Štev. 45. Poštnina v gotovčini plačana, Cena edne številke dinar. 6. novembra 1927. Leto XIV. Novine prihajajo vsake nedeljo. Cena t doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko štiri dolare. Amerikanci dobijo za to ceno brezplačno i Marijin List pa Kalendar Srca Jezušovoga, domači naročniki pa kalendar za polovično ceno. Naročajo i plačajo se na upravništvi v Črenšovcih, Prekmorje. Uredništvo je v M. Soboti. Izdajateo: Klekl Jožef, vp. pleb. nar. poslanec. Oglase sprejema uredništvo, opravništvo I tiskarna. Cena oglasov: cm2 75 par; 1|4 strani dobi 20% 1|2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je : do dvajsetipet reči 5 Din, više od vsake reči pol D. Med tekstom cm2 1˙50 D., v»Poslanom«2"50 D. Takso za oglase plača uprava 1 da za vse oglase od 5% do 5% popüsta. Rokopisi so ne vračajo POSVET. Ka vse je za našov gimnazijca ? Nesmimo si mi misliti, da se za našo gimnazijo níšče drügi ne briga, kak mi sami! Našo gimnazijo so meli že drügi dosta bole v računi, kak mi. Mislili smo, da s tem, či nam je držáva dala gimnazijo, mamo tüdi že to pravico, da je gimnázija naša pa nam je níšče več nemre vzeti. Nego, tomi je ne tak 1 So lüdje,,, šterim dela naša gimnázija i vzgoja našega lüdstva Strašno brigo. Kak si ništerni lüdje mislijo? Ništerni lüdje v svojem dobrom* nakanenji do naše lepe krajino, majo etakšo Skrbno i pametno misel: Slovenskoj krajini ne trbe gimnazije! V toj Šoli se namreč sami klerikalci vzgajajo. To je pa zá državo najvekša nevarnost. To pa zato, ar tej lüdje dobro znajo, da so klerikalci sami pro-tidržavni bandaške. Sobočka gimnázija pa, kak itak celi svet dobro zna, vzgaja same klerikalec, Kak se to godi, toga mi ne vemo, znajo pa to na nikši način tisti, šteri to gučijo. Pa ešče drüga nevarnost bi znala priti, s tem iz naše gimnazije. Šolani klerikalci požérajo namreč šolane pro-tiklerikaíce. Zdaj pa naj bi se vsi ti šolani klerikalci trücali sledi v domačo krajino, bi samo ednok ' vsi protiklerikaíci preminoli z naše zemle. Zato trbe na vsakši način gimnazijo spraviti vö s Sobote. V Soboti sploj nesmi biti nikša Srednja šola! V Beltinci naj bo meščanska šola. Zakaj to? Zato ka je to strašno velka potreba v nacionalnem (narodnostim) pogledi, ešče bole pa v gospodarskom. Vsi razumni lüdje namreč pravijo, da je za kmečko lüdstvo meščanska šola najbole pripravna, to kaže že njeno ime — * meščanska (mesto — varaš — polgarske šola.) V Soboti nesmi biti gimnazije, ar bi se tam vzgajali sami klerikalci, i to je najvekša nevarnost za državo, kak tüdi za državne elemente v našoj krajini. Ka pa v Beltinci? Vidite tam pa že obstoja nikši Siromaški Sokol. Sokol, to vam je znate najtrdnejši državni steber. Te beltinski steb-riček se pa mora nikelko podpreti, da lehko bole sigurno Straži našo državo na Severnoj meji. To vam je znate jako velki, zmožen pa zaneslivi stražar! No, pa tomi našemi stražari lehko edino meščanska šola pomore nikelko na noge. Z meščanskov šolov bi prišlo namreč pred gospodov, šteri glavna briga poleg šole bi bila ta, da bi držali na nogaj beltinskoga Sokola. Ka pa z gimnazijov? Gimnazija naj se preseli v Lotmerk! Lotmerk je ne tak Strašno klerikalen kak Sobota, gratao je zdaj pred kratkim tüdi mesto, poleg toga je pa za celo prleško okroglino potrebna tüdi edna gimnázija i to nindri tam, gde je naravno Središče Murskoga polja i Slovenske krajine. Pa takše središče, kak vsi dobro Znamo, je ne šasa Sobota, štera v istini na sredini tej krajin leži. nego Lotmerk, šteri je tam na ednom jüžnom konci. Naša deca, či se ščejo kaj navčiti, itak ležej idejo v Lotmerk, kak pa, da bi tisti vsi k nam hodili. Preveč nas pa itak naj ne hodi v šole. Vej so šole ne za nas Siromake. Za nas je zdaj ešče v prvoj vrsti pa najbole potrebno, da se v vsakoj občini ustanovi Sokol, vej v šole bodo že drügi šli mesto nas. Zakaj bi ravno mi domačinje morali biti vsešerom na prvom mesti, da je itak ešče dosta drügi lüdi, šteri se tüdi radi na prvo mesto postavlajo 1 Bodimo ráj konči malo ponizni i püstimo ráj drüge nikelko naprej! Ka pa te, Prleki ešče nemajo gimnazije? Prleki se zovejo vsi tisti, šteri v Svojem guči rabijo reč „prle.“ Prleki smo po takšem tüdi mi, nego mi Smo Sami Sebe do zdaj nigdar ne zvali za Pr-ieke i Se pod tem imenom navadno razmijo Slovenci, šteri prebivlejo med Mariborom Ptujom i Mürov. Tej zovejo tüdi sami Sebe za Prleke, nam se pa ta reč tak nekam malo čüdna vidi. Špotlive ime je pa to ne. Ja, prleki že majo svojo gimnazijo. To je gimnázija v Ptüji. Ta gimnázija pa ma dosta vzrokov za to, da ostane. Sploj od toga niti nesmi biti nikšega guča, da bi to gimnazijo ukinoli, četüdi je Ptuj samo 25 kilometrov oddaljeni od Maribora, gde je tüdi gimnázija. Kakši so tej Vzroki? V prvoj vrsti je eden vzrok mogoče tüdi te, da v Ptüji nega tak velke klerikalne nevarnosti, kak v našoj Soboti. Drugi vzrok; je pa té, da je to stara gimnázija. Zdaj po bojni je Pribičevič ustanovo v našoj državi dosta nepotrebni gimnazij, samo zato, da je s tem več kruglic dobo. Dnes morajo te gimnazije brisati, zato ka so v istini nepotrebne. Da pa je naša gimnázija potrebna, toga neščejo znati, kak tüdi neščejo znati, da je naša gimnázija ne nova, nega samo nadaljevanje stare monošterske (St. Gothardke) gimnazije, za našo krajino, v Soboti. Zdaj pa, gda se po celoj državi nepotrebne Pribičevičove gimnazije bfi-šejo, pa pravijo, da se bo, morala tüdi v Sloveniji ništerna brisati, te se naednok od vsej Strani pokaže na našo gimnazijo. Zakaj to? Zato, ka smo mi dobo, mirni pa tihi. {Mi smo do zdaj ešče nindri nej zadosta zružili, razen te, gda So štele ništerne modre glave, da Se preselimo v Radičovo republiko. Bilo nas je te dostá, tak v Soboti, kak v Čerensovci. Bili so pa tüdi te tisti lüdje pri nas, šteri ne gledajo preveč radi naše gimnazije i so kričali. „Klerikalne Polomija*! üda pa mi zahtevamo svojo gimnazijo, te vidijo v tom tüdi samo Strašnoga klerikalnoga pozoja. Naša gimnázija Se je ne mogla razviti v osemrazredno gimnazijo, vsakšo leto so brisali kakši razred; te nam pa lepo nakonci pravijo, gda se indri pé-, ti razredi odpirajo, da to za na* šo gimnazijo ne valá, zato ka je ona ne osemrazredna gimnázija. Bože mili, za pametne nas majo 1 Ka naj zdaj včinimo ? Mi ne odstopimo od svoji pravic, do popune osemrazred-ne gimnazije, niti za vlas. i/lomi smo potrebne argumente za svojo gimnazijo v pravom časi, na vsa merodajna mesta. Či bo pa ešče potrebno, nede nas oviralo nikše vreme, pridemo Stanovanjski zakon sprejeti. Naš minister Dr. Gosar jev kratkom časi, kak je minister, vnogo včino za siromaško lüdstvo. Poleg različni kreditov i podpor se je zdaj zavzeo močno tüdi za najemnike ali arendaše. Po zakoni majo najemnik samo do prvoga novembra toga leta zakonsko obrambo, da je hižni vért ne sme brez vsega vrčti na cesto. S prvim novembrom bi pa ta Obramba prenehale i bi ravno na zimo prišlo sto i sto Siromaški drüžin na mrzlo cesto. Dr. Gosar je včasi spoznao, da bi se s tem Siromaškomi lüdstvi zgodila velka krivica, i je spremeno zakon tak, da od prvoga novembra naprej pa do prvoga maja, sme vért samo te arendaši odpovedati hišo, če je arendáš v tom časi dobo drügo streho. Brez vsega pa nesmi niti eden vért Svojega najemnika vrčti iz hiše. Zakon je büo sprejeti v narodnoj skupščini v Belgradi 28, oktobra. Za zakon je glasüvalo 170 poslancov, proti 76. Pri toj priliki je meo dr. Gosar tüdi jako lepi govor, S šterim je Spravo čast i ugled vsem Slovencom. Strašen konec velke ladje. Stari naročniki naši kalendarov majo popisano, kak se je potopila najvekša ladja na sveti *Titanic“ na svojoj prvoj poti iz Europe v Ameriko. Zdaj 25. toga meseca se je zgodilo skoro podobna nesreča ne daleč od Brazilije. Italianski potniški parnik »Principessa Mafalda“, šteri je vozo v sebi 1300 potnikov med njimi tüdi nikelko Jugoslovanov se je potopo. Titanic se se je ponesrečo na svojoj prvoj poti, Mafalda pa na zadnjoj. Ta ladja je bila namreč že Starejša, potrebna tüdi popravka i so jo mislili ravno zdaj domo v Italijo spraviti, da bi ne opravlala več svoje slüžbe med Italijov i Amerikov. Kak se je pravzaprav zgodila nesreča, nemrejo natenčno znati. Prednji del ladje Se je morao v nikoj zadeti, zato, ka Se je propelor potro i je po Prostori, gde je bila narad, vdarila voda k mašinskim kotlom. Kotli so eksplodirali i ladja se je v kratkom časi 20 minut potopila. Na ladji, gda so začüti!!, da se je močno Strosila i na to čüli Strašen pok, gda so se kotli raz- počila poleg toga se je pa začnola nagibati na edno stran, je gratala nepopisna zmešnjavo i strah. Najslabše pri vsem je pa bilo to, da so oficirji ne znali, gde majo glavo, i so ne mogli nikšega reda držati. Srednje pastere, gde je bilo nájveč potnikov so zaklenoli, samo iz I. i II. razreda potnike so najprle püščali vö. Potniki so trgali deske i jemali do koj so mogli, i skakali s tistim v morje, da bi se rešili. Najhüjše je pa bilo te, gda so se v vodi pokazali morski psi i začnoli nesrečne lüdi trgati. Nikelko sreče je bilo Vtom, da sta pripovali dve velkivi ladji na pomoč ešče prle kak se je Mafalda pogrozila. Kapitan ladje kak tüdi nikelko oficerov i okoli 300 potnikov se je potopilo, drügo so rešili. 2. NOVINE 6. novembra 1927. iz vsej naj zadnji kóiov naše krajine vküp i povemo zadnjo, teško reč i to tak glasno, da bo tula Ljubljana, čüo Belgrad i čüo svet. Hm, jaz ne vem, zakaj so te edne ženske tak špajsne. Same sebi neščejo dobro, Od vsej kralov čüjem : Kakšte perom je denok vse zuč-,kasto, drüga kilncka, pa veli, parim, parim pa žajfam da si malo vse čonkle ne ogülim nego vse zaman, gvant je ne takši kak bi pada. Ženske moj«, jaz vas pitam, kakšo žajfo küpiljete? Poslüšajte mene pa si küpte žaifo ,,Zlatorog. To je najbogše žajfa pa strašno fal. Za 5 din. je dobiš 25 kil. Küpi si srečko. Zadnji cvet. Kak želno Čakamo po dugoj zimi sprotoletja 1 Naše oko išče želenja, išče cvetja. Pa gda se prikažejo prvi cveti, kak se naše srce razveseli 1 Najlepše cvetje je prvo sprotolešnja cvetje; četüdi je malo, gingavo, nežno, zvonček! i vijolice, radi je mamo. V letnom časi dostakrat niti ne opazimo cvetja. Vsa narava je v tak bujnora, bogatom življenji, da se cvetje zgübi v to) bogatoj vnožini. Pride pa jesen. Življenje v naravi jemle slovo od nas i za svoj zadnji z Bogom, nam ešče ednok potroši vse z najlepšim cvetjom. Poglejmo naše preproste hižice! V vsakšem ogračeki je telko cveteče-ga bogástva, da se nam srce razveseli. Kak lepe so naše kmečke hišice, kak lepi so naši ogračeki v jesénskom cveti 1 Pa prle, kak je prišla čemerna Slana i pomorila té naš jesenski kras, smo lepo okrasili svoja pokopališča ž njimi. Kak mehki, nežni i beli so v cvetji grobi naši drági mrtvi. Malo je na naši pokopališčaj kamenih spomenikov. Samo mali leseni križeci so. Niti napisano nega tam, čido srce po- čivle pod tem križom. Na Vsesveco-vo pa, kak lepo je skrbna, liibeča roka poslala ves grob z živim belim, žučkastim i rdečkasto cvetjom. Ste vidli naša domáča pokopališča, grobe naši starišov, bratov i sestric na Vsesvécovo ? Kak so mehki i nežni, tak kak naše düše. 1 Vse naše jesensko cvetje je podobno našim □lehkim düšam tüdi po svojoj farbi-Nega tű nikaj krepkoga. Nežno cvetje: belo, žučkasto, rdečkasto. Nikši nemški pregovor pravi: Gde Čüješ spevanje i gde vidiš rožice cveteti tistomi mesti se lehko brez straha približati. Mi tüdi Želemo naj bo vsakši naš ograček, vsakše okno naši hižic puno cvetja, i hiša puna spevanja pa nikoga nede strah približati se našemi domi. Gospodarstvo v naši občinaj. Zdaj, gda se začinjajo občinske volitve v naši obžinaj, bo dobro, če poglednemo nikelko tüdi gospodárstvo naši občin. Povedati moramo, da velka večina naši občin ešče dnesdén ne vodi nikšega gospodarstva i sploh ne ve, ka je to Občinsko gospodárstvo. Notaroš. Ža vogrski časov je meo v velkoj večini občin Občinsko gospodárstvo v rokaj notaroš. Nikelko vesnic vküp je melo ednoga notaroša, šteri je opravlao večino občinski poslov, poleg toga je pa meo ešče ništerne pravice, kakše ma dnesdén samo kraleski notaroš, na priliko pogodbe so se pri njem delale dedščine je on v red spravlao i drügo. V občinskom gospodarstvi je pa meo notaroš glavno reč. Županje ali rihtarje posamezni vesnic so skoro ne meli nikšega drügoga posle, kak živinske pašoše pisati, paziti na to, de so bili občinski jarki skopani i drüge takše malenkosti. Delimo si peneze! Po prevrati, gda se je naša krajína zdrüžila z Jugoslavijov so te] občinski notaroš preminoli. Vsi občinski posli so prišli na župane Šteri so meli zdaj dosta vekšo brigo kak prle, gda je bio župan edne vesnice samo no-tárošov sluga. Videlo se je pa tüdi včasi, da je ne štošteč za župana, da more meti takši človek poleg poštenosti tüdi preci razuma i ka je glavno, mora biti tüdi dober gospodar. Poglejmo samo, kelko je prinas občin, v Šteri so se občinski dohodki nakonci leta razdelili med občinare. Ne vejo ne lüdje, ne župan da so občinski penezi ne penezi občinarov, nego penezi občine, šteri se morajo porabiti samo v občinske haske. Poznamo občino, štera je mela čistoga letnoga dohodka prek 200 jezero dinarov. Pomislimo, ka bi pameten občinski ravniteo s temi penezi lehko hasnovitoga včino za občino | Nego, ka so napravili? Da bi se župan bole priküpo občinarom, šou je, pa je razdelo te peneze med düše. Na vsakšega je prišlo nikelko dinarov, 1 vsi so spevali tomi župani čast i diko. V občini so pa bili vsi mostovi sporlišeni, ceste vse razvožene, šola pa cérkev sta se podérali, pa je nikomi ne na misel prišlo, da bi dosta bole pametno bilo, če bi se tisti penezi porabili za to, da bi popravili ceste moste, šolo i cérkev.... Občinski proračun. Ne mislimo si, da je v našoj krajini samo edna občina, štera je peneze delila I Telko je takši občin, da či bi vse vö povedali, bi se z nas Kranjci, štere ništerni modri lüdje ne štimajo preveč, z nas tak smejali, ka nači nej. Na Kranjskom je ne bilo no-tarošov kak pri nas, zato so pa tam znali tüdi že davno svoje Občinsko gospodárstvo tak v réd djati kak trbej. Pri nas so mogoče v celoj krajini dve, tri občine štere konči nikelko znajo gospodariti z občinskimi dohodki, drüge pa nikaj. Ništerni občin glavna skrb je to, da nakonci leta, kak nájveč dohodkov razdelijo med občinare. Povejte nam, kelko je pri nas občin, štere si napravijo na konci leta proračun za drűgo leto ? Na priliko, občina dobi v prihodnjem leti od placa (senja) 10 jezero dinarov, od občinske vage 5 jezero dinarov, od občinske oštarije 15 jezero dinarov, od lovine 3 jezero od pašnikov 2 jezero i tak dale, to je vküp 30 jezero dinarov. Stroške pa zračuna: mostov rabimo 6 po 2 jezero, ita cesté damo 8 jezero, da bodo ednok dobre, za šolo 10 jezero, za cerkev 5 jezero, 5 jezero pa za različne drüge potrebščine. Župan bo meo svojo plačo iz dohodkov občinskoga loga, ka pa na konci leta ostane denemo v kaso za Prihodnje leto. Penezi se med vse občinare nedo nikdar delili, nego či mo videli, da je gde jako potrebna kakša podpora tam jo damo. Povejte nam po istini, da je malo takši občin, štere bi si napravile takši proračun. Da bi si pa štera občina ešče kaj vekšega napravila, na priliko Občinsko mlekarno, hranilnico, Zadrugo i drügo, od toga niti gučati nemremo. Pametno gospodárstvo v občine! Ali že vsi Znamo, da pride pomali vzdržavanje šol na občine ? Na Štajerskom i Kranjskom majo to že davno. Vsakša občina vzdržavle sama svojo šolo. Samo jako siromaškim Občinam da držáva svojo pomoč pri zidanji i vzdržavali šol. Vidite tüdi to breme, kak vsa drüga bremena se našim Občinam niti poznala ne bodo či si dobro »pelamo ' svoje Občinsko gospodárstvo. Spomnimo se samo na tisto občino v našoj krajin!, štera ma prek 200 jezero dinarov letni čisti dohodkov, pa pri vsem tem nabérajo po občini za mostov«, za cerkev i za šolo pa čakajo pomoč od drüge strani. Mislimo si pa tüdi. ka vse bi lehko en pameten gospodar napravo t letni-mi 200 jezero dohodki! Ja, dobro naše Občinsko gospodárstvo je ešče daleč za gorami! Murska Sobotá. — Sobočko bolnišnico je prevzeo v svojo upravo mariborski oblast-ni odbor. Vse naše bolnišnice so do zdaj strašno trpele zavolo belgrajsko-ga centralizma, zato, ka so nikdar ne dobile zadosta potrebnoga kredita. Prva pa jako velka potreba pri našoj sobočkoj bolnišnici je to, da se povekša. Radgonska bolnišnica, štera je prle tüdi v velkoj meri slüžila našemi lüdstvi, je. odrezana od nas, sobočka pa že dugo nema več mesta za vse náše bolnik«. Najbole se to pokaže ob kakšoj; posebnoj südój ptilèžaosti, kak baje to zgodilo u a časa škrlatinke. Žrebanje se vrši 13. novemb. popoldne. Letim po srečke Trbe mi "Singer" Ivan, ja ka pa delaš? Srečke znajo sfaliti! Hajdi po nje! Vreče mele so ne mačkinje skuze! Mislite Vi, ka sam jaz bio vsikdar takši velki gospod? Oh ne! gvino sam v loteriji pa zdaj mam. Ja, ka pa čakate? Hajdi po srečke. Zato vsi v Mursko Soboto. 6. novembra 1927. NOVINE 3. Vüpamo se, da bo oblastni odbor kazao več skrbi našoj bolnišnici, kak pa nesrečen centralizem. — Čüli smo, da je prosvntni minister dr. Kumanudi dovolo našoj sobočkoj občini, vzdržavati 7. i S. razred gimnazije. Mi prle nikaj ne verjemo, dukeč nemo videli toga čarno na belom, i dukeč nemo videli naši peto, sedmo i osmošolec v Soboti. — Profesor Čedna je nastopo svoje novo mesto na našoj gimnaziji. — Kak to? V Učiteljsko disciplino sodišče je bio kak zastopnik za sobočki srez kandidirao! v Maribori Prejšnji nadzornik g. Cvetko. Učitelji v istini ne temo, što je togá gospoda postavo nam za kandidata< Mogoče se člani toga sodišče krat-komalo imenüjejo ? Pa ravno g. Cvet" ko, šteroga disdtfÜlnske zadeve mi Žé itak jako dobro poznamo t Slovenska Krajina. — V pondelek, 7 novembra se vabijo vsi tisti, šteri so Küpili zemlo od Veleposestva v Beltinci od fiškališa Némethyja, ob 2 vöri podpodnevi v Črensovce. Pogovorimo se v gostilni pri cerkvi od küpüvanja te zemle, kak je bUo zapisano v zadnji Novinaj. — Cankova. Pri trgovci Krefti so pred kratkim ništerni lüdje küpili tak slama preci blaga ne, da bi to konči skrmá tudi plačali. Nesreča je pa prišla za njé te, gda je oblast pripelala policijskoga psa. Té pes je bio tak künšteti, da je naednok zvohao te nesrečne küpce, Šteri so si kšenki blago küpili. Pa so te ešče bili iz domače občine. — Bogojina.- Preminočo nedelo je meo v šoli gospodarsko predavanje g, kmetijski referent iz Lendave. Občinstvo posebno razuma! gospodarov je bilo vnogo, šteri so predavanje z velkim zanimanjom poslüšali. — Živinski pašči! valajo tak dugo, dokeč živinče nè dobi novoga gospodara. Župan mora, če napašoši več nega mesta za podukšavan]e, prikeliti zraven papér i tam napisati po* dukšanje.. Ne pa kak smo čüli, da ništerni županje ščéjo za vsakše po-dukšailjé novi pašoš izdati i s tem siromakom nepotrebne stroške delajo — Nage šole. Čüli smo od več krajov glase, da so deca skoro neprestano na dvorišči mesto v šoli Istina, da po novom načrti majo deca po vsakšoj vöri par minut Slobodnoga časa, da se vöni malo razvedrijo. Či je to z« deco ravno jako pri poročlivo, nevemo. Znamo pa, da se v ništerni šola! to minute v istini tal duge, da za včenje strašno malo časi ostane. Ne vemo, či si na takši nači! lehko pridobijo, naša deca svoje potrebno znanje I — Dačo do 1000 K lehko tüdi t tom leti vsakši plača s tistimi boni štere so njim dali pri štemplanji penez. S tem bonom, če je ne visiš od 1000 K, se lehko plača vsakši dača. — Šolska deca v ništerni občina jako lepo pozdravijo stareše lüdi, \ drügi občinaj pa samo zijajo človeka če mimo ide. Videli smo pa pri tom da zavisi od toga, kak je domači va čitelje navčijo. Na to bomo pazilli Pr nas je bila do zdaj stara dobra na vada, da so Šolska deca vsakšegi starejšega človeka pozdravila. Država. — Državni stroški se bodo tfid znižali, ravno tak kak se jže nikelk« začinja menšati dača. Šparati pa začnejo zdaj, kak pravi finančni minister, prí najvišiši glavaj. Tak se znižajo plače članom skupčinski odborov i držav ni poslancov za en tretji del. — Pri volitvaj v skupčinske odbore je bio izvoljeni naš poslanec g. Jerič v odbor za molbe i pritožbe. No, toga pride iz naše krajine itak nájveč i g. poslanec bo meo dosta posla samo z našimi številnimi prošnjami; vűpamo se pa tüdi, da se bo za naše potrebščine tOdi vsigdar v prvo] vrsti zavzemao. — Novinarske srečko. Drüštvo jugoslovanski novinarov je priredilo velko loterijo v korist betežni i staro-vični novinarov. Glavni dobitek znaša 250 jezero dinarov, menši dobitki pa po 50, 10, i 5 jezero dinarov. Srečka se naračajo na naslov: Jugoslovensko Novinarsko Udruženje, Dobrotvorna Lotrija, Sarajevo. Ena Srečka stane 10 Din, če bi pa Sto šteo prevzeti, da bi te srečko tržo, dobi od vsakše odana srečk« po en dinar. Norca se je šteo delati. Stric so ^nali s paše krave. Pride en dečkec pa pravi. Stric, kak vam pa edna krava z glavov kluma I — Vej bi ti ešče bole klumao, či bi takšo glavo noso na svojem gosečem Šinjeki, — njemi odgovorijo pameten stric. Velki jünec. Vért živinskomi trgovci: Včera sam küpo ednoga jiin-ca, pa se mi vidi, da je nikelko premali. Živinski trgovec: Hm! Či ste šteli meti vekšega jünce, pa ste ne znali priti po mene? Slepi Cigan. Ciganica; Jako ji lepo prosim, zlata mati, dajte mi ga nikaj malo za mojega slepoga siromaka. Vertinja: Oda pa te máš toga slepoga siromaka? Ciganica; Tü ga znate, zlata mati, pri kükli pazi, da bi ga ne prišao kakši nebigatrbelo žandar. Poslanska posta Nencek: Kakše fige do v loteriji ? Konjske ? Karči: E ti norčekl Kabi konjske! Lepe, sladke kak med. Nencek: Pomaranč nede? Karči: Kabi nebi, tüdi I Cela kišta. Nencek t Joj, komaj čakam na vse to. Karči: Počasi, dragi moj. Prle si küpi srečko. Nencek: Mam že 15 srečk. Pige do moje. Karči. Jaz mam pa 20. Pomaranče do moje. Svetovna politika. Romunija. To državo Vnogi naši ledje poznajo, zato, ka je bilo vnogo naši vojakov za časa bojne tam. Romunija jp bogata držáva ali ma to nesrečo, da so vso njeno bogástvo vživali do zdaj v najvekšoj meri raz. Učni romunski velikaši. Ali prosto lüdstvo je itak ne preveč siromašne. Politično živlenje v Romaniji je pa jako zamotane. Že 'pred smrtjov romanskoga krala Ferdinanda je prišlo v kralesko] rodbini do nekši zmešnjav tak, da so Prestolonaslednika Karla prisilili, da se je odpovedao svojo] pravici do kraleskoga prestola. Za Prestolonaslednika so pa postavili njegovoga pétletnoga sinčeka. Po smrti krala Ferdinanda so prevzeli, mesto mladoga Prestolonaslednika, Vladarstvo v svoje! roke romanski patríark i ništerni člani kraleskoga doma. Princ Karol pa, šteri živi zdaj v Parizi, nešče samo tak brez vsega pozabiti na svoje pravice. On ma doma dosta pristašov šteri so zato, da pride nazaj v Romunijo i zasede kraleski prestol. V zadnjem časi je pa tüdi sam začno močno na to de-delati, stem, da je pošilao različna pisma na voditele romanskoga naroda. Dosta je pa izdak takši lüdi v državi, Štefi so proti njemi. Ta borba pa gračüje v Romaniji čeduže hüjša. Prekusnice. Mama po šoli: Števek, istina, da si dnes pa preci dobo po hrbti? Števek: Mama, znate, jez se za to nikaj ne brigam ka se za molim hrbtom godi. G. poslanec Klekl Jožef naznanjajo sledeče: R. Sobota. Svoj čas poslao na delegacije. Zda) pa izročo Urgenco g. Jerič!. Pri njem se zglasi. K. Sobota. Vašo prošnjo rešila z g. Jeričom. Več Vam napravi on, komi je zadeva izročena. Klemar Jožef, Ropoča. Na mojo prošnjo Vam je g. minister za socialno politiko podelo 300 Din. podpore, štero dobite potom oblasti. Z tem so Vam lanski izdatki povrnjeno šteri so Vas trno zadeli. Horvat Štefan, župan, Bogojina. Prošnja se najprle pošlje na velikoga župana. Od tec ide potem na ministerstvo trgovine. Pri priliki zato zvedite gda i pod šterim brojom je Šla prošnja od velikoga župana v Beograd pa mi to sporočite. Morete pa znati, da Vaše prošnje ne rešijo ugodno, če bi Vam sosedne sejmske občine protistala. Te oblast vsikdar prle opita. Küplen Jožef, Ivanci. Ministerstvo za socialno politiko mi Je odgovorilo, ka Vale prošnje ešče nega se od sodnije. Ta more nekaj ešče sem poslati pa dozdáj ne je. Oprosite gospode na sodniji, naj Vam to včinijo. Broj vaše prošnje na sodniji je 819. Franc Ficko, Vidonci hš. 157. Vašo prošnjo izročo, poslanci Vašega okraja, g. Jerič!. Če bi se pred vožnjov obrnoli na merodajne mesto, bi gotovo dobili polovično vožnjo kak so i drügi. Odgovor dobite od g. Jeriča, če bi ga med tem časom ne dobili. G. poslanec Ivan Jerič naznanjajo sledeče: R. Ž. Ženavlje. V Vašoj zadevi bio na ministrstvi je za letos prekesno, pač pa je za drügo leto pred-videna. F. F. Vidonci. V pismi dobite širši odgovor. Makoter Vilma, Moravci. Naskori dobite odgovor v pismi, ka vse morate napraviti, da dobite dovolenje. Čs. Murska Sobota. Kda pridem domo, Vam prinesem Vaše dokumente, štere morate v prepisaj priložiti k prošnji na Odbor za molbe i žalbe. GOSPODARSTVO. Ne povajmo trsa „šmarnice“! Šmarnica jako močno raste, je zaistino izredno rodovina, jagode z debelov kožicov so na ništerni groz-daj nabito pune; farbe so zelenkaste ali žučkaste in dišeče. Njűv tek nas spominja na jagode, Včasi na kupine pa tüdi — kak pravijo — na stenice. Vinski spoznavati odklanjajo šmarnic^ ka jim je že njen tek ne prijeten. Malo znano pa je, da povzroča vekšo pijanost žmarnice lesni špirit (metilni alkohol), šteri je močen čemer (strup) i se ga poleg vinskoga špirita (etilnega alkohola) nájveč napravi v trs! samorodnih goric. Osebe, štere se opijanijo z vekšov količijnov šmarnice, včasi zblaz-nijo, dostakrat pa zbetežalo, ali včasi zavolo močnoga čemera (strupa) les-noga špirita merjejo. I zato pravimo. Vkrej s šmarnicov I Priporoča se vceplavanje samo-rodni goric (divjakov, šmarnice) z najbogši cepjom, zato, če je šmarnica močna pa Zdrava pa se jo vcepi, Prenese ravnotak razne betege, trsno vüš, kak ne vceplena. Zakon o obnavlanji in pospeša-vanji goric prepovedáva s aj e n j e šmarnice. Pripravla se tüdi zakon, da se ošterijam pa točilnicam, štere bodo točile šmarnice, odvzeme vsakše dovoljenje. Ka pa v našoj krajin! ? Negda so bili naši breščeki, kak na Goričkom zasajeni z izredno močnimi goricami, štere so posebno za časa Marije Ternzije, rodile najbogšo vinsko kapllco. Trsna vüš pa' je to trsje prebila že proti konci osemnajstoga stóletja. Gorice se najšo obnovile zato, ka níšče nej znati z nikim prepravi toga pokončevalca trsja. Na njüvo mesto je stopilo novo gospodárstvo, sadjarsko, posebno pa živinoreja, štera gvüšno več dohodkov prinese. Vej je znano, da so gorice prav za prav ioteríja. Zato Vam na-svetűjemo: Ne sadit« novi goric. Obstoječe gorice naj se skrbno obdelavajo. Mlajša šmarnica naj se vcepi, Starejše pa vö z goric. Što pa misli, da si na vsak način mora napraviti nove gorice pa ma za zdajšnje težke čas« zadosta pejnez, si naj sadü vcepleno trsje. Za 1928. leto imam v zalogi vsakovrstne KALENDARE v vsakovrstni jezikah IZIDOR HAHN trgovina s papirjem in pisarniškimi potrebščinami Murska Sobota. 4 NOVINE 6. novembra 1927. Meni harmonike! Meni pa č o k o! Auto za 5 Dinarov! Živijo 1 Biciklin za 5 Din.! Živijo 1 novembra je celi den nedela. To je pravi Zgodovinski den naše krajine. Zakaj? Zato, ka se na te den vrši loterija, v šteroj vnogo naših lüdi dobi več kak či bi šli v Slavonijo. Ali je malo dobiti klaftar bükovih drv, vreče lepe mele, biciklin, kola, debelo gosko itd? Te den je pa tüdi zato tak znamenit! ar do se srečke tržile samo do l vöre popoldne, potem je kónec. Cene: Zrnje : 100 kg. (metercent) pšenice 300 Din., žita 290 Din., ovsa 209 Din. kukorice 230 Din., ječmena 190 Din., hajdine 300 Din., prosa 290 Din. Živina : Govenska v Ljubljani kg., 8—10 Din., teoci 12’— Din., svinje 15—17 Din. Krma: Sena 50—60 Din., slame 40—60 Din. metercent. Borza: 1 Dolar 56 Din 25 par, Schiling 7 D 95 p. Čehoslovaška krona 1 D. 67 p., Nemška zlata marka 13 D. 50 p., Francoski frank 2 D. 20 p., Švicarski frank 10 D. 93 Taljanska lira 2 90 D. 13 Prekmursko kat. podporno društvo sv. Ivana Krstitela. št. 13. spadajoče pod drüžbo sv. Drüžine. Drüštvo je ustanovljeno 15 septembra 1920 1. in je najbolše za Prekmurske Slovence in Slovenke v Chicagi. Zavarüje se lehko od 250 do 500 dolarov. Možki in ženske od 16 pa do 55. leta. Deca od 1. leta do 16. Deca Plačüjejo vsi po ednoj cenj 15 centov na en mesec, a starejši pa po svojoj starosti, či se mladi da notri menja, či starejši več. Seja je vsakšo 4. nedelo v meseci ob 2 vöri popoldne v Cerkvenoj dvorani sv. Štefana, Lin-coln, št. po 22. Pl. V slučaji poškodbe član ali članica dobijo za 6 važnejši operacij 75 dol., za zgübo ednoga oka 100 dol., za 2 oke 250 dol., tak ravno za roko ali nogo či je več nej za delo. Za 4 prste na roki ali na nogi 50 dol. Odborniki za leto 1927. so sledeči: Predsednik. Ivan Horvat 2050 W. 23 rd, St., podpredsednik : Martin Gabor, tajnik. Štefan Foys 1929 W. 22 nd. Pl., blagajnik : Ivan Denša 2730. Arthington St, za-pisnikar: Marko Vouri, nadzorniki: Stevan Horvat, Matjaš Hajdinjak in Mihal Haklin. Drűštva voditeo: Janoš Hren, vratar: Števan Kreslin. Mali oglasi. K odaji je cela čevljarska (šušterske) šker, kopita, „Hula cilinder mašin" itd. Tüdi so k odaji fajna harmonika na tri redi v dobrom stanji, Poizve se pri TITAN FRANCI v Krogu Z arende se dajo gostilniški prostori pod Lipov pri Čuriči. Pripravno je tüdi za trgovino z mešanim blagom. Po-izvedi se pri MAT. ČURIČI, zidarskom mojstri v Žižki. Vsakovrstne sirove kože kupuje po najvišji dnevni ceni Franc Trautmann Murska Sobote? Cerkvena ulica 191. Naročnina Ino oglasi se Sprejemajo za ,.Novine" prí í. HAHN trgovina s papir-jem, s pisarniškimi in šolskimi potrebščinami. Prekmurska tiskarna v Murski Soboti. ERDÖŠI BARNABAŠ trgovci z papirom igračami v Murski Soboti št 180. poleg rim. kath. cerkvi ino bivše pošte. Največje veselje otrokom so igračke, katere po zelo nizki ceni in v veliki izbiri n. pr. kantic za psüvanje, vedra, obroče, hinte, peresne veternice, grable, lopate, loge, čige, vozičke ter razne figura iz celuloida in gumija itd. dobite pri Erdöšy Barnabaš, trgovca s papirjem in igračkami v M. SOBOTI, Cerkvena ulica. Za PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN. Izdajalci j KLEKL JOŽEF. Urednik: FRANC BAJLEC.