GLASILO SKUPŠČINE OBČINE MOZIRJE • GLIN NAZARJE IN ZKZ MOZIRJE
MAJ 1970
ŠT. 5
Še v maju je snega v Robanovem kotu izredno veliko
Skupščina občine Mozirje je na svoji zadnji seji obravnavala analizo poslovnih rezultatov gospodarjenja v delovnih organizacijah za leto 1969. Ugotovila je, da so v preteklem letu vse gospodarske organizacije, s sedežem v občini, uspešno poslovale. V vseh gospodarskih organizacijah je bil dosežen pozitiven finančni rezultat. Zlasti je razveseljiva ugotovitev, da so delovne organizacije v lanskem letu ustvarile skoraj enkrat več sredstev za reprodukcijo kot v predlanskem letu. Še pomembnejše pa je dejstvo, da je bilo od teh sredstev namenjenih za razširjeno reprodukcijo dvakrat več, kot v letu 1968.
Kljub tako ugodnim poslovnim rezultatom pa sta svet za gospodarstvo pri občinski skupščini in tudi skupščina ugotovila, da ne moremo biti zadovoljni v pogledu zaposlenosti v občini, kakor tudi ne z obstoječo višino osebnih dohodkov zaposlenih. Število zaposlenih se vse od leta 1965 stalno zmanjšuje, zmanjšalo se je za 383 delavcev. Poprečno izplačani osebni dohodki v letu 1969 znašajo 902,00 din, kar je za 6,00 din manj kot v letu 1968.
Svet za gospodarstvo je menil, da je potrebno dokaj neugodno stanje v pogledu zaposlovanja in nagrajevanja podrobno analizirati v vsaki delovni organizaciji posebej in sprejeti ustrezne zaključke. Skupščini je predlagal, da vsem delovnim organizacijam posreduje priporočilo. Skupščina je predlog priporočila, obravnavala in ga v celoti osvojila. Zaradi
njegove pomembnosti ga v celoti objavljamo:
L Število zaposlenih v gospodarstvu občine stalno pada in predstavlja za občino resen problem. To še posebej velja za nekatere delovne organizacije, kjer je opazen stalen padec števila zaposlenih. Druge delovne organizacije v občini z odpiranjem delovnih mest samo kompenzirajo zmanjšanje števila zaposlenih pri teh delovnih organizacijah. Ugotovljeno je, da so delovne organizacije, pri katerih število zaposlenih pada, doslej premalo storile, da bi število zaposlenih obdržale na isti ravni. Zato skupščina občine priporoča samoupravnim drganom in odgovornim činiteljem v delovnih organizacijah, da se v prihodnje odločneje usmerijo v reševanje problematike zaposlenih. Kljub nastajanju , viška delovne sile zaradi uvajanja
SKUPŠČINE
modernih proizvodnih procesov, bi morale delovne organizacije storiti vse, da število zaposlenih ne bi padalo. To bi morala postati tudi moralna obveza delovnih organizacij do članov delovnih skupnosti in družbe. Na drugi strani pa bi morale vse delovne organizacije v občini storiti vse, da število zaposlenih na račun razširjanja svojih dejavnosti stalno raste.
2.	Poprečno izplačani neto mesečni osebni dohodki so bili v občini v lanskem letu pod republiškim poprečjem. V primerjavi z letom 1968 je ugotovljen celo padec za 1 %. S takim stanjem prav gotovo ne moremo biti zadovoljni. Nizki osebni dohodki so eden od razlogov odhajanja sposobnih kadrov in delovne sile iz občine in zaposlovanje v delovnih organizacijah sosednjih občin (Velenje, Kamnik), kjer so osebni dohodki neprimerno višji. Stanje na tem področju terja od vseh odgovornih v delovnih organizacijah v občini, da čimprej pristopijo k temeljiti analizi vseh elementov (razširjene reprodukcije, akumulacije, produktivnosti itd.), ki posredo ali neposredno vplivajo na višino osebnih dohodkov. Realno je, da rastejo osebni dohodki vzporedno s produktivnostjo dela. Skupščina občine meni, da mora biti osebni dohodek kot element gospodarjenja stalno predmet proučevanja v delovnih organizacijah. Skupščina občine ne predentira na to, da bi bilo treba osebni dohodek brezglavo in neutemeljeno dvigovati, marveč meni, da je to področje eden izmed pomembnih elementov gospodarjenja, zato mu je treba v prihodnje posvetiti še toliko več pozornosti.
3.	Skupščina občine z zadovoljstvom ugotavlja, da delovne organizacije povečujejo amortizacijo iznad minimalnih stopenj, kar pomeni, da se samoupravni in vodstveni organi delovnih organizacij zavedajo tega pomembnega področja, ki ima močan odraz tudi na razširjeno reprodukcijo. Skupščina občine podpira tako politiko in priporoča delovnim organizacijam, da z njo nadaljujejo.
Skupščina občine je sprejela tudi priporočilo, s katerim opozarja delovne organizacije, da takoj, v kolikor še niso, pristopijo k izdelavi programa razvoja za obdobje 1971
do 1975.
Herček H.
PRIPOROČILO OBČINSKE
BORCI SO ZBOROVALI
V soboto, 25. aprila dopoldne je bila v Mozirju redna letna skupščina Zveze združenj borcev NOV občine Mozirje. Delegati krajevnih združenj Zveze borcev in VVI, ki so se polnoštevilno udeležili skupščine, so na osnovi obsežnih uvodnih materialov ocenili svojo aktivnost v tej mandatni dobi. Iz razprave na skupščini in iz uvodnih materialov je razvidno, da so v tej mandatni dobi vložili precej prizadevanj za porast družbenega in osebnega standarda v krajevnih skupnostih, organih upravljanja, skratka povsod tam, kjer so bili povezani. Niso le zahtevali, temveč so aktivno pomagali k učinkovitemu zadovoljevanju skupnih potreb in ustvarjanju boljših življenjskih pogojev.
Občinska organizacija združuje v svojih vrstah preko 2.300 članov, ki so povezani v dvanajstih krajevnih združenjih. Dejavnost občinskega odbora in vseh komisij, ki pri odboru delujejo, je bila v tej mandatni dobi zelo uspešna. V svojem delu so načeli precej vprašanj, ki neposredno prizadevajo interese njihovih članov. Zelo uspešno so se vključevali v izvajanje vseh akcij, ki so bile v zadnjem obdobju izvedene v mozirski občini.
Ena od nalog je bila posvečena razreševanju stanovanjske problematike borcev, katerim je bilo v zadnjih letih dodeljeno 225 milijonov dinarjev kreditov za ureditev tega vprašanja. Krediti so bili dodeljeni velikemu številu borcev, saj je kar 257 iskalcev kredita že dobilo ustrezna sredstva, ostali pa pridejo na vrsto v tem in naslednjih letih.
Za priznavalnine, pomoči in zdravljenje borcev je bilo izplačanih preko 27 milijonov starih dinarjev.
Komisija za ugotavljanje posebne dobe je obravnavala i75 zahtevkov. Od teh jih je pozitivno rešila 134.
Precejšnja aktivnost je bila posvečena čuvanju in izgrajevanju spominskih obeležij.
To je le nekaj izmed vprašanj, ki so bila obravnavana na skupščini. Na nekaj vprašanj iz problematike dela občinske organizacije Zveze borcev pa nam je odgovoril njen predsednik Vlado Košir—Matija.
Uredništvo: Tov. predsednik! Iz poročila je razvidno, da se je občinski odbor in sploh celotna organizacija posvetila vprašanjem urejanja boljših življenjskih pogojev za borce. V čem je bistvo te angažiranosti?
V. Košir: V tej mandatni dobi smo opazili, da so naša združenja v posameznih krajevnih skupnostih predlagala razne akcije in se tudi angažirala za njihovo izvedbo. Pri tem mislim na akcije kot so: modernizacija cest v posameznih krajih, izgradnja telovadnice v Lučah, postavitev TV pretvornika v Novi Štifti itd. Bistvo teh akcij za našo organizacijo je v tem, da so naši člani doumeli, da bodo vprašanja večjega standarda za borce rešena le tako, če bomo skupno z vsemi drugimi dejavniki uspeli uspešno razreševati problem nadaljnjega razvoja Gornje Savinjske doline. V kolikor bomo imeli v dolini dobre ceste, takrat bo prišlo v dolino precej turistov, kar pomeni večji dohodek za dolino, to pomeni večji standard občanov, s tem pa tudi borcev.
Drugi del tovrstne aktivnosti je potekal v delovnih organizacijah, kjer smo si prizadevali, da bi v sta-
tute delovnih organizacij, ki so se prav v tem letu dopolnjevali, spravili nekatera določila v smislu skrbi za zaposlene člane naše organizacije. Pri tem nam je šlo za vprašanje razreševanja stanovanjske problematike in politike osebnih dohodkov. Dejstvo je, da v vseh teh prizadevanjih nismo v celoti uspeli.
Uredništvo: Ali so bile za dosego v vašem programu zastavljenih ciljev izkoriščene vse možnosti sodelovanja z drugimi družb eno-politični-mi organizacijami in občinsko skupščino?
V. Košir: Naši člani so bili prisotni v aktivnosti vseh družbeno-politič-nih organizacij. Še zlasti smo uspešno sodelovali z organizacijo SZDL, v kateri smo sprejemali ob posameznih političnih akcijah svoje naloge, ki smo jih vedno v celoti izvrševali. Občinski odbor in sploh naša organizacija ima uspešne delovne odnose z organizacijami, ki v svojih vrstah združujejo mladino. Mislim na Društvo prijateljev mladine, ZMS in tabornike.
Pri naši aktivnosti v delovnih organizacijah smo se srečevali tudi z osnovnimi organizacijami sindikata, na tej relaciji pa nismo našli vseh možnih oblik povezovanja, kajti če bi ga, bi bila vsa tista vprašanja, ki jih hočemo v delovnih organizacijah razrešiti, že rešena.
Občinska skupščina je imela za naša vprašanja vedno polno razumevanje.
Uredništvo: Postavljena je bila zahteva, da se organizacijo Zveze borcev pri svojih stališčih upošteva kot močno družbeno-politično organizacijo, ki se mora stalno pojavljati v delu vseh ostalih organizacij. Ali gre pri tem za nove cilje vaše organizacije?
V. Košir: Ne, to ni nič novega. Po mojem smo se borci že dosedaj pojavljali v delu vseh družbeno-politič-nih organizacij, še zlasti v SZDL. Pri tem delu pa smo opazili eno pomanjkljivost, in sicer, da smo bolj kot ne, vedno eni in isti člani naše organizacije, ki smo aktivno vključeni v delo. Želimo, da bi k takšnemu delu pritegnili vse sposobne člane naše organizacije. O tem smo se že pogovarjali. Začrtali smo si nalogo, da bomo samostojno kot politična organizacija sodelovali na vseh področjih. Pri tem ne mislimo toliko na samostojno nastopanje, ampak si želimo, da znotraj SZDL pride do delitve nalog in da mi prevzemamo tiste naloge, ki zahtevajo angažiranje borcev. Pri tem imam v mislih vse tiste naloge, ki bi njihovo razreševanje pomenilo večanje oziroma izboljševanje mate-
rialnega položaja borcev. Želimo biti iniciatorji za razreševanje vseh specifično borčevskih vprašanj.
Uredništvo: Iz materiala je razvidno, da zanikate obstoj problema mladi — stari. Ali so bili poizkusi, da se to prikaže kot problem v vaši organizaciji?
V. Košir: Mi ta problem zanikamo, s tem pa ni rečeno, da kje ne obstajajo problemi v tej smeri. Ce hočem biti pošten, moram povedati, da ta problem obstaja včasih pri mladih, včasih pa tudi pri borcih. Mlade včasih podcenjujemo pri njihovem vstopanju v družbeno dogajanje. Vendar so to zelo redki primeri. Z razpravo na skupščini smo hoteli pristopiti k obravnavi tega vprašanja realno, ker menim, glede na sposobnost in human odnos mladih do borčevskih vprašanj, da moramo ta problem za vselej odstraniti z dnevnega reda.
Uredništvo: Na skupščinah krajevnih združenj in tudi na skupščini občinskega odbora se je zastavilo vprašanje, kakšne so razlike med borci, udeleženci NOB in kmeti — borci. Ali gre pri tem za kakšno statusno razlikovanje?
V. Košir: Ne, ni nobenih razlik. Tisti, ki pišejo o borcih, morajo bolj paziti na izrazoslovje. Borci so vsi, ki so sodelovali v NOB od leta 1941 dalje, pa vse do 1945. leta. Borci, ki so se vključili v NOB pred 9. 9. 1943 imajo po zakonu drugačne pravice kot borci, ki so pričeli sodelovati v NOB po tem času. Kmetje borci pa imajo še druge pravice ne glede na čas, kdaj so se priključili NOB.
Uredništvo: Katere konkretne naloge bodo v naslednjem obdobju najbolj izstopale iz delovnega programa vaše organizacije?
V. Košir: Med precejšnjim številom nalog, ki stojijo pred novoizvoljenim občinskim odborom, jih nekaj sigurno izstopa po svoji aktualnosti. Sodelovali bomo pri popisu aktivistov OF. Vztrajali bomo na izgradnji dostojnega obeležja NOB v Lučah — Pomnika ter obeležja borbe II. grupe odredov na Dobrovljah. Sodelovali bomo pri izdaji zbornika NOB o Gornji Savinjski dolini ter ureditvi stalne razstave dokumentov NOB v solčavski šoli. Prizadevali si bomo za ureditev zdravstvenega varstva kmetov borcev. Pričakujemo spremembo odloka občinske skupščine o priznavalninah glede na porast življenjskih stroškov. Pojačati bo potrebno medobčinsko sodelovanje za razreševanje borčevskih vprašanj.
Hubert Herček
AKTIVISTI / OSVOBODILNE FRONTE
ZADNJI ROK PRIJAVE AKTIVISTOV OF JE 31. 5. 1970
Obč. odbor SZDL
PROIZVODNI PROGRAM V GLIN
iglavci	105.377	114.005	92,4
listavci_____17.527	18.754	93,4
Skupaj	122.904	132.759	92,6'
Skupna oddaja hlodovine bo v letu 1970 za 7,4% manjša od lanskoletne na račun zmanjšane gozdarske proizvodnje, ki jo moramo prilagoditi z novimi gozdnogospodarskimi načrti, ki določajo obseg sečnje.
Lensnoindustrijska proizvodnja se bo v letu 1970 preusmerila na povečano predelavo finalnih izdelkov, kjer si kolektiv obeta večji finančni uspeh, kot pa ga daje proizvodnja in prodaja surovin ali polizdelkov.
S povečanjem proizvodnje finalnih izdelkov kot so okna, vrata in rolete dosežemo dvojni učinek. Prvič povečamo čisti dohodek in s tem tudi zaslužek vseh zaposlenih, drugi učinek pa se pokaže v večjem številu zaposlenih, ki jih potrebuje lesna industrija za povečano lesnoindustrijsko predelavo, saj vemo, da je zaposlenost na območju mozirske občine precej pereč problem, ki ga lahko rešimo le z ustanavljanjem novih delovnih mest, ali pa z zaposlitvijo izven območja naše občine.
Lesna industrija bo v letu 1970 proizvedla okrog 59.500 m3 žagarskih proizvodov, od katerih gre več kot 2/3 za prodajo, ostale količine pa se predelajo v lesnoindustrijskih obratih podjetja. Tako bo v letošnjem letu proizvedeno 9.000 m3 ladijskih tal, to je približno ista količina kot v letu 1969. Proizvodnja oken se bo povečala od lanskih 42.640 komadov, na 56.300 komadov v letu 1970, kar predstavlja povečanje za 32 %, proizvodnja vrat pa se bo povečala od lanskih 25.084 komadov na 29.350 komadov v letošnjem letu. Tudi proizvodnja rolet se bo povečala za 35 %, tj. od 9.485 komadov leta 1969 na 12.800 komadov v letu 1970.
To so proizvodi, pri katerih podjetje ustvarja največji finančni efekt, zato se bo ta proizvodnja povečala tudi v bodoče, v kolikor bodo to dovoljevale proizvodne zmogljivosti in ugodna situacija na trgu.
Obrat embalaže je edini lesni obrat, ki zmanjšuje proizvodnjo iz leta v leto, to pa je predvsem zaradi tega, ker je proizvodnja zabojev predraga, situacija na trgu pa neugod-
na, ker lesene zaboje izpodriva embalaža iz lepenke in umetnih mas in zato je tudi povpraševanje po njih vsako leto manjše. Ta obrat bo zato v bližnji prihodnosti likvidiran, ker bo surovino, iz katere sedaj proizvajamo zaboje, koristneje predelala bodoča tovarna ivernih plošč, ki bo dograjena v letu 1971. V sedanjem obratu embalaže bomo pričeli že
proti koncu letošnjega leta proizvajati nov tip vezanih oken. Tako bo odpravljena vsakoletna, izguba, ki jo je podjetju povzročala proizvodnja embalaže, medtem ko bo nov obrat oken zelo rentabilen.
V kolikor bodo pri podjetju GLIN Nazarje realizirani vsi ti načrti, ki smo si jih zadali z letošnjim proizvodnim planom, potem lahko pričakujemo v letu 1970 ugoden finančni rezultat, s tem pa tudi izboljšanje delovnih pogojev in življenjskega standarda vseh zaposlenih.
F.	VALTE
Na zasedanju delavskega sveta pri podjetju GLIN Nazarje, dne 30. aprila 1970, je bil sprejet letni plan proizvodnje, ki okvirno določa osnovne smernice razvoja in predvidene uspehe, ki naj bi jih kolektiv dosegel v letu 1970.
Proizvodni plan za letošnje leto predvideva nekoliko manjši posek in oddajo hlodovine za razrez od prejšnjih let, ko se je na našem gozdnem območju sekalo za okrog 15 % več, kot pa je znašal letni etat območja.
Proizvodnja obeh sektorjev lastništva naj bi v letu 1970 oddala naslednje količine lesa v m3 v primerjavi s preteklim letom:
c o
a r~~
•r- CT\ Ph r-!
00
Ö
.$£p\
*2
OBSEŽEN DNEVNI RED
V torek, 5. maja se je na svoji enajsti seji sestala občinska skupščina, ki je obravnavala kar petnajst točk dnevnega reda. Največ časa je bilo v razpravi odmerjeno problemom gospodarske situacije v delovnih organizacijah, obravnavi predlogov zborov volilcev in dejavnosti kulturno prosvetnih organizacij v občini.
O problematiki gospodarjenja v delovnih organizacijah poročamo v posebnem sestavku, o predlogih zbo-‘ rov volilcev pa bomo pisali v naslednji številki »Savinjskih novic«, ker bi v tej številki zaradi pomanjkanja prostora ne mogli obdelati vseh zborov volilcev.
Iz poročila občinske zveze kulturno prosvetnih organizacij je razvidno, da je bila dejavnost te organizacije v minulem letu dokaj uspešna. Iz delovnega programa je razvidno, da imajo tradicionalne glasbene revije, organiziranih je ednajst knjižnic, ki delujejo v posameznih krajih, vsako leto se organizira obiskovanje gledališča v Celju, godba na pihala iz Rečice ob Savinji se uspešno uveljavlja, precejšnja je dejavnost v pevskih, dramskih in kino sekcijah, itd.
Zlasti pomembno mesto v okviru njihove dejavnosti zavzema aktivnost pevskih zborov. Pri tem moramo v prvi vrsti omeniti mladinske pevske zbore po šolah, v katere je vključeno približno 500 otrok. Vseh moških in ženskih pevskih zborov je na območju občine osem. Za pregled njihove aktivnosti je bila v lanskem letu uvedena revija odraslih zborov. Takšna revija je imela za posledico, da so se obudili iz spanja v marsikaterem kraju. Revija odraslih pevskih zborov in mladinska pevska revija lahko pripeljeta do kvalitetnega širjenja slovenske pesmi v naši dolini.
Iz razprave na občinski skupščini, zlasti pa iz razprave odbornika ACMAN Antona iz Šmihela je razvidno, da mora občinska skupnost v bodoče posvečati mnogo več pozornosti vprašanjem kulturno prosvetne dejavnosti. Vsakodnevna prizadevanja za ustvarjanje čim večjega dohodka in produktivnosti v delovnih organizacijah morajo za seboj povleči tudi večja vlaganja sredstev na področju kulturno prosvetne dejavnosti. Odborniki so žal ugotovili tudi to, da je skrb za razvoj kulture v občini vse preveč prepuščena redkim posameznikom, da precejšnje število ti-
stih, ki bi k temu lahko dosti doprinesli, stoji povsem ob strani, še zlasti pa se pogreša večja dejavnost prosvetnih delavcev.
Odborniki so obravnavali tudi poročilo o številu učencev vozačev in številu učencev, ki bi jim zaradi oddaljenosti od šole morali olajšati šolanje. V zvezi s tem je bilo sprejeto stališče, da je potrebno po posameznih krajih najti družine, ki bi bile preko zime pripravljene sprejeti proti primernemu nadomestilu te otroke na stanovanje.
Sprejeto je bilo poročilo občinske komisije za statute, ki je pripravila pripombe na osnutek statuta kmetijske zadruge.
Herček H.
Podelitev priznanj osvobodilne fronte
Slovenije
Občinska konferenca SZDL Mozirje je ob 25. obletnici OF — 27. aprila letos prvič podelila devet priznanj OF Slovenije organizacijam in posameznikom za dosežke in uspehe pri dolgoletnem družbeno-političnem delu. Od krajevnih organizacij SZDL so dobile priznanje za uspešno druž-beno-politično delovanje krajevne organizacije Solčava, Šmartno ob Dreti in Nova Štifta. Za uspehe, ki jih je dosegla pri razvoju kraja je dobila priznanje krajevna skupnost Luče.
Od posameznikov, pa so za dolgoletno družbeno-politično delo dobili priznanja Mara TRATNIK iz Mozirja, Ivka LAMUT iz Mozirja, Ivan PISTOTNIK iz Nove Štifte, Jože PRUSNIK iz Solčave in dr. Pavel LAUT-NER, zdaj upokojeni zdravnik, ki živi v Ločah pri Poljčanah.
Rudi ZAGER
URBANISTIČNI IN ZAZIDALNI
V letu 1968 je Zavod za napredek gospodarstva Celje izdelal zazidalni načrt za celotno naselje Nazarje. Predvideni 30-letni razvoj naselja predvideva povečanje na skupno 1.400 prebivalcev. S povečanjem števila prebivalstva in širjenjem industrije so medsebojni odnosi površin na ureditvenem območju naslednji:
ha
— stanovanjska enodružinska
zazidava Dobletina	12,10
—	stanovanjska blokovna
zazidava ob Dreti	5,00
—	obrtno-industrijska cona	7,00
—	šolski kompleks	1,60
—	centralna cona	3,03
—	upravno kulturni center	1,58
—	športno rekreacijske
površine	3,91
—	industrijska cona GLIN	19,61
—	rezervat industrijske cone	8,22
—	prometne površine	3,95
—	površine varnostnega pasu ceste II. reda ob Savinji
in daljnovodih	8,30
Skupaj:	74,30
Vse zgoraj navedene cone so razvidne na risbi, katera pripomore k boljši predstavi.
Področje stanovanjske enodružinske zazidave obsega zapadni predel naselja in ga na severu omejuje industrijski kompleks oziroma cesta proti Spodnji Rečici, na jugu predvidena cesta oziroma gozdne površine Goric ter obstoječa enodružinska zazidava.
Predvideni kompleks blokovne zazidave pa se razteza ob podaljšku že obstoječih objektov ob Dreti.
Za potrebe šolstva in otroškega varstva se je predvidel predel ob obstoječi šoli. Poleg šole je predvideno, da se zgradi objekt otroškega varstva.
Centralna cona je predvidena na predelu že obstoječe trgovine in gostinskega lokala. Predvideni in obstoječi objekti bodo tvorili zaključen center. Ob centru bodo urejeni parkirni prostori tako, da bo sam center izključna domena pešcev. V neposredni bližini je situirana avtobusna postaja, s čimer bo dosežena večja kupna moč.
Upravno kulturni center obsega predel ob sotočju Savinje in Drete ter obstoječima cestama. Omenjeni predel že sedaj služi svojemu namenu, samo da bo potrebno še marsikaj urediti.-
Športno rekreacijski predel je situiran na skrajno vzhodnem delu naselja ob Dreti. Poleg stadiona z nogometnim igriščem se predvideva izgradnja odprtega kopališča z ostalimi spremljajočimi objekti.
Za razvoj proizvodne obrti privatnega sektorja je predviden prostor med Savinjo in cesto Mozirje—Nazarje. V podaljšku predela za obrt pa še predel za večje družbene obrti in industrijsko proizvodnjo.
Za potrebe lesne industrije se preko Savinje razteza rezervat industrijske cone. V tem rezervatu za industrijo se predvidevajo vsa bodoča večanja lesne industrije.
Zaradi realizacije omenjenega načrta je vsaka stanovanjska gradnja izven tega nedovoljena. Tako so okoliški zaselki Nazarja zaprti za vsako gradnjo, dovoljena je le nadomestna gradnja stanovanjskih objektov.
Vzporedno z razporeditvijo omenjenih predelov je bilo potrebno idejno rešiti vse komunalne naprave, od cestnih povezav, kanalizacije, vodovoda, elektrike in drugega.
Cestno omrežje
Po obstoječi zasnovi se predvideva, da se obstoječa cesta III. reda, ki poteka skozi naselje pred centrom, spelje po novi trasi kot obvoznica na južni meji predvidene razširitve naselja in se jugovzhodno od stanovanjskega predela zopet priključi na obstoječo cesto. Del obstoječe ceste, ki poteka v stanovanjski coni in centru naselja pa se ohrani kot glavna krajevna prometnica s tem, da se del ceste, ki sedaj poteka skozi center naselja, premakne na južni rob tega. Ta glavna krajevna prometnica predstavlja povezavo skozi naselje ter zbira promet z ostalih servisnih in dovoznih cest. V kolikor se obvoznica ne zgradi pred zazidavo centra, bo promet potekal po glavni krajevni cesti naselja.
Industrijska cesta loči lesnopredelovalno industrijo na severni strani od stanovanjske in centralne cone na južni strani. Služi vedno večjemu prometu obstoječi in bodoči industriji.
nW«ut;
„ - KiltVAI	Ril;
if o«*m iu intus«! mi
£ * f *	'**	I»! j' , ’
4 i m »«simi j s»»
•»"	'-""-s--.
«CttttMum
!£■
frftsmtcA g
CMOftBtMStUl
IMfcAVA 98
usaom lAtmvA
ftUERVAT STANOVA UJ5ÖI
KfiWHS mi mi
OffiO&T. M
va«tvaI
C0H£
NAZARJE uiitDimHo o&moue
PRIHOVA
A P	AVTO BUSHA POSTAJA
SC REZERVAT CEHTRA UUC UPRAVUp KULTURU! ČEMUR BtUCIMSMA ČRPA!RA ČISTIUA HAPRAVA
trato postaja
meja UREDITVENEGA OBMOČJA
NACRT NASELJA NAZARJE
Vodovodno
omrežje
Za naselje Nazarje in okolico je bil zgrajen vodovod leta 1953 in ojačan v letu 1965 iz vovodova Kokarje. Perspektivni program razvoja naselja skupno z močno povečano industrijo predvideva ogromno porabo vode. Iz primerjave sedanje zmogljivosti vodovoda in perspektivne porabe vode je razvidno, da obstoječi vodovod nikakor ne more zadovoljiti bodočih potreb. Kakor vodovodno omrežje tudi sedanji vodni izviri nimajo zadostne kapacitete za kritje sedanjih in bodočih potreb.
Edini večji izvir, ki ima zadostno kapaciteto, je Letošč v Vologu. Iz dosedanjih raziskav in meritev je moč ugotoviti, da je iz tega izvira možno oskrbovati tudi Nazarje in Mozirje.
Vzporedno z izdelavo študije o zajetju Letošča pa je idejno rešeno bodoče vodovodno omrežje v naselju Nazarje in okolici.
Tako bo ob vedno večji porabi in potrebi vode nujno in resno pristopiti k realizaciji omenjenega zajetja Letošča.
Kanalizacijsko
omrežje
Na obravnavanem območju trenutno obstaja le delna kanalizacijska mreža za odvod fekalnih voda na industrijskem področju GLIN. Celotni stanovanjski del naselja pa odvaja fekalne vode preko greznic v ponikalnice.
Po predvideni zasnovi kanalizacijskega omrežja se predvideva mešani sistem, to je odvod fekalnih in meteorskih voda v enem kanalu. Ker padec terena sledi padcu Savinje in Drete, se tudi celotna kanalizacijska mreža naselja združi ob njunem sotočju. Pomanjkanje prostora na tem mestu onemogoča izgradnjo čistilne naprave, zato je predviden prehod pod Savinjo na levi breg ter nizvodno pod obrtno-industrijsko cono izgradnje centralne čistilne naprave.
Elektro omrežje
Za preskrbo z električno energijo celotnega ureditvenega območja je predvideno, da se zgradijo nove transformatorske postaje v stanovanjskem predelu Dobletine, ob Dreti in obrtno-industrijskem predelu ter ojačanje obstoječe transformatorske postaje Nazarje. Industrijski predel je obdelan posebej. Tako bo skupno potrebno zgraditi tri TP za stanovanjsko zazidavo.
Telefonsko omrežje
Po programu avtomatizacije telefonskega prometa Gornje Savinjske doline, je v Nazarju predvidena avtomatska telefonska centrala povezana z vozliščno avtomatsko centralo v Mozirju. Predvidena novost bo nedvomno povzročila velik porast telefonskih priključkov, zato je predvideno zgraditi sodobno telefonsko
Prispel je
Niso še daleč nazaj odmaknjeni časi, ko smo vse deske zlagali ročno v kope, kar je zahtevalo predvsem pri težjih deskah precejšnji fizični napor. Ves transport med obrati in skladišči se je odvijal z vagončki in deloma s konjsko vprego.
Že pred zgraditvijo nove žage v Nazarjih sta si na skladišču žaganega lesa utirala pot v sodobnost dva stranska viličarja, ki pa sta imela izključno funkcijo skladiščne manipulacije. Pozneje pa so se tudi predelovalni obrati prilagodili za oskrbovanje s surovinami s pomočjo viličarjev. Sedaj je v pogonu v Nazarjah 7 viličarjev, ki pretežno obratujejo v popoldanski izmeni. Rečem lahko, če bi se za nekaj ur zaustavili vsi viličarji v lesnoindustrijskih obratih GLIN Nazarje, bi se ustavila tudi proizvodnja.
Zadnji, univerzalni viličar »Volvo« je prispel v Nazarje pred nekaj dnevi. To pravzaprav ni več le viličar, saj ima kar štiri različne delovne priključke: lopato za sipki material, čeljusti za hlodovino, vilice za deske in plug za pluženje snega. V našem podjetju bomo vse štiri priključke s pridom uporabili. Čas menjanja priključkov je zelo kratek, zato je njegova uporabnost tem večja.
Z lopato, ki ima vsebino 2 m3, bomo nalagali predvsem sekance na kamione, razne drobne odpadke na traktorske prikolice, kar smo doslej nalagali z ročnimi lopatami. Lopatni priključek pa ima še nešteto drugih praktičnih vrednosti, kot so: nalaga-
omrežje, ki bo po kvaliteti ustrezalo zahtevam avtomatskih naprav in zadovoljilo potrebe po telefonskih priključkih za daljše obdobje. Novo telefonsko omrežje je predvideno v kabelski izvedbi.
Prva etapa, to je montaža vozlišč-ne avtomatske centrale v Mozirju in kabliranje do Nazarij, se je že pričela izvajati.
Vidmar B.
nov viličar
nje peska, gramoza, kamenja, premoga, skratka, nalaganje vsakega sipkega materiala.
Največjega pomena za naše podjetje pa je priključek čeljusti, s katerimi je možno sortirati in prevažati hlodovino na skladiščih hlodovine. Poznano nam je, da prihaja na skladišče često hlodovina različnih sortimentov in kvalitet na istem kamionu, ki jo je potrebno dostaviti do tistega obrata ali stroja, ki določeno hlodovino najgospodarneje izkoristi. S temi čeljustmi .je možno hlodovino prebirati, nalagati in prevažati.
Priključek za vilice je trenutno za nas manj pomemben, ker imamo že šest viličarjev z enakimi funkcijami. Priključka vilic pa zaradi tega ni podcenjevati, ker dosežemo z viličarjem »Volvo« tudi do 100 °/o večje kapacitete, kot pa s stranskim viličarjem. To veliko kapaciteto doseže zaradi večje gibčnosti, boljše prilagodljivosti in manjšega radiusa obračanja. Vilice pa niso prilagojene le za deske, temveč je možno z njimi prevažati različne druge Sortimente.
Nazadnje imamo tudi priključek za pluženje snega. Tudi ta bo imel za nas veliko vrednost. S tem plugom bo možno plužiti sneg v industrijskem kompleksu, kakor tudi na preostalih cestah; verjetno tudi v gozdarstvu. Sedaj imamo v podjetju čistilec snega Rolbo, ki pa za naše prilike ni prikladen.
Ing. Pogorelčnik Jože
Skupina miličnikov-planincev, ki se je udeležila zimskoreševalnega tečaja
v Robanovem kotu
mm novice s
MAJ
19	7	0
ZAVAROVANJE ŽIVINE
V zadnjem času opažamo na območju občine Mozirje veliko prizadevanje za izboljšanje živinoreje. Pri tem so upravni organi občine skupaj s strokovnimi službami kmetijske zadruge in veterinarske postaje Mozirje že doslej dosegli zavidljive uspehe. Naj omenimo lepo število urejenih kmetij, ki so se usmerile na rejo kvalitetne živine za proizvodnjo mleka oz. mesa.
Osnovna panoga živinorejske proizvodnje je govedoreja, ki ima ob uvajanju pašno-košnega sistema odlično krmno osnovo in vse pogoje za napredek. Pri tako zastavljenem delu nenehno raste število visoko kvalitetnih živali. Vzporedno z usmerjanjem kmetij na intenzivno živinorejo pa postaja reja govedi glavni vir dohodka kmetijskega prebivalstva. Znano je tudi, da je v taki intenzivni reji, ko je vrednost živali visoka, izredno važna zaščita zdravja živali. Pri tem ima zavarovalna služba v povezavi s področno veterinarsko službo nalogo, obdržati proizvodne sposobnosti živali v največji možni meri, pri nastanku škode pa zaščititi živinorejce z ustreznim nadomestilom nastale škode. Zavarovalnica SAVA, PE Celje v tem smislu že dalj časa sklepa zavarovalne pogodbe z rejci z vključenim rizikom zdravljenja bolnih živali, pogina, zakola iz gospodinjskih razlogov in zakola v sili. Tak način zavarovanja je doslej dosegel že lepe uspehe. V ozki povezavi z veterinarsko službo občine Mozirje je naša zavarovalnica našla nove oblike zavarovanja s ciljem, da se v zavarovanje vključi čim-več živinorejcev, ker je le tako možno kar najbolj znižati stroške zavarovanja, zmanjšati škode in več denarja nameniti za preprečevanje in zdravljenje bolezni, ki prizadenejo največ škode rejcem (npr.< sistematično zatiranje metiljavosti, preprečevanje in zdravljenje bolezni vimena in dr.).
Podrobneje bomo način in stroške zavarovanja obrazložili za posamezne vrste živine.
KONJI:
Na celotnem območju občine je možno zavarovati konje tudi z rizikom zdravljenja. V to zavarovanje so vključene vse veterinarske storitve, stroški zdravil in prevozni stroški veterinarja. V primeru škode (pogina, zasilnega zakola ali ekonomskega zakola) pa tudi odškodnina zavarovalne vsote, oziroma v razmerju zavarovalne vsote in vrednosti v višini živali.
Premija za konja z jamstvom zavarovalnice za primer pogina, zakola v sili ali zakola iz ekonomskih razlogov z rizikom zdravljenja znaša:
Zavarovalna vsota	Premija
din	din
1.500,00	117,00
2.000,00	156,00
2.500,00	195,00
3.000,00	234,00
3.500,00	273,00
4.000,00	312,00
GOVEDO:	
Govedo se prav tako zavaruje z rizikom zdravljenja; sicer je ta način
zavarovanja že več ali manj znan živinorejcem. Na znesek zavarovane vrednosti živali je določena premija po naslednji lestvici:
Zavarovalna vsota	Premija
din	din
800.00	36,40
900.00	40,95
1.000.	00	45,50
1.100.00	.	50,05
1.200.00	54,60
1.300.00	59,15
1.400.00	63,70
1.500.00	68,25
1.600.00	72,80
1.700.00	77,35
1.800.00	81,90
1.900.00	86,45
2.000.	00	91,00
2.500.00	113,75
2.800.00	127,40
3.000.	00	136,50
3.200.00	145,60
3.500.00	159,25
3.800.00	172,90
4.000.	00	182,00
Pri zavarovanju goveje živine velja popust — od vštevši 5 do 10 glav
- 10 %, in od vštevši 11 glav naprej 20.%.
PRAŠIČI:
Zavarovanje prašičev bo še nadalje po ustaljenem tiket sistemu. Za enega prašiča znaša pavšalna premija 37,00 din. V to prfemijo so vključeni stroški zdravljenja z zdravili in potnina veterinarja. Poleg tega je vključeno še enkratno cepljenje proti rdečici.
Z veterinarsko službo je opravljen
dogovor tako, da bo veterinar, ki bo opravljal cepljenje prašičev, vodil poseben seznam rejcev, ki bodo zavarovali svoje prašiče. Pri tem bo že brezplačno cepljenje in z istim dnem prične tudi jamstvo zavarovalnice.
Zastopnik bo kasneje po tem seznamu izstavil police in kasiral zavarovalno premijo.
Prašiči pitanci so zavarovani po 8,00 din za kg žive teže. Pod prašiče pitance štejejo tudi tiste svinje, ki samo enkrat letno prašijo in se nato spitajo za redne koline. To je itak pretežna navada na naših kmetijah. V kolikor pa obstojajo plemenske svinje (to so tiste, ki večkrat zaporedoma prašijo), jih ni možno zavarovati po omenjenem sistemu, ampak je drugačen način zavarovanja — z rednim policira-njem.
V želji, da bi zavarovalno službo čimbolj približali živinorejcem, smo se dogovorili z veterinarji veterinarske postaje Mozirje o sprejemanju živine v zavarovanje po načinu tako imenovanega začasnega kritja. To pomeni, di bodo lahko živinorejci, ki ta-korekoč dnevno pridejo v stik s svojim veterinarjem, prijavili svojo živino v zavarovanje, veterinar pa jim bo izdal potrdilo o začasnem kritju, ki ima že moč zavarovalne pogodbe, ali kot temu običajno pravimo, zavarovalna polica. Le-to bo naknadno izdal zastopnik zavarovalnice.
Mnenja smo, da bodo živinorejci ugodno sprejeli način dela in da bodo v bodoče s tesnejšim sodelovanjem dosegli še večje uspehe. Zato bomo z veseljem sprejeli tudi vsako pobudo s strani živinorejcev in jo v našem delu vsestransko koristno uporabili.
Ing. Jože Slapnik
ZA ZAVAROVANO ŽIVINO SO TUDI ZDRAVILA NA ŽIVINOZDRAV-NIŠKI RECEPT BREZPLAČNA
GP »GRADBENIK« LJUBNO OB SAVINJI
Razpisuje
zaradi širitve proizvodnega programa naslednja delovna mesta:
8 zidarjev 4 tesarjev 10 NKV delavcev
Vloge je treba poslati na naslov:
GP »Gradbenik« Ljubno o-b Savinji, komisija za sprejem in odp.ust delavcev.
Osebni dohodki in terenski dodatek se izplačuje po pravilniku o osebnih dohodkih.
Vsem, ki bodo ali so že uspešno končali osemletno šolanje sporočamo, da nudimo praktično šolanje za naslednje poklice:
10 vajencev zidarske stroke,
4 vajencev tesarske stroke,
2 vajencev soboslikarske stroke,
2 vajencev kovinarske stroke.
Prošnje je treba poslati na komisijo za sprejem in odpust delavcev.
Delovna organizacija bo za vajence krila vse stroške šolanja in dajala primerno nagrado.
MOZIRSKI TABORNIKI V SIDU
Taborniški odred »Savinjskih partizanov« je bil ustanovljen v letu 1969 v Mozirju. Odred ima okoli 200 članov. V organizacijo je vključena predvsem šolska mladina. Taborniki so doslej sodelovali v mnogih akcijah, predvsem na pohodih po poteh partizanskih enot.
Udeleženci pohoda v Šidu
Zadnja večja akcija je bila udeležba na proslavi 25. obletnice preboja »sremske fronte« v Šidu (Srem — Vojvodina). 10. aprila letos je odšlo iz Mozirja 12 tabornikov skupaj s preživelimi borci iz naše občine. Sodelovali so: starešina odreda Košir Vlado, udeleženec preboja in član tabornikov tov. Poličnik Ivan. Udeleženca preboja Pavlin Ivan in Marolt Franc, taborniki Ermenc Marija, Tomažič Ivan, Turk Marina, Lončar Zoran, Aubreht Božo in Bačun Branko. Sodelovali so tudi štirje mlajši taborniki: Dersetvenšek Dušan, Prodnik Mirko, Kladnik Tonček in Žagar Franc, vsi iz Luč.
V Celju smo se priključili tabornikom iz Velenja, Šoštanja, Slovenj Gradca in Celja. Iz Celja smo nadaljevali pot z avtobusi do Šida, kamor smo prispeli
11.	aprila ob 7. uri zjutraj. Tam so se zbrali tudi taborniki iz drugih bratskih republik. Sprejeli so nas predstavniki odreda tabornikov »Lazar Bibič«. Ustanovljene so bile brigade, ki so nosile imena enot, ki so pred petindvajsetimi leti sodelovale na preboju. Taborniki iz Mozirja smo bili dodeljeni »17. bosanski brigadi« in »I. proletarski brigadi«. Naloga brigad je bila, da v teku dneva prehodijo posamezne odseke nekdanje frontne črte. Posamezne brigade so imele različno dolgo pot. »17. bosanska brigada« je od 13. do 19. ure prehodila 24 km., »I. proletarska« pa v noči od 11. na 12. aprila 34 km. Na pohodu so nas v vseh naseljih ljudje zelo prisrčno pozdravljali, posebno v mestecu Morovič, kjer so nas domačini tudi pogostili.
Po prihodu v Šid smo odšli počivat v lep hotel nekaj kilometrov iz Sida. V nedeljo, 12. aprila je bil ob 10. uri slavnosten mimohod vseh tabornikov in borcev. Taborniki so bili razporejeni v brigade. Po mimohodu je bila ob 11. uri na pokopališču, kjer je v skupni grobnici pokopanih preko 3.000 padlih bor-
cev, zaključna slovesnost. Zbranim tabornikom, borcem in domačinom je spregovoril nekdanji komandant »sremske fronte«, danes član Sveta federacije in generalni polkovnik JLA, Milutan Morača. Na slavnostni tribuni pred spomenikom so bili zbrani vsi nekdanji komandanti in nekateri preživeli borci iz vseh republik. Taborniki so položili pred začetkom svečanosti vence pred grobnico. Tov. Morača je v svojem govoru osvetlil dogodke pred 11. aprilom 1945, ko so enote takratne JA začele preboj. Ta preboj, ki je bil izveden z velikim uspehom, saj so enote že dan pred načrtom zavzele Vinkovce, je pomenil zaključne operacije za
osvoboditev Jugoslavije. Poudaril je, da so takrat sodelovali borci iz vseh predelov države, ki so začetek preboja po besedah takratnega komandanta čakali z veliko nestrpnostjo. V popoldanskih urah je bil sprejem za preživele borce v hotelu blizu Šida. Na tem sprejemu so vsem komandantom podelili spomenice. Taborniki iz Celja pa so s pokanjem petard temu dogodku dali še poseben čar.
V večernih urah smo se poslovili od gostoljubnih prebivalcev in tabornikov Šida. V Mozirje smo se vrnili naslednji dan utrujeni, a bogatejši za lepa doživetja.
Tomažič Ivan
Naši člani med udeleženci preboja »SREMSKE FRONTE«
TRGOVSKO PODJETJE »SAVINJA«
MOZIRJE
Objavlja naslednja prosta učna delovna mesta:
1.6 fantov za mešano trgovsko stroko;
2.2 fanta za poklic mesar-sekač.
POGOJ: dokončana osemletka
Prošnje za sprejem je treba poslati do 30. maja na naslov delovne organizacije.
IZOBRAŽEVANJE
V mesecu aprilu je bil zaključen pri GLIN Nazarje ciklus izobraževalnih tečajev za delavce iz predelovalne industrije lesa. Program je vseboval vse važnejše predmete s področja vzdrževanja strojev, anatomske zgradbe lesa, praktično uporabo osnovnih računskih operacij pri manipulaciji z lesom, varnost pri delu in družbeno ureditev.
Udeležba pri predavanjih je bila
velika, kar je jasen dokaz interesa delavcev po izobraževanju in pridobitvi ustrezne uposobljenosti za varno in kvalitetno delo.
Potrdila o opravljenem izpitu za polkvalificiranega delavca lesne stroke je dobilo 108 obiskovalcev tečaja.
Kakor pri vodenju štipendjiske politike, tako tudi na področju izobraževanja na delovnem mestu, skrbi GLIN za strokovno usposabljanje kadra, ki bo v perspektivi moral biti kos nalogam, porajajočim se s predvidenim razvojem.
DOBROVC MARJAN
SKUPŠČINSKE NOVICE
Na seji dne 5. maja 1970 je občinska skupščina Mozirje razpravljala in sklepala:
1.	o poslovnih rezultatih delovnih organizacij za leto 1969;
2.	o priporočilu delovnim organizacijam o sestavi razvojnih programov za obdobje 1971—1975;
3.	programu dela občinske skupščine za leto 1970;
4.	o predlogih in zahtevkih zborov
volivcev danih ob proračunski razpravi;	.
— V aprilu so bili po vseh krajih v občini zbori kooperantov-zadružni-kov. Na njih je tekla razprava o bodoči statutarni ureditvi ZKZ in o tekočih problemih proizvodnega sodelovanja. Obrazložen je bil tudi finančni uspeh poslovanja zadruge v preteklem letu.
Udeležba na zborih ni bila zadovoljiva, kar je odraz še premajhne povezanosti med kooperanti in njihovo zadružno organizacijo.
5.	o predlogu programa praznovanja občinskega praznika občine Mozirje;
6.	o poročilu o kulturno-prosvetni dejavnosti v občini;
7.	o poročilu o oddaljenosti učencev od šol in številu učencev, ki se vozijo v šolo;
8.	o soglasju k finančnim načrtom skladov občine za leto 1970;
9.	o poročilu komisije za statute delovnih organizacij;
o odpravljanju napak, ki se v praksi najčešče pojavljajo. Dipl. ing. Janez Verbič s Kmetijskega inštituta Slovenije pa je govoril o pomenu pravilne prehrane živine in o gospodarni zre ji telet za pitanje in reprodukcijo.
Mnenja poslušalcev so potrdila, da je tovrstna oblika strokovnega izobraževanja zelo koristna za smelejše uvajanje tehnoloških novitet v proizvodno prakso.
10.	o predlogu odloka za zvišanje cene mleku;
11.	o poročilu delegata občine iz
5.	zasedanja delegatov občin v Skupščini SR Slovenije;
12.	o realizaciji proračuna občine za obdobje januar—marec 1970;
13.	o poročilu komisije za volitve in imenovanja.
Na seji so bili dani tudi odgovori, na nekatera zastavljena odborniška prašanja na prejšnji seji.
V mesecu aprilu sta imela seji tudi Svet za gospodarstvo in Svet za finance.
Svet za gospodarstvo je največ časa posvetil razpravi o poslovnih rezultatih delovnih organizacij za leto 1969 in o sestavi razvojnih programov delovnih organizacij za obdobje 1971—1975. Sprejel je nekatera pomembna priporočila delovnih organizacij za nadaljnji gospodarski razvoj v mozirski občini, ki jih je SO na seji dne 5. maja 1970 v celoti sprejela in naslovila na delovne organizacije. Razpravljal je tudi o predlogu za spremembo cene mleku.
Rudi Zager
ZADRUŽNE NOVICE
— V Mozirju je bilo organizirano strokovno predavanje za gospodarje programiranih kmetij. Prof. Gvido Fajdiga z Biotehniške fakultete je prcaaval o tehnologiji in ekonomiki paštio-košnega načina rabe travinj in
VZGLED MLADIM
Ob priliki sklicevanja obveznikov teritorialne obrambe, ko so bile na našem območju vojaške vaje, je moral šef krajevnega urada v Kokarjih poslati nekoga na Creto, da bi nesel poziv do obveznika Strožič Antona. Razmere za dostop na Creto so bile izredno težavne, saj je v snegu potrebno za to pot uro in pol.
Šefu krajevnega urada se je takoj prostovoljno javil Stanko ŽELEZNIK iz Kokarij, star 57 let. Dejal je, da bo on nesel poziv do Antona Stro-žiča. Kljub globokemu snegu je uspešno opravil svojo nalogo, saj je že v dveh urah po odhodu iz Kokarij pripeljal obveznika s svojim mopedom kar na zborno mesto.
HUBERT H.
»Savinjske novice« izhajajo mesečno — izdaja SO Mozirje, GLIN Nazarje in ZKZ Mozirje — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Hubert HER-CEK — Uredništvo in uprava: Mozirje 175, telefon Mozirje 12 in 30 — Žiro račun pri SDK eksp. Mozirje št. 5076-637-56 — Savinjske novice glasilo SO Mozirje — Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do petindvajsetega v mesecu — Tisk in klišeji GP »CELJSKI TISK« Celje
SLUŽBA STALNE PRIPRAVLJENOSTI NA OBMOČJU OBČINE MOZIRJE	
Od 11. 5. 1970 od 7. ure zjutraj do 18. 5. 1970 do 7. ure zjutraj	Dr. Ivan BUT
Od 18. 5. 1970 od 7. ure zjutraj do 25. 5. 1970 do 7. ure zjutraj	Dr. France URLEP
Od 25. 5. 1970 od 7. ure zjutraj do 1. 6. 1970 do 7. ure zjutraj	Dr. Franc KOCUTER
Od L 6. 1970 od 7. ure zjutraj do 8 6. 1970 do 7. ure zjutraj	Dr. Franc SIRKO
Od 8. 6. 1970 od 7. ure zjutraj do 15. 6. 1970 do 7. ure zjutraj	Dr. Ivan BUT
Dežurni živinozdravnik
Za primere, kadar ob nedeljah in praznikih nujno potrebujete veterinarsko pomoč, objavljamo razpored dežurne službe:
Nedelja,. 17. 5.: MERMAL Jože, dipl. vet. — LJUBNO OB SAVINJI Nedelja, 24, 5.: LUKAN Drago, dipl. vet. — GORNJI GRAD Nedelja, 31. 5.: RESNIK Tone, dipl. vet. — MOZIRJE Nedelja, 7. 6.: MERMAL Jože, dipl. vet. — LJUBNO OB SAVINJI Nedelja, 14. 6.: LUKAN Drago, dipl. vet. — GORNJI GRAD
Veterinarska postaja Mozirje
	'fr-	M	01