310
III.	ZAGOTOVLJENI PROGRAM IN SISTEM SOLIDARNOSTI
14.	člen
Ne glede na gospodarsko moč občin bomo udeleženci v celotni Sloveniji zagotavljali vsem učencem program, ki ga opredeljuje 14. člen zakona o osnovni šoli — Uradni list SRS, št. 5/80.
15.	člen
Pri izvajanju zagotovljenega programa bomo izvajalci upoštevali naslednje standarde in normative:
1.	Obseg zagotovljenega programa:
a)	obvezni predmetnik z učnimi načrti za osnovne šole, osnovne šole s' prilagojenimi predmetniki in učnimi načrti za lažje duševno prizadete otroke, program delovnega usposabljanja in domske vzgoje ter osnovno izobraževanje odraslih;
b)	šolske ekskurzije — ena ekskurzija na oddelek;
c)	prevozi učencev v skladu z zakonom;
č) bivanje učencev v domovih ali pri družinah.
2.	Normativi o številu učencev v oddelkih in skupinah:
a)	število učencev v oddelku ne more biti večje od 36; do leta 1985 prehod na 32 učencev v oddelku in sicer v letu 1983 50 °/o oddelkov in v letu 1984 50 °/o oddelkov:
b)	najnižje število učencev v čistem oddelku je 16;
c)	število učencev v oddelku dvojezične šole ne more biti večje od 24;
č) število učencev v kombiniranem oddelku iz dveh razredov ne more biti večje od 32, v kombiniranem oddelku iz 3 razredov pa ne večje od 24. Od leta 1984 število učencev v kombiniranem oddelku ne more biti večje od 24;
d)	število učencev v oddelku organizacije za usposabljanje je od 5 do 15 let in to: v prvem razredu 5—9, v drugem in tretjem 6—11 in od četrtega do osmega razreda 6—15 otrok;
e)	število otrok na prvi razvojni stopnji delovnega usposabljanja 5—7, na drugi 6—8, na tretji 7—9 otrok;
f)	če učni načrt določa, da se oddelek deli v skupine, število učencev ne sme biti večje od 20;
g)	število učencev v oddelku domske vzgoje (vzgojna skupina) v domovih pri osnovnih šolah s prilagojenim predmetnikom in učnim načrtom za lažje duševno prizadete ne more biti večje od 15.
Izjemoma je število učencev v oddelkih nižje v šoli z italijanskim učnim jezikom in v šolah na obmejnem in hribovitem območju.
3.	Normativi za obseg dela v okviru 42-umega delovnega tedna:
a)	20 ur neposrednega vzgojnoizobraževalnega dela pedagoških delavcev z višjo izobrazbo;
b)	3 ure vzgojnega dela vzgojiteljev, pri čemer se vračuna 1,3 vzgojitelja na vzgojno skupino;
c)	ravnatelja na 16 oddelkov;
č) 1,5 administrativnega delavca na 16 oddelkov;
d)	snažilka na 500 m2 čistilne površine;
e)	hišnik na 16 oddelkov.
4.	Normativi za ekskurzije:
a)	1,—3. razred območje občine do 20 km v eno smer;
b)	4.-8. razred območje SR Slovenije do 120 km v eno smer.
16.	člen
Ceno oziroma povračilo za izvajanje zagotovljenega programa, ki se zagotavlja 'po načelu solidarnosti, občinske izobraževalne skupnosti ugotavljamo z merili, dogovorjenimi v skupščini Izobraževalne skupnosti Slovenije:
1.	Enota storitve je oddelek, ki vključuje:
a)	materialne stroške 10 odstotkov od osebnega dohodka;
b)	amortizacijo po minimalnih zakonskih stopnjah na podlagi prostorskih normativov; •
c)	sredstva za osebne dohodke, in skupno porabo:
—	za osebni dohodek v višini 5.300 din na pogojno nekvalificiranega delavca;
—	za skupno porabo 5.800 din na delavca;
d)	sredstva iz dohodka za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb in drugih obveznosti:
—	10,64 odstotka od sredstev za osebne dohodke;
—	5,46 odstotka od dohodka za sredstva rezerv, plačilnega prometa SLO, izobraževalni skupnosti za pedagoško usmeritev ter področni raziskovalni skupnosti vzgoje in izobraževanja.
2.	Povračilo za prevoze učencev se vračuna po dejanskih stroških.
3.	Povračilo za bivanje učencev pri družinah se , vračuna po dejanskih stroških.
4.	Povračilo za .ekskurzije se vračuna:
—	na oddelek od 1.—4. razreda'	360 din
—	na oddelek od 5.—8. razreda	2.160 din.
17.	člen
Obseg sredstev za zagotovljeni program v občinskih izobraževalnih skupnostih SRS izračunan po standardih in normativih iz 15. člena ter merilih iz 16. člena je:
leto	cene 1980 v 000 din
1981	4,098.423
1982	. 4,142.892
1983	4,307.046
1984	4,460.452
1985	4,599.110
18.	člen
Sredstva za zagotovljeni program bomo udeleženci združevali solidarno skupaj z delavci in drugimi delovnimi ljudmi na celotnem območju SR Slovenije.
Sredstva iz prejšnjega odstavka bomo udeleženci združevali po enotni prispevni stopnji iz bruto osebnega dohodka. Višino prispevne stopnje za vsako leto ugotovi skupščina Izobraževalne skupnosti Slovenije.	1
19.	člen
Solidarnostna sredstva oblikuje OIS, ' v katerih udeleženci združijo po enotni prispevni stopnj več sredstev, kot je potrebnih za izvedbo njihovega zagotovljenega programa.
Solidarnostna sredstva prejmejo OIS, v katerih uporabniki po enotni prispevni stopnji ne združijo dovolj sredstev za izvedbo zagotovljenega programa iz 17. člena tega sporazuma.
20.	člen
Solidarnostna sredstva oblikujejo občinske izobraževalne skupnosti tako, da združujejo razliko med zneskom sredstev po enotni prispevni stopnji in zneskom sredstev, potrebnih za izvedbo njihovega zagotovljenega programa, zmanjšano za obseg sredstev, ugotovljenih po kriterijih iz 22. in 23. člena.
21.	člen
Solidarnostnih sredstev ne združujejo tiste občinske izobraževalne skupnosti, ki s prispevki po prispevni stopnji, izračunani na podlagi obsega solidarnostnih sredstev in prispevne osnove občinskih izobraževalnih skupnosti iz prvega odstavka 19. člena, združujejo manj sredstev, kot jih potrebujejo za izvedbo svojega zagotovljenega programa.
22.	člen
Ne glede na določbe drugega odstavka 19. člena pa OIS ni upravičena do solidarnostnih sredstev, če:
a)	i solidarnostna sredstva predstavlajo do 10 odstotkov vrednosti njenega zagotovljenega programa;
b)	družbeni proizvod na prebivalca občine presega 80 odstotkov poprečnega družbenega proizvoda na prebivalca v SR Sloveniji za zadnje leto, ko je ta podatek uradno objavljen.
23.	člen
Solidarnostna sredstva prejmejo OIS:
a)	občin, ki so po zakonu nerazvite — celotno razliko med zneskom sredstev zbranih po enotni poprečni prispevni stopnji in vrednostjo njihovega zagotovljenega programa;
b)	občin, ki imajo nerazvite krajevne skupnosti (po zakonu) — le razliko med zneskom sredstev zbranih po enotni poprečni prispevni stopnji in vrednostjo njihovega zagotovljenega programa, znižano za 10 odstotkov;
c)	občin, ki imajo nerazvite obmejne krajevne skupnosti — le razliko med zneskom sredstev zbranih po enotni poprečni prispevni stopnji in vrednostjo njihovega zagotovljenega programa, znižano za 5 odstotkov; >
č) ostalih občin, ki so glede na določbe 19. člena upravičene do solidarnostnih sredstev — le razlike med zneskom, sredstev, zbranih po enotni poprečni prpispevni stopnji in vrednostjo njihovega zagotovljenega programa, znižano za 25 odstotkov.
24.	člen
Obseg solidarnostnega združevanja sredstev mora omogočiti uresničevanje zagotovljenega programa pod naslednjimi pogoji:
—	da programi storitev, ki se zagotavljajo iz solidarnostnih sredstev glede standardov, normativov in cene ne presegajo meril, dogovorjenih v Izobraževalni skupnosti Slovenije v skladu z zakonom;
—	da upravičenci do solidarnostnih sredstev prevzemajo za uresničevanje zagotovljenega programa najmanj enake obveznosti kot udeleženci, ki prispevajo sredstva za solidarnost;
—	da sredstva za osebne dohodke na območju občine, kjer prejemajo solidarnostna sredstva, ne presegajo višine, ki je določena na podlagi dogovorjenih meril v skladu z doseženo- družbeno produktivnosti o dela na območju te občine.
25.	člen
OIS, za katere se v letnem planu združevanja in razporeditve solidarnostnih sredstev predvideva, da bodo upravičene do solidarnostnih sredstev, imajo pravico do mesečnih akontacij v višini dvanajstine s planom predvidenega letnega zneska.
Znesek solidarnostnih sredstev, do katerega je OIS upravičena, se dokončno ugotovi z letnim obračunom. Razlika med tako ugotovljenim zneskom i" akontacijami iz prejšnjega odstavka, se poračuna v naslednjem letu.
26. člen
Udeleženci v OIS bomo v skladu z 18. členom tega sporazuma združili sredstva za zagotovljeni 'program v naslednji višini:
leto	cene • 1980 v 000 din
1981	139:244
1982	141.994
1983	147.547
1934	153.288
1985	158.539
V sredstva solidarnosti	bomo udeleženci v skla-
du z 20. členom tega sporazuma, združili:	
leto	cene 1980 v 000 din
1981	13.594
1982	13.140
1983	18.063
1984	16.760
1985	19.680
IV.	PROGRAM SKUPNIH NALOG OSNOVNEGA IZOBRAŽEVANJA
’ 27. člen
Naloge, ki so skupnega pomena za osnovno izobraževanje, .bodo v obdobju 1981—1985:
—	raziskovalni projekti: nekatere psihološke lastnosti učenčev osnovnih šol — organizacij za usposabljanje in njihove šolske uspešnosti;
—	vzgojnoizobraževalna dejavnost strokovnih društev, njihovih zvez in družbenih organizacij;
—	izdajanje mladinskega tiska in učbenikov za osnovne šole s prilagojenim predmetnikom;
—	postopen prehod na celodnevno obliko dela v osnovnih šolah v nerazvitih občinah;
—	delo Republiškega eksperimentalnega centra Podčetrtek, OS Marije Broz Bistrica ob, Sotli in OS Cerkno — spomenik NOB.
28.	člen
Uporabniki bomo uresničevali svobodno menjavo dela z naslednjimi društvi oziroma njihovimi zve-zami in družbenimi organizacijami, ki opravljajo vzSojnoizobraževalno dejavnost, ki je skupnega polena za osnovno izobraževanje: Zveza prijateljev Gladine Slovenije, Festival Kurirček, Zveza organi-Zacij tehnične kulture Slovenije, Zveza tabornikov Slovenije in Republiški center šolskih športnih dru- , štev.
29.	člen
V skladu z družbenim dogovorom o vlogi, razšir-lanju in financiranju mladinskega periodičnega tiska (Uradni list SRS, št. 9/77) bomo udeleženci združeva-i sredstva za sofinanciranje mladinskega periodičnega iška: Ciciban, Pionirski list, Pionir, Kurirček, Otrok m družina, Tabor in Tim.
Udeleženci bomo krili tudi razliko stroškov iz-al učbenikov za učence osnovnih šol s prilagojenim Predmetnikom in učnim načrtom, za kolikor so le —
1 zaradi nizke naklade višji od stroškov izdaj učbe-rpkov za osnovne šole.
30.	člen
Naloga skupnega pomena bo tudi postopen pre-°d na celodnevno obliko dela' v osnovnih šolah v ne-
razvitih občinah in sicer največ do 10 odstotkov oddelkov v letu 1985.
31.	člen
Za izvajanje nalog, ki so skupnega pomena za celotno področje vzgoje in osnovnega izobraževanja in se uresničujejo preko Izobraževalne skupnosti Slovenije, bomo delavci, drugi delovni ljudje in občani na celotnem območju SR Slovenije po načelu vzajemnosti z enotno poprečno" prispevno stopnjo, dogovorjeno v Izobraževalni skupnosti Slovenije, združili:
leto	cene 1980 v 000 din
1981	68.331
1982	70.449
1983	72.633
1984	74.884
1985	77.206
32. člen	
Za izvajanje nalog iz, prejšnjega	člena bomo v
OIS Celje združili:	
leto	cene 1980
	v 000 din
1981	2.549
1982	2.628
1983	2.709
1984	2.793
1985	2.880
V. PROGRAM VZAJEMNEGA INVESTIRANJA
33. člen Delavci in drugi delovni' ljudje in občani na celotnem območju SR Slovenije bomo za izgradnjo, adaptacijo in rekonstrukcije osnovnošolskega prostora v manj razvitih občinah vzajemno združili z enotno poprečno prispevno stopnjo dogovorjeno v Izobraževalni skupnosti Slovenije:		
leto		cene 1980 v 000 din
1981		22.781
1982		23.483
1983		24.210
1984		. 24.981
1985		25.735
34. člen		
Za izvedbo nalog iz prejšnjega	člena bomo ude-	
leženci v OIS Celje združili:		
leto		cene 1980 v 000 din
1981		850
1982		^76
1983		903
1984		931
1985		960
VI. ZDRUŽEVANJE SREDSTEV ZA IZVEDBO ' PROGRAMOV IN NALOG
35. člen
Za izvedbo vseh programov in nalog opredeljenih v tem sporazumu, bomo udeleženci v OIS Celje iz bruto osebnega dohodka združili za:
	-				v cenah 1980 v 000 din	
Programi in naloge	1981	1982	1983	1984 •s	1985	Skupaj 1981—1985
1. Program storitev izvajalcev	219.425 '	225.329	227.745	236.596	241.428	1,150.523
2. Program invest. v občini	—	—	2.761	2.358	7.310	12.429
3. Solidarnost	13.594	13.140	18.063	16.760	19.680	81.237
4. Program skupnih nalog	2.549	2.628	2.709	2.793	2.880	13.559
5. Program vzajem. investiranja	850	876	903	931	960	4.520
Skupaj	236.418	241.973	252.181	259.438	272.258	1,262.268
36.	člen
Prispevna stopnja za leto 1981 je 5,47 odstotka; za vsako naslednje leto pa jo bo skupščina OIS določila z letnim planom uresničevanja, tega sporazuma.
37.	člen
Višino sredstev, ki jih združujejo na osnovi tega samoupravnega sporazuma, bomb letno povečali največ za */o rasti cen na drobno v razdobju oktober preteklega leta — oktober tekočega leta.
38.	člen
Nominalni obseg sredstev potrebnih za izvajanje zagotovljenega programa določenega s tem sporazumom, bomo za posamezno leto ugotavljali na tale način:
—	del, ki odpade na materialne stroške, bomo revalorizirali z letnim gibanjem cen na drobno za razdobje oktober preteklega leta — oktober tekočega leta,
—	del na osebne dohodke, del za zadovoljevanje splošnih in skupnih družbenih potreb ter del za rezerve revalorizirali z rastjo poprečnih osebnih dohodkov v gospodarstvu v razdobju oktober preteklega leta — oktober tekočega leta.
39.	člen
Morebitne presežke ali primanjkljaje pri združevanju sredstev za naloge iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana Izobraževalne skupnosti Slovenije, ki bodo nastali zaradi različnih gibanj bruto osebnih dohodkov, bo občinska izobraževalna skupnošt uskladila v okviru vseh sredstev, dogovorjenih s tem samoupravnim sporazumom in v skladu z občinskim dogovorom o temeljih družbenega plana.
40.	člen
Obveznost organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter združenj, ki so kot uporabniki združeni v OIS glede vplačevanja prispevkov za tekoče leto preneha, ko je dosežen planirani letni obseg sredstev.
VII. SPREMLJANJE URESNIČEVANJA SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA
41.	člen
Skupščina OIS sprejema letne plane uresničevanja tega sporazuma, najmanj enkrat letno pa mora analizirati njegovo uresničevanje in o tem obveščati udeležence.
42.	člen
Ce se izkaže, da ni mogoče uresničiti planskih nalog in da'motenj ne more preprečiti skupščina s svojimi ukrepi, skupščina obvesti udeležence in začne postopek za spremembo tega sporazuma.
Šteje se. da so pri uresničevanju planskih nalog nastale motnje, če:
1.	se programi ne izvajajo v predvidenem obsegu in kvaliteti,
2.	ni mogoče zagotoviti sredstev v dogovorjeni višini.
43.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega samoupravnega sporazuma opravlja organ za samoupravni nadzor OIS.
Organ iz prejšnjega odstavka spremlja zlasti:
—	skladnost planov izobraževalne skupnosti z določbami tega sporazuma,
—	uresničevanje s tem sporazumom določenih planskih smotrov in nalog,
—	spoštovanje standardov in normativov za oblikovanje cen storitev in povračil v svobodni menjavi dela,
—	združevanje, usmerjanje in porabo sredstev za izvedbo s tem sporazumom določenih planskih ciljev in nalog.
44.	člen
Ta sporazum je sklenjen, ko ga sprejmejo organi upravljanja najmanj dveh tretjin samoupravnih organizacij in skupnosti uporabnikov in najmanj dveh tretjin samoupravnih organizacij in skupnosti izvajalcev.	. .
Ugotovitev, da je sporazum sklenjen, sprejme in skupaj z besedilom sporazuma objavi v Uradnem listu SRS skupščina OIS.
Sporazum začne veljati osmi dan po objavi, upo-rSblja pa se od 1. januarja 1981 dalje.
236.
Na podlagi 20. člena statuta Občinske izobraževalne skupnosti Celje in 45. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske izobraževalne skupnosti Celje za obdobje 1981—1985 sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev na seji 23. decembra 1980 sprejela
SKLEP
Skupščina Občinske izobraževalne skupnosti Ce-, lje ugotavlja, da je samoupravni sporazum o temeljih ’ plana Občinske izobraževalne skupnosti Celje za obdobje 1981—1985 od skupno 348 udeležencev do vključno 23. decembra 1980 podpisalo 235 udeležencev, zato je sporazum sklenjen.
Predsednik skupščine
Franc Berginc 1. r.
GROSUPLJE
237.
Na podlagi 15. člena odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Grosuplje (Uradni list SRS, št 32/80) ter 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78) je
Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. novembra 1980 sprejela
SKLEP
o prednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Grosuplje
' 1
Vrednost točke za izračun nadomestila za upora-' bo stavbnega zemljišča na območju občine Grosuplje za leto 1981 je 0,0032 din.
2
Ta sklep začne veljati s 1. januarjem 1981.
St. 464-2/80
Grosuplje, dne 26. novembra 1980.
Predsednik /
Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r.
238.
Volilna komisija krajevne skupnosti Dob daje Po 10. členu zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72)
POROČILO
0 izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju KS Dob, ki je bil 7. 12. 1980
Referendum je razpisala skupščina krajevne skupnosti Dob s sklepom o razpisu referenduma (Uradni list SRS, št. 28/80) za sofinanciranje gradnje šolskega centra v Ivančni gorici in ureditvi komunalnih dejavnosti na območju krajevne skupnosti Dob.
Referendum je bil 7. 12. 1980.
Volilna komisija je na podlagi pregleda glasovalnih sPiskov preiskusila zakonitost referenduma in ugoto-vila, da je bil postopek za izvedbo referenduma in sam referendum izveden v skladu z zakonom in da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na izid glaso-vanja.
Po ugotovitvi izida glasovanja je volilna komisija bgotovila, da je od 480 volilnih upravičencev glasovalo 429 volilcev, da je glasovalo »za« 293 volilcev, »pro-11* 124 volilcev, neveljavnih je bilo 12 glasovnic, glasovanja pa se je vzdržalo 51 volilcev.
Na podlagi zgoraj navedenega izida glasovanja, v°lilna komisija ugotavlja, da je predlog za uvedbo samoprispevka sprejet, saj se je zanj izrekla nad polovica glasovalnih upravičencev. Tako ima skupščina krajevne skupnosti Dob v smislu 9. člena zakona o Referendumu in 2. člena zakona o samoprispevku, zakonito podlago za sprejem sklepa o uvedbi krajevresa Samoprispevka.
Pob, dne 9. decembra 1980.
Volilna komisija KS Dob Tajnik	Predsednik
Frančiška Šraj 1. r.	Ivan Trnovšek 1. r.
Član
Darinka Rus 1. r.
t
LAŠKO
239.
v Na podlagi drugega odstavka 38. člena zakona o Srpjtvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list ujRS- št. 18-1146/77 in 2-43/78) in 9. člena odredbe o st epih za preprečevanje, zatiranje in izkorininjenje sv * ne (Uradni list SRS, št. 25-1546/78) je Izvršni icR, Skupščine občine Laško na seji dne 14. januarja 81 prejel
ODREDBO
o spremembi in dopolnitvi odredbe o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline
1.	člen
V	1. členu odredbe o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline (Uradni list SRS, št. 10/80) se besedilo spremeni in se glasi: »S to odredbo se proglaša območje občine Laško kot okuženo s steklino.«
2.	člen
V	5. členu se za besedo »starosti« doda vejica in dopolni z naslednjim besedilom: »do takrat pa morajo biti zaprti.«
3.	člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 322-3/81-1/2
Laško, dne 15. januarja 1981.
Predsednik Izvršnega sveta
Skupščine občine Laško Srečko Brilej 1. r.
LJUBLJANA ŠIŠKA 240.
Na podlagi 10., 14., 21. in 189. člena ter skladno z določili 13., 20„ 220. in 242. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78), v skladu z zakonom o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, Št. 6,76) in upošj-evajoč odlok o uvajanju obveznih priprav prostorskih planov v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 4/78) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. decembra 1980 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o obvezni pripravi srednjeročnega družbenega plana s prostorskim planom Skupščine občine Ljubljana Šiška za obdobje 1981 do 1985
1.	člen
V	odloku o obvezni pripravi srednjeročnega družbenega plana s prostorskim planom Skupščine, občine Ljubljana Šiška za obdobje od 1981 do 1985 (Uradni list SRS, št. 22/78) se 4. aiinea 8. člena spremeni, tako da se glasi :
— skupščini občini predlog plana najkasneje do 31. januarja 1981.
2.	člen
Za vse samoupravne organizacije in skupnosti v občini Ljubljana Siska, ki v smislu 6. člena zakona o planiranju niso podpisnice dogovora o temeljih družbenega plana občine Ljubljana Šiška za obdobje 1981 do 1985 in nimajo lastnih planskih dokumentov, veljajo zanje za obdobje 1981—1985 določila družbenega plana občine Ljubljana Šiška za obdobje 1981—1985 ter vsakoletna resolucija o uresničevanju družbenega plana občine Ljubljana Šiška.
3.	člen
Ta odlok Začne veljati o§mi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1-30-029/80
Ljubljana, dne 26. decembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška
Franc Dejak 1. r.
SLOVENSKA BISTRICA 241.
Na podlagi 107. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 22/74), 52. in 205. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 23/76) in 212. člena statuta občine Slovenska Bistrica (Medobčinski uradni vestnik, št. 17/80) je Skupščina občine Slovenska Bistrica na 28. seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti ter na 27. seji družbenopolitičnega zbora dne 29. decembra 1980 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi in organizaciji enot in štabov civilne
zaščite na območju občine Slovenska Bistrica
I.	USTANOVITEV IN ORGANIZACIJA ENOT • CIVILNE ZAŠČITE
1.	člen
Za zaščito in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin ob vojnih akcijah, ob naravnih in' drugih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah se v občini Slovenska Bistrica ustanovijo enote civilne zaščite.
2.	člen
Na območju občine Slovenska Bistrica se ustanovijo:
—	splošne enote civilne zaščite,
—	specializirane enote civilne zaščite,
■— občinske specializirane enote civilne zaščite.
3.	člen
Splošne enote civilne zaščite se ustanovijo v večjih stanovanjskih in drugih stavbah ali po ulicah za več stavb skupaji v naseljih, v manjših temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih in v krajevnih skupnostih, ki ne izpolnjujejo pogojev za ustanovitev specializiranih enot civilne zaščite.
Ustanovijo se za opravljanje manj zahtevnih nalog pri izvajanju zaščitno-reševalnih akcij v skladu z načrti civilne zaščite.
4.	člen
Na podlagi ocene ogroženosti ter v skladu s potrebami in možnostmi se v občini ustanovijo občinske specializirane enote civilne zaščite: za reševanje iz ruševin, prve medicinske pomoči, gašenje požarov, ra-diploško-biološko-kemično zaščito, uničevanje . neeksplodiranih eksplozivnih sredstev ter za identifikacijo, pokop trupel. ter asanacijo terena. Občinske specializirane enote so pod neposrednim vodstvom občinskega štaba za civilno zaščito.	' -
5.	člen
V krajevnih skupnostih ustanovijo njihovi sveti specializirane enote za reševanje iz ruševin, za nudenje prve medicinske pomoči, za radiološko-biolo-ško-kemično zaščito, za veterinarsko pomoč, gašenje požarov, za socialno delo in po potrebi za izvajanje drugih ukrepov civilne zaščite.
Poleg specializiranih enot ustanovijo krajevne skupnosti tudi splošne enote civilne zaščite v posameznih stanovanjskih blokih ali skupinah stanovanjskih hiš na osnovi- samoupravne organiziranosti stanovalcev in v določenih predelih oziroma ulicah, vaseh in zaselkih.
Pri ustanavljanju specializiranih enot civilne zaščite lahko zaradi smotrnosti več krajevnih skupnosti
na določenem območju ustanovi skupno specializirano enoto civilne zaščite.
6.	člen
V temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v drugih organizacijah in skupnostih ustanovi delavski svet oziroma drug ustrezen organ upravljanja enote in štab civilne zaščite na osnovi ocene ogroženosti, Temeljne organizacije združenega dela ter druge organizacije in skupnosti lahko ustanovijo specializirane enote za gašenje požarov, za prvo medicinsko pomoč, za radiološko-biološko-kemično zaščito, za veterinarsko pomoč ter za izvajanje drugih ukrepov civilne zaščite.
Vrsta in velikost posameznih enot civilne zaščite je odvisna od ocene ogroženosti ter od notranje organizacije temeljne in druge organizacije združenega dela ali skupnosti. .
7.	člen
Enote civilne zaščite medsebojno sodelujejo pri zaščiti in reševanju ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah v skladu z načrti civilne zaščite in z navodili pristojnih štabov za civilno zaščito.
II. USTANOVITEV IN ORGANIZACIJA ŠTABOV !
CIVILNE ZAŠČITE	j
8.	člen
Za organizirano usmerjanje in pripravljanje delovnih ljudi in občanov za samozaščito, za vodenje in usposabljanje enot civilne zaščite ter za usmerjanje zaščitnih in reševalnih ukrepov ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah, se ustanovijo štabi za civilno zaščito.
9.	člen
Štabi za civilno zaščito so operativno-strokovni organi, ki so odgovorni za organiziranost in pripravljenost enot civilne zaščite na svojem območju.
10.	člen
Ustanovijo se:
1.	občinski štab za civilno zaščito,
2.	štabi za civilno zaščito v krajevnih skupnostih,
3.	štabi za civilno zaščito v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih organizacijah in skupnostih.
11.	člen
Cbčinski štab za civilno zaščito imenuje izvršni svet skupščine občine.
Štabe za civilno zaščito v krajevnih skupnostih imenuje svet krajevne skupnosti.
Štabe za civilno zaščito v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih ogranižacijah 'in skupnostih imenuje delavski svet oziroma drug ustrezen organ upravljanja.
12.	člen
Občinski štab za civilno zaščito opravlja naslednje naloge:
1.	ocenjuje ogroženost območja občine pred vojnimi akcijami ter naravnimi in drugimi hudimi nesrečami;
2.	izdela občinski načrt civilne zaščite in daje predloge izvršnemu svetu občinske skupščine za iz' vajanje ukrepov civilne zaščite;
3.	usklajuje delo štabov za civilno zaščito v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela ( kakor tudi organov in organizacij na območju občin"-
#
ki izvajajo ukrepe za zaščito in reševanje db vojnih akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah;
4.	neposredno organizira in vodi obsežnejše akcije za reševanje in za odpravljanje posledic vojnih akcij, naravnih in drugih hudih nesreč ter v drugih izrednih razmerah;
5.	skrbi za izvajanje ukrepov civilne zaščite, katerih namen je preprečiti oziroma ublažiti naravne in druge hude nesreče ter njihove posledice in posledice vojnih akcij;
6.	skrbi za pripravljanje in usposabljanje prebivalstva za samozaščito ob vojnih akcijah ter ob naravnih in drugih hudih nesrečah;
7.	organizira in vodi pouk ter vaje štabov in enot civilne zaščite in skrbi za njihovo usposobljenost, za učinkovito izvajanje zaščitnih in reševalnih ukrepov;
8.	obvešča prebivalstvo o nevarnostih in obsegu posledic vojnih akcij, naravnih in drugih hudih ne-, sreč ter drugih izrednih razmer;
9.	poroča republiškemu štabu za civilno zaščito o izrednih zaščitnih in reševalnih ukrepih.
13.	člen
Štab za civilno zaščito v krajevni skupnosti opravlja zlasti naslednje naloge:
Štab za civilno zaščito temeljne oziroma druge organizacije združenega dela je za svoje delo odgovoren delavskemu svetu oziroma drugemu ustreznemu organu upravljanja in komiteju za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v temeljni oziroma drugi organizaciji združenega dela, v strokovnem pogledu pa občinskemu štabu za civilno zaščito.
v	15. člen
V stanovanjskih in drugih stavbah, v temelj mn organizacijah združenega dela, v samoupravnih organizacijah in skupnostih, kjer je samo splošna enota civilne zaščite, opravlja naloge štaba civilne zaščite vodja splošne enote civilne zaščite.
>	17. člen
Vsi štabi in enote civilne zaščite na območju občine Slovenska Bistrica so dolžni sodelovati v reševalnih akcijah izven svojega območja, če tako narekujejo načrti civilne zaščite.
18.	člen
Občinski štab za civilno zaščito lahko odredi združevanje enot civilne zaščite, ki pod enotnim vodstvom izvajajo reševalne in druge akcije, če meni, da bodo združene enote uspešneje opravljale naloge.
1.	izdela načrt civilne zaščite;
2.	usmerja organiziranje in izvajanje ukrepov civilne zaščite;
3.	skrbi za usposabljanje in pripravljenost prebivalstva za samozaščito;
4.	skrbi za usposabljanje enot civilne zaščite;
5.	vodi reševalne akcije in usklajuje delo vseh štabov za civilno zaščito na območju krajevne skupnosti;
6.	sodeluje s štabi za civilno zaščito sosednjih krajevnih skupnosti;
7.	poroča o izvedenih zaščitnih in reševalnih ak-cijah občinskemu štabu za civilno zaščito.
14.	člen
Štab za civilno zaščito v temeljni organizaciji brušenega dela in drugi organizaciji ter skupnosti op-ravlja naslednje naloge:
1.	izdela načrt civilne zaščite;
2.	usmerja organiziranje in izvajanje ukrepov ci-
vUne zaščite;
3.	skrbi za usposabljanje in pripravljenost delov-
ljudi za samozaščito;
4.	usposablja enote civilne zaščite in vodi reše-valne akcije;
5.	sodeluje s štabom za civilno zaščito v krajev-‘‘t skupnosti;
6.	poroča občinskemu štabu za civilno, zaščito o **vedenih zaščitnih in reševalnih ukrepih.
»	, 15. člen
Občinski štab za civilno zaščito je za svoje delo govoren izvršnemu svetu in komiteju za splošno oh^k° obrambo in družbeno samozaščito Skupščine oine Slovenska Bistrica, v strokovnem pogledu pa hubliškemu štabu za civilno zaščito.
Sv . ab za civilno zaščito krajevne skupnosti je za rri.,'le delo odgovoren svetu krajevne skupnosti in ko-ehi za splošno ljudsko obrambo in družbeno sadu as^° v krajevni skupnosti. V strokovnem pogle-gQ štab za civilno zaščito krajevne skupnosti od-°ren občinskemu štabu za civilno zaščito.
19.	člen
Občinski sekretariat za ljudsko obrambo~občine Slovenska Bistrica skrbi za izvajanje tega odloka in daje strokovna navodila.	'
20.	'člen
Za kršitev določil tega odloka se uporabljajo kazenske določbe zveznega zakona o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 22/74) in republiškega zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 23/76).
21.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1/1-853/30
Slovenska Bistrica, 39. decembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica
Mihael Špindler 1. r.
SLOVENSKE KONJICE 242.
Skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Slovenske Konjice je na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 12. januarja 1981 sprejela
SKLEP
o dopolnitvi sklepa o ustanoviteljskih pravicah in obveznostih skupnosti socialnega skrbstva v Lambrehtovem domu Slov. Konjice
I
Pri 8. točki pristojnosti občinske skupnosti socialnega skrbstva se doda nova alinea, ki se glasi:
3.	spremlja poslovanje zavoda tako, da je zavod dolžan predložiti periodične obračune, zaključni račun in mesečne izplačilne sezname osebnih dohodkov, da bi omogočil ustanovitelju spremljanje izvajanja dejavnosti socialnega zavoda v svobodni menjavi dela.
II
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 55-5/78
Slovenske Konjice, dne 12. januarja 198L
Predsednik
skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Slovenske Konjice Jože Klačar 1. r.
POPRAVEK
V sklepu o' uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Grosuplje, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 1-64/81 z dne 13. I. 1981 se v 10. členu številka žiro računa popravi tako, da se pravilno glasi: 50130-842-009-500822.
Predsednik sveta krajevne skupnosti Grosuplje
Lojze Gabršček 1. r.
POPRAVEK
V odloku o določitvi stopenj prispevka za zadovoljevanje skupnih potreb na področju otroškega varstva, socialnega skrbstva in zaposlovanja objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 1-98/81 z dne 13. I. 1981, se v 1. alinei 1. člena stopnja prispevka iz osebnega dohodka, ki se izloča za otroško varstvo 4.25 %> nadomesti s 4,36 »/o tako, da se pravilno glasi:
»— prispevek iz osebnega dohodka po stopnji 4,36°/o za otroško varstvo«
Skupščina občine Ljubljana Center
POPRAVEK
Pri odloku o prispevkih za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti za leto 1980—1985 v letu 1981 (Ljubljana Šiška), objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 1-112/80 z dne 13. I. 1981 se naslovi odloka pravilno glasi: »Odlok o prispevkih za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti za obdobje 1981—1985 v letu 1981«.
Uredništvo
POPRAVEK
V sklepu o uvedbi krajevnega samoprispevka za realizacijo programa krajevnih skupnosti na območju občine Šentjur pri Celju, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 1-142/81 z dne 13. L 1981, se v, 1. členu na desnem stolpcu na 155. strani devetnajsta vrsta pravilno glasi:
Krajevna skupnost Sentjur-Center
Uredništvo
VSEBINA
Stran
SKUPŠČINA SR SLOVENIJE
220.	Zakon o stanovanjskem gospodarstvu	249
221.	Zakon o upravah za družbene prihodke	265
222.	Zakon o kompenzacijah	266
IZVRSNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
// 223. Dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razpo-V. Vw_-^/rejanja dohodka v letu 1981
224.	Odlok o nadomestilu v proizvodnji mleka za čas od 1. januarja do 30. junija 1981
225.	Odlok o premiji za privezovanje telet za pitanje od 1. januarja do 30. junija 1981
226.	Odlok o premiji za plemenske telice v letu 1981
267
284
285
286
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI
227.	Odredba o evidenci kazalcev iz planskih aktov te-
meljnih in drugih organizacij združenega dela za leto 1981	287
228.	Spremembe in dopolnitve pregleda stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopclit.čnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti
za leto 1981	288
229.	Odredba o spremembi in dopolnitvi odredbe o prehod-
nih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področja družbenih	dejavnosti	289
230.	Odločba o ugotovitvi poprečne obrestne mere, po ka-
teri so se obrestovale hranilne vloge v SR Sloveniji v letu 1980	289
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
231.	Sporazum o spremembi zadržanih cen za hlodovino in
druge gozdne sortimente za mehanično in kemično lesno predelavo ter neposredno uporabo	289
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
232.	Odlok o višini prispevne stopnje za financiranje programa samoupravnih interesnih skupnosti in drugih programov v občini Brežice za obdobje od 1. 1. 1981 do 31. 12. 1981 za manjšino, ki ni sprejela samoupravnih sporazumov o temeljih planov SIS za obdobje 1981—
1985 za leto 1981 (Brežice)	290
233.	Ugotovitven? sklep (Brežice)	291
234.	Odredba o najvišji drobnoprodajni ceni za pasterizirano konzumno mleko (Celje)	291.
235.	Samoupravni sporazum o temeljih plana občinske
izobraževalne skupnosti Celje za	obdobje 1981—1985	291
236.	Sklep (Grosuplje)	296
237.	Sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za
uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Grosuplje	296
238.	Poročilo o izidu referenduma za uvedbo krajevnega
samoprispevka na območju KS Dob (Grosuplje)	297
239.	Odredba o spremembi in dopolnitvi odredbe o ukre-
pih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline (Laško)	297
240.	Odlok o spremembi odloka o obvezni pripravi sred-
njeročnega družbenega plana s prostorskim planom Skupščine občine Ljubljana Šiška za obdobje 1981 do 1985	297
241.	Odlok o ustanovitvi in organizaciji enot in štabov
civilne zaščite na območju občine	Slovenska Bistrica	29$
242.	Sklep o dopolnitvi sklepa o ustanoviteljskib pravicah
in obveznostih skupnosti socialnega skrbstva v Lam-brehtovem domu Slovenske Konjice	299
—	Popravek sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka
na območju krajevne skupnosti Grosuplje	300
—	Popravek odloka o določitvi stopenj prispevka za za-
dovoljevanje skupnih potreb na področju otroškega varstva, socialnega skrbstva in zaposlovanja (Ljub-Ijana Center)	300
—	Popravek odloka o prispevkih za financiranje samo-
upravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti za leto 1980—1985 v letu 1981 (Ljubljana Šiška)	390
—	Popravek sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka
za realizacijo programa krajevnih skupnosti na ob-močju občine Šentjur pri Celju	300
Izdoja Časopisni, zavod Uradni Ust SRS — Direktor In odgovorni urednik MUan Blber — Tiska tiskarna Tone Tomšič-vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1981 460 din. Inozemstvo 600 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dnj po izidu vsake številke — Uredništvo in uprava Ljubljana. Gregorčičeva JT7a. poštni predal 379/Vll - Telefon direktor uredništvo, uprave in knjigovodstvo 20 701, prodaja, preklici in naročnine 23 579 — 2iro račun 50100-603-40323 — Oproščeno prometne** davka po mnenju Republiškega komiteje za Informiranje št. 421-1/72