PISMA  BRALCEV
SPOŠTOVANO UREDNIŠTVO!
Že nekaj dni razmišljam, ali naj vam pišem ali raje ne. Pa sem se iseeno odJočila, čeprav vem, da o neprijetnih rečeh najraje molčimo. Muči me vprašanje, komti je vrtec v Ulici Vide Pregarc v napoto. Pišem pai i upanju, da bodo tudi tisti »m» papirju odgororni« molo razmislili m tiidi kaj sturili. Sedaj pa k stvari.
Sem ena tisiih mam, ki mora vsak delovni dan odpraviti otroke in /?/'-leti delal. Dva olroka sla »• šoli, naj-mlajši pa je še v vncu. In v tem letu s\a kar nekajkrai zjtilraj obslala pred vrali, kajti vrlecje bilže vefkral razdejan. Razbilešipe, sloliin igrače pa na igrišai.
l'red kraikim mi je ncka tovari-šicapoiožila, da je neznanecponoii odnesel igrače iz vrtca na proslo in jih zaigal. Očitno torej gre bolj z.a zaveslno nničevanje kot za krajo, A laki prizori nekako spominjajo na medvojne čase. Cudno pa je vse 10, saj rrtec spluh ni na samem, lemveč v neposredni bliiini blokoi; stolp-nic, siunovunjskega podjetja in bloka, kjer je poslaja milice r Mo-stah. Vseje lako blizti in »na očfJi«. a niltie ne vidi in še rnanj sliši, ktijsc v poznili urali dogaja okoli vrtca in v njem.
Ali jekdn, ki bilalikokujstorilzu zaičiio dmibenega objekiu? \ ne-posredni bližini so bloki in stdpnice, v njih stanujvjo ludi občinski« Iju-dje in vojne osebe, torej taki. ki o raznovrstni zašiiti veliko vedo. /m-nima me, alibi z.nali v miru zaščilili oiroški vrlec. Alipa miličniki nesli-šijo. če sc \ njihovi bližini razbijc šipa? In kuj mislijo tisli. ki so odlo-čali o uslanovilvi le enole vrua \ Ulici Vide 1'regarc?
1'riznam, zelo me moti tiničeva-nje. Denar zu vnec (iz sredstev sa-moprispcvka) je šel nidi iz mojega iepa. Marsikaiera i/mii je obatulu, daprošnju zasprejem oiroka r vrtec ni bihi samo lisl pupirju, ampak jc bilo ireba zu u> bin ird boj. In kaj sedaj? Ali bt> cnola 11/ Angekc Ocepek v Ulici Vide Pregarc še na-prej prepitščemi itničeianju? Kdo bo kaj ukrenil?            M/ŠA ARH
• Odgovor na pismo Miše A.rh
Za odgovor na pismo naše bralke Miše Arh smo poprosili DanUa Jurca. predsednika občinske skup-nosti otroškega varstva, čigar od-govor objavljamo.
Povprašali pa sroo ludi na postaji milice v Mostah. kako da ne slišijo žvenketa razbitih šip, kot se spra-$U)« tovarišica Miša Arh v svojem pismu. Miličnik. ki je zadolženza to območje. je dogajanja ob vrtcu dobro poznal, sliši pa se seveda ne od vrtca do postaje milice. saj sta ok. J00 metiov vsakselti in — tudi najbližji sosedje tega ne slišijo. Pu-vedal nam je, da ta VVO, kot vsi drugi, ni posebej varovan. Vključen je v redne javne varnostnc oglede okotiša. Tarn sc ob večernib urah, včasih tndi zelo pozno, ko v VVO nikogar v eč ni in ]ih z igral nihče več
ue pret^UfA, liHnjo mtadoletnlld, Mjpogosleje nekdanji varovand VVO. Starše nekaterih tam zbira-jočih sc mladoletnikov so že več-krat opozorili na neprimerno obna-šanje njihovih otrok, v enem pri-meru pa so napisali tudi poročilo obfinskemu centru za socialno delo.
Odgovor Oanila /urca: Spet prizadeto ugotavljamo, da se ponavljajo razna razdejanja na objekuh. igriščih in celo na igračah, ki smo jih v preteklosti, tudi s sa-moprispevkom. v Ljubljani soli-darnostno zgradili. Naša občanka Miša Arh v svojem pismu o tem točno in prizadeto ugotavl ja. Veseli nas,   da   v   prizadevanjih,   kako takšne   primere  preprečevati,   le nismo sami. in to tako med delavci oziroma delavkami v naših vrtcih kakor tudi mcd detegati v naši ob-činski skupnosti otroškega varstva. Žal je takšnih. kakršna je Miša Arh in tudi večina tovarišic, zaposlenih v vrtcih. še mnogo premalo. da bi z opominjanjem drugih.  predvsem pa s svojim dobrim primerom vzga-jali naše najmlajše in tako dosegli želeni odnos do družbene lastnine. Tudi delegati v skupščini naše skupnosti otroškega varstva smo že večkrat razpravljali o tej problema-tiki. K temu so nas prisilile tudi ra-zmere. saj smo vandalska uničevu-n*a imovine v naših vrtcih in na otroških igriščih nasploh vcčkrat ugotavljali v Novih Jaršah. na Ko-deljevem. v Polju in tudi drugje. Za obnovo in popravila povzročene škode so bila porabljena precejšpja sredstva. delno tudi na račun že tako nizkih osebnih dohodkov za-poslenih v vrtcih. Tudi mi smo sku-šali še bolj pritegnili k sodelovanju pri varovanju naše družbene last-nine itelavcc posiaje milice v naši občini in s pnsebnim pismom z dne 21.9. 1983 to potrebo tudi uteme-Ijevali.
O tem smo razpravljali tudi ob vsakoletnih obiskih. praviloma pred novim letom in ob dnevu var-nosti 13. maja. z delavgi PM na se-dežu v Mostah in tudi na oddelku PM v Polju. Takrat smo iskali tudi najboljšc skupne rešitve za čim-večjo vamosl predšolskih otrok pri odhajanju iz vrtcev ali prihajanju vanje.
Kljub dejstvu. da je primerov vandalskega uničevanja družbene imovine v vrtcih še vedno preveč. ugotavljamo. da je tudi s prizade-vanjem delavcev postaje milice nekaj !e doseženo. čeprav še vedno premalo. Manjka listo, o čemer pravilno ugotavlja-Miša Arh —sa-mozaščitna vzgoja in primcrno ob-našanje otrok ter mladoletnikov najprej seveda vdružini.zatem tudi v vrtcib. šolah. raznih društvih in ne nazadnje v aktivnostih mladinske organizacije. česar povsod dosle j še ni bilo dovolj.
Predsednik skupščine obtinske
skupnosti otroškega varstva
DANILO JURCA