Ptuj, torek, 24. januarja 2012
letnik LXV • št. 7 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,80 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
Aktualno Ptuj - Ali
Ljudsko univerzo ukinjajo?
O Stran 3
	p	
	PTUJ	
		
Po naših občinah
Podravje - Težave z izplačilom socialne pomoči
Z> Stran 4
X V
Po mestni občini Ptuj - Vinjeni dijaki pobruhali gledališče
O Stran 7
Štajerski
Spodnje Podravje • Rez na grajskem hribu
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Šport Rokomet • Bolj izenačenega prvenstva še ni bilo O Stran 11
Za dobro letino in kakovostno kapljico
Rez na grajskem hribu, ki so ga opravili v petek, 20. januarja, so tokrat povezali s praznovanjem praznika sv. Vincenca, zavetnika vinogradov in vinogradnikov, ki praznuje 22. januarja. Na rez sta vabila mestni viničar Franc Emeršič in župan MO Ptuj Štefan Čelan.
Rokomet •
Rutinska zmaga Ptujčank
O Stran 11
Praznik svetega Vincenca je prav tako kot martinovo praznik vinske kapljice, a žal nekoliko pozabljen, predstavlja pa začetek del v vinogradih oziroma prvo rez vinske trte, ki je tudi najpomembnejše opravilo v vinogradih. Po stari navadi so na vincencovo odrezali rodno šibo trte, jo dali v vodo in postavili na toplo, ozelenela trta pa jim je pokazala, kakšno letino lahko pričakujejo. Ker je na letošnji praznik sv. Vincenca sijalo sonce, bo v jeseni dosti rujnega v kleti, pravi stari ljudski pregovor. Letošnji rez na grajskem hribu so povezali s še enim nadvse pomembnim dogodkom: muzejsko vinogradniško zbirko so namreč obogatili z enim največjih in najstarejših vinskih sodov velikanom v Sloveniji, ki je v svoji aktivni dobi lahko sprejel 40.410 litrov vinske kapljice.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Nogomet •
8. mednarodni turnir NŠ Poli Drava O Stran 13
Juršinci • NO ugotovil nepravilnosti
Gre za korupcijo na občini?
Čeprav je bila 11. redna seja občine Juršinci končana hitro, lahko bi rekli celo ekspresno, je postregla z mnogimi zanimivostmi. Poročilo nadzornega odbora je pokazalo nekatere nepravilnosti, ki so jih prijavili Računskemu sodišču RS in Komisiji za preprečevanje korupcije.
Na dnevnem redu januarske seje občine Juršinci se je zvrstilo osem točk, med drugim tudi poročilo nadzornega odbora, ki ga vodi predsednica Dragica Germin. Kot je pojasnila, je bilo delo odbora zelo obsežno. „Ko smo prevzeli to poslanstvo, si nismo mislili, da tako malo vemo," je nekoliko v šali, nekoliko pa zares dejala Germinova in dodala, da so se v odboru dela lotili resno in natančno. „Izvedlismo nadzor, kot se spodobi, gledali smo celo vejice in pike. Prav zato ima ta nadzor zelo veliko težo. Pod drobnogled smo namreč vzeli celotno delo občine," je nadaljevala Germinova.
Uvodnim precej pohvalnim besedam na račun občine pa je sledil še manj prijeten del.
Po besedah predsednice nadzornega odbora so namreč pri pregledu odkrili pomembno nepravilnost. Ta se nanaša na tekoče poslovanje občine Juršinci. Pri obračunavanju potnih stroškov in izdanih naročilnicah nepravilnosti niso zaznali. Težava pa se je
pojavila pri pregledu postopka javnega naročila za vzdrževalna dela na fasadi občinske stavbe. Ugotovili so, da v spisu ni podatka, kdaj in kako je bil popis del posredovan ponudnikom.
O Stran 6
Ptuj • Nezadovoljni podjetniki
Vse več pobud za (novo) državljansko nepokorščino
Konec lanskega leta je bil sprejet Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o izvajanju zakona o davčnem postopku, ki velja od 27. decembra 2011. Najpomembnejša sprememba, ki jo prinaša, so nova pravila gotovinskega plačevanja.
Foto: Dženana Kmetec
Tako podjetja in s. p.-ji svojim zaposlenim ne smejo več izplačevati plač in povračil stroškov v zvezi z delom (npr. potnih stroškov) v gotovini, ampak negotovinsko na njihov transakcijski račun. Zelo pomembna sprememba je tudi, da se znižuje vrednostni prag dovoljenih gotovinskih plačil za dobavo blaga in storitev med gospodarskimi subjekti s 420 na največ 50 evrov.
»Navedena sprememba je bila sprejeta, ne da bi Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije bila o njej seznanjena, zato tudi nismo mogli posredovati svojih pripomb. Med našimi člani je ta sprememba povzročila veliko nezadovoljstvo. Preko OZS smo obrtniki in mali
podjetniki svoje neodobrava-nje takšne prakse takoj izrazili v pismu ministru za finance Francu Križaniču in ga tudi pozvali, naj preuči možnost zadržanja izvajanja pravilnika. Prejeti pravilnik prinaša našim članom dodatne stroške in administracijo.
O Stran 4
Foto: Črtomir Goznik
Slovenija • Koalicijskim pogajanjem se je pridružil tudi DeSUS
Predsedniki strank zadovoljni s pogajanji
Koalicijskim pogajanjem med SDS, Listo Virant, SLS in NSi se je v petek pridružil tudi DeSUS. Ob tem so v koalicijsko pogodbo že zapisali, da bo to koalicija za izhod iz krize, ki ne bo odpirala ideoloških tem. Predsedniki omenjenih strank ocenjujejo, da pogajanja potekajo dobro, v medijih pa je že zaokrožila neuradna razdelitev ministrskih resorjev.
Desnosredinskim strankam SDS, Listi Virant, SLS in NSi, ki so sicer načeloma že uskladile osnutek koalicijske pogodbe, se je na pogajanjih tokrat prvič pridružil tudi DeSUS. Pogajanja potekajo praktično že cel dan, zavlekla naj bi se pozno v noč.
Še pred začetkom pogajanj je zjutraj zasedala pogajalska skupina stranke DeSUS, nato pa so se njeni predstavniki sestali z vodstvom SDS. Erjavec je po sestanku povedal, da bo desnosredinska koalicija, če bo sklenjena, koalicija za izhod Slovenije iz krize. Janša mu je namreč, kot je dejal, zagotovil, da ideoloških tem ne bodo odpirali. Kot pravi Erjavec, DeSUS v koaliciji, ki bi odpirala ideološka vprašanja, ne bi sodelovala.
Da bo to koalicija za izhod iz krize, ki ne bo odpirala ideoloških tem, so po besedah predsednika Liste Virant Gregorja Viranta tudi zapisali v
koalicijo pogodbo. »Ugotovili smo, da bo to koalicija, ki ima glavni skupni imenovalec na gospodarskih in finančnih področjih,« je pojasnil.
Janša je sicer po sestanku dejal le, da so pogajanja stekla in da bodo pogovore v soboto nadaljevali. Erjavec pa je med drugim še povedal, da je DeSUS predstavnikom SDS predstavila nekatera izhodišča. V DeSUS se bodo po njegovih besedah zavzeli zlasti za spoštovanje načela ločitve Cerkve od države in vrednot NOB.
Glede ločitve Cerkve od države je Erjavec dejal, da so bile v vladnem mandatu med letoma 2004 in 2008 »želje, da bi se uvedel verouk v šole«. S tem se v DeSUS ne strinjajo in če bi prišlo do takšnih pobud, potem po besedah Erjavca ni možnosti sodelovanja.
O kadrovskih vprašanjih se s predstavniki SDS še niso pogovarjali, Erjavec sam bi, kot je dejal, rad ostal poslanec državnega zbora.
A je v medijih medtem že zaokrožila možna neuradna razdelitev ministrskih resorjev, po kateri bi Erjavec dobil mesto ministra za zunanje zadeve. DeSUS bi dobil tudi ministrstvo za zdravje, vodil bi ga Tomaž Gantar.
SDS prevzela ministrstvo za izobraževanje, kulturo in znanost (Milan Zver), ministrstvo za infrastrukturo in prostor (Andrej Šircelj), ministrstvo za notranje zadeve (Dragutin Mate) ter ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (Romana Tomc).
Lista Virant bi prevzela ministrstvo za finance (Janez Šušteršič), ministrstvo za pravosodje in javno upravo (Jani Soršak). SLS bi pripadlo ministrstvo za gospodarstvo (Radovan Žerjav) ter ministrstvo za kmetijstvo in okolje (Franc Bogovič). NSi pa bi dobila ministrstvo za Slovence po svetu (Ljudmila Novak) in ministrstvo za obrambo (Aleš Hojs).
Tudi predsednik Liste Virant Gregor Virant je dejal, da danes pogajalci še niso prišli do razprave o imenih morebitnih kandidatov za ministre. Ob tem pa je kot kandidate za ministre navedel prav kandidata, ki sta se omenjala v medijih, Šušteršiča in Sorška. Virant naj bi sicer obdržal mesto predsednika DZ. Virant je po pogajanjih tudi spregovoril o politiki kadrovanja morebitne prihodnje vlade. Kot je dejal, bo temeljilo na soglasju koalicijskih partnerjev, in sicer po kriterijih kompetentnosti in
ne politične pripadnosti. Tudi odločitve o morebitnih razrešitvah se bodo sprejemale s soglasjem, je dejal.
Sicer pa so predsedniki strank po koncu prvega dela pogajanj povedali, da ta potekajo dobro. Virant je dejal, da so bile vse dosedanje pripombe njegove stranke, ki po njegovih besedah v koalicijo vnašajo liberalne elemente, zdaj sprejete.
Virant pravi, da so se večinoma pogovarjali o uvodnih in temeljnih določbah koalicijske pogodbe in da so se doslej o vseh stvareh uskladili. Delovni osnutek koalicijske pogodbe se sicer bliža stotim stranem, vendar pa po besedah Viranta vsak stavek vzamejo zelo resno.
Erjavec je po pogovorih povedal, da so pogajanja zelo podrobna in natančna, vendar pa do točk, povezanih s položajem upokojencev, še niso prišli. Je pa Virant danes pojasnil, da nima težav glede usklajevanja pokojnin s plačami in življenjskimi stroški po formuli 60:40. Zasedal je tudi izvršilni odbor SLS. Predsednik stranke Radovan Žerjav je dejal, da bo glavni odbor SLS v torek predvidoma sprejel sklep o vstopu v koalicijo s SDS, NSi, Listo Virant in DeSUS. Ob tem je pojasnil, da je odbor obravnaval koalicijsko pogodbo, ki jo je sprejel z nekaterimi dopolnitvami, kot je dejal, so to »več ali manj redakcijske dopolnitve«.
SD pa, kot kaže, v desno-
sredinsko koalicijo ne gre. Podpredsednik SD Patrick Vlačič je po današnjem kolegiju stranke dejal, jim politična presoja »ta trenutek narekuje, da v koalicijo, ki bi jo sestavljal predsednik SDS Janez Janša, ne gremo«. O tem bodo sicer po njegovih besedah dokončno odločali organi stranke. Sicer pa po njegovem mnenju država poleg kakovostne vlade potrebuje tudi kakovostno opozicijo z znanjem. Tega znanja so po njegovi oceni v treh letih na oblasti dobili veliko, zato bodo lahko prispevali h ključnim in pomembnim projektom, hkrati pa bodo lahko tudi kritični tam, kjer bo »v opoziciji treba biti kritičen«.
Pristojni organi posameznih strank naj bi o vstopu v desnosredinsko koalicijo povečini odločali v torek, torej dan pred iztekom roka, do katerega lahko kvalificirani predlagatelji vložijo predlog kandidatur za mandatarja.
Seja državnega zbora, na katerem bodo poslanke in poslanci odločali o podpori kandidatu ali kandidatom, bo 28. januarja.
Jankovic pušča odprte možnosti glede svojih odločitev
Predsednik Pozitivne Slovenije Zoran Jankovic, ki v prvem krogu v DZ ni bil izvoljen za mandatarja, za naprej pušča odprte vse možnosti glede
svojega delovanja in se na sobotnem kongresu v Ljubljani ni želel jasno opredeliti. Kot pravi, ima še nekaj dni časa za premislek, ali bo prihodnji teden še enkrat kandidiral za mandatarja.
Če pa se Jankovic ne odloči za kandidaturo za mandatarja, pa prav tako pušča odprte možnosti glede tega, ali bo ostal poslanec ali pa se bo vnovič potegoval za ljubljanskega župana. »Nedvomno bom pa ostal predsednik stranke,« je poudaril v izjavi za medije.
Na vprašanje, kako bo ob verjetni kandidaturi predsednika SDS Janeza Janše za mandatarja na glasovanju ravnala Pozitivna Slovenija, Jankovic pojasnjuje, da se bo vsak poslanec odločil po svoje, sam pa bo »enostavno glasoval proti«. A tudi če bo Janša sestavil vlado, bodo v Pozitivni Sloveniji, kot napoveduje njen predsednik, delovali vedno konstruktivno in pomagali pri tistem, kar je dobro za državo. Zato tudi ne bodo, kot je zatrdil, zagovarjali predčasnih volitev.
Sicer pa so delegati Pozitivne Slovenije soglasno izglasovali spremembo statuta stranke, ki med drugim izpušča prvi del imena stranke in ga spreminja zgolj v Pozitivna Slovenija. Za podpredsednike stranke so bili izvoljeni Maša Kociper, Robert Golob in Me-lita Župevc. Predsednik stranke Zoran Jankovic pa poziva k čimprejšnjemu oblikovanju občinskih odborov.
STA (pripravlja: SM)
lega finančnega in gospodarskega položaja v državi, ponovno naložili najmanj odgovornemu delu državljanov, ne glede na njihovo večinsko voljo,« menijo v policijskem sindikatu. Iz navedenih razlogov v sindikatu tako predsednika republike, predsednika državnega zbora kot vse politične stranke pozivajo, da umaknejo svojo podporo napovedani spremembi in predlagano pravilo uredijo z zakonom, »ki naj se ga, za razliko preteklosti, končno držijo najprej same«.
Po njihovem prepričanju bi morali vlada in vsi ostali natančno pojasniti, kako se je izvajalo dosedanjih okoli 90 sprejetih vladnih varčevalnih ukrepov in kakšni so bili njihovi učinki. »Pravih rezultatov ni, razen na prihrankih pri plačah v javnem sektorju,« namreč ugotavljajo v sindikatu.
Tudi oni so prepričani, da gre pri predlogu za »omejevanje izvajanja sindikalnih aktivnosti v obliki referendumov in stopnjevanja oblik pritiska«. Vse sindikate zato pozivajo, da se pred sprejemanjem omenjenega pravila odzovejo z aktivnostjo, »ker je to poteza, ki bi lahko našo državo še globlje potisnila v recesijo kot pa iz nje«. (sta)
Uvodnik
Brez samooskrbe bomo lačni
Naše kmetijstvo pridela le še eno tretjino hrane, ki jo Slovenci pojemo. Kmetje se odločajo za opuščanje pridelave različne hrane, ker se jim ne splača. Kmetijske dejavnosti tako počasi in vztrajno propadajo, a ker propad ni nenaden in dokončen, se o tem ne govori preveč na glas, tako kot se je recimo o sladkorni pesi. Jezili smo se na tuje lastnike podjetja, ki so se pod vplivom evropskih reform odločili, da se jim proizvodnja ne splača več. Takrat je bilo sladkorja preveč. Sedaj ga primanjkuje in cene so zrasle. Letos se je občutna sprememba zgodila v perutninarstvu. Evropa je predpisala, kako se bodo redile kokoši in nesla jajca. Praši-čerejci se s preživetjem mučijo že leta in številni bodo obupali leta 2013, ko se obetajo spremembe evropskih standardov reje.
Stvari se spreminjajo tako, da na trgovskih policah lahko izbiramo medholandskimi, avstrijskimi, romunskimi in še kakšnimi kmetijskimi pridelki, le slovenskih ni. Še leto ali dve in v celoti bomo odvisni od tuje oskrbe. Takrat bodo tuji proizvajalci lahko brez milosti dvignili cene. Začeli bodo pobirati obresti od denarja, ki ga je Slovenija uspela dobiti od Evrope. Kajti v kapitalizmu ni nič zastonj. In kaj je za proizvajalca lepšega kot potreba, ki jo je treba zadovoljiti vsak dan. Lakota pa je ena takšnih reči. Moramo se začeti zavedati, da ob lastni nezmožnosti proizvodnje cene hrane postavlja tisti, ki jo uspe pridelati. Kajti kot pravi Anton Komat, ne gre le za finančno krizo, v njenem ozadju so še hujše, ki trkajo na vrata - prehrambena, energetska in okolj-ska. Globalni transporti hrane med kontinenti naj bi se že zmanjšali za 30 %, ker so stroški preveliki. Proizvodnja hrane je namreč usodno povezana s ceno nafte. Vsak skok cene nafte se na ceni hrane odrazi čez približno dve leti.
Ob nesposobnosti naše politike na njo državljani ne moremo računati. Zmigati se moramo sami in podpreti iniciative, ki so se v tej smeri že začele pojavljati. In tokrat imamo na našem ruralnem območju prednost pred Ljubljano! Pri nas je namreč enako daleč kot do Spara, Mercatorja, Tuša ali Hoferja tudi do prvega kmeta, ki doma pridela zelenjavo, krompir, pšenico, mleko, jajca, jabolka, med, vino in čurke. Čas je, da jemo domače, tisto, kar zraste pri nas, saj bomo le tako dvignili samooskrbo in poskrbeli, da jutri ne bomo lačni.
Viki Ivanuša
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Iz zagorskega parka morajo odstraniti kip Drnovška
Zagorski župan Matjaž Šva-gan je potrdil, da je prejel sodbo okrajnega sodišča o odstranitvi bronastega kipa Janeza Drnovška iz mestnega parka ter imena pokojnega predsednika države iz imena parka.
Kot je dejal, bo predvidoma v sredo sklical izredno sejo občinskega sveta, kjer jih bo seznanil z razsodbo. Švagan je poudaril, da je bil občinski svet tisti, ki je sprejel odločitev o postavitvi kipa in o poimenovanju parka po nekdanjem predsedniku republike Janezu Drnovšku in tako se bo tudi odločil, ali se bodo pritožili na višje sodišče ali ne. A je obenem tudi dejal, da bo park kljub temu, ali ga bodo morali po sklepu sodišča preimenovati ali ne, pri domačinih še vedno znan kot park pokojnega Janeza Drnovška. Sodnik okrajnega sodišča v Trbovljah Gregor Špajzer je namreč v zadevi Jaša Drnovšek proti občini Zagorje razsodil v prid tožnika.
Sodišče je razsodilo, da se mora iz zagorskega mestnega parka v petnajstih dneh odstraniti bronasti kip Janeza Drnovška, iz naziva parka pa njegovo ime. Na sodbo se lahko v petnajstih dneh tudi pritožijo.
Milan Zver kandidat SDS na predsedniških volitvah
Evropski poslanec Milan Zver bo kandidat SDS na volitvah za predsednika republike, ki bodo v Sloveniji potekale letos jeseni. O tem se je SDS dogovorila na sobotnem srečanju v Rimskih Toplicah, kar je potrdil tudi Zver, ki je dejal še, da odločitev za kandidaturo na predsedniških volitvah ni bila lahka. Srečanje v Rimskih Toplicah, na katero so prišli predsednik SDS Janez Janša in drugi vidni predstavniki stranke, je sicer potekalo za zaprtimi vrati, v stranki pa so se odločili, da tudi po koncu pogovorov z njihovo vsebino ne bodo seznanjali javnosti.
Predsedniku republike Danilu Türku se petletni mandat izteka je-
seni; za predsednika je bil namreč izvoljen 11. novembra 2007, 22. decembra pa je nato prisegel pred DZ. Türk se doslej še ni izjasnil, ali bo ponovno kandidiral.
Policijski sindikat in Sindikat državnih organov proti ustavnemu omejevanju dolga
Republiški odbor Sindikata državnih organov Slovenije in Policijski sindikat Slovenije sta prepričana, da ni potrebe po tem, da se v ustavo zapiše zgornja meja javnega dolga. Po mnenju obeh sindikatov je v ozadju želja po omejevanju referendumskega odločanja. V policijskem sindikatu zato vse stranke tudi pozivajo, da umaknejo podporo predlogu.
»Z uvrstitvijo zlatega fiskalnega pravila v ustavo bi bila namreč avtomatično ustvarjena ustavna podlaga, na podlagi katere bi lahko ustavno sodišče izdalo odločbo o neustavnosti določenih referendumskih vprašanj, tako da bi lahko odgovornost za plačevanje nasta-
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Dženana Becirovic, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Mirjam Danilovič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,30 EUR, za tujino (samo v petek) 117,30 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Kaj se dogaja z izobraževalnimi zavodi v mestu
Ali Ljudsko univerzo ukinjajo?
Ob koncu lanskega leta je Mestna občina Ptuj kot ustanoviteljica Regijskega višje in visokošolskega središča Ptuj (Revivis) sprejela sklep, s katerim je Šolski center Ptuj postal soustanovitelj omenjenega zavoda. Ob tem je bila predstavljena tudi ideja, da se reorganizira ptujska Ljudska univerza. Namigovanja, da se bo to res zgodilo, so se te dni okrepila in govora je bilo celo o tem, da bo Ljudska univerza začela delovati pod okriljem Šolskega centra.
Že ob organizacijskih in pravnih spremembah Revi-visa je bilo jasno, da je želja in namen vodstva občine na Ptuju ustanoviti enotno regijsko šolsko središče. O tem se je sicer govorilo že nekaj časa, v zadnjih dneh pa je završalo, saj so se pojavile nasprotujoče si informacije. Govora je bilo tudi o tem, da Ljudsko univerzo Ptuj čaka „sovražni prevzem" in da bodo prisiljeni delovati pod okriljem šolskega centra.
Ljudska univerza želi ohraniti avtonomnost
Idejo o ustanovitvi regijskega šolskega središča je župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan predstavil že večkrat. Prepričan je, da bi bilo smiselno razmisliti o reorganizaciji in prestrukturiranju Ljudske univerze Ptuj in dodal, da je treba narediti umno delitev dela. „Torej: če je Ljudska univerza specialist v tem trenutku za to, da zna dobro upravljati s študijskimi programi, ki so plačljivi, naj to počne znotraj Šolskega centra, ampak načrtno. Veste, kaj se nam zdaj dogaja? Da je Šolski center tudi začel izvajati plačljive izobraževalne programe in tukaj imamo ljudi, kompetence, znanje, dogaja pa se nam, da Ljudska univerza pripelje enak program s tujimi predavatelji in tako še teh nekaj 'fičnikov' ne ostane tukaj. Zato se bo treba povezati in uskladiti. Ravno to sem želel doseči z Revivisom: da bi bil generator, ki bi to integriral," je pojasnil.
S tem pa se na Ljudski univerzi Ptuj ne strinjajo in so odločno proti kakršnim koli posegom, ki bi omejevali njihovo pravno avtonomnost. Direktorica Ljudske univerze Ptuj mag. Klavdija Markež je svoje stališče županu že predstavila. Kot pravi so odprta in neurejena številna področja. Na vprašanje, ali je pripravljena sprejeti dejstvo, da bi Šolski center bil soustanovitelj Ljudske univerze Ptuj, pa odgovarja: „Sem le direktorica, ki si želi, da nas pri našem delu podpirajo, spoštujejo, nas razvojno ne zaustavljajo ... Trenutno že s pravne pla-
ti in obstoječe zakonodaje ne vidim možnosti združevanja, saj gre za mešanje lastnine na državnem in lokalnem nivoju, kar pa ni v interesu trenutnim politikam s področja šolstva. Lahko pa kot partnerji sodelujemo v razvojnih projektih, organiziramo skupne dogodke, prireditve, fokusne skupine, si izmenjujemo strokovne izkušnje in še veliko tega."
Pravi, da je možnost združevanja predstavila tudi sektorju za izobraževanje odraslih na Ministrstvu za šolstvo in šport ter članicam Zveze ljudskih univerz Slovenije, ki menijo, da trenutno stanje v RS ni zrelo za mešanje lokalnega in nacionalnega kapitala.
„Naj še enkrat poudarim, da glavnino naše dejavnosti predstavlja izobraževanje odraslih, najsi gre za formalno ali neformalno. Zadnjih nekaj let pokrivamo izredno široko polje izobraževanj za odrasle, ponujamo pa predvsem brezplačne izobraževalne programe, kar nam je omogočeno s finančno podporo Evropskega socialnega sklada in ministrstva," dodaja Markeževa.
Kumer želi le boljše sodelovanje
Kljub mnogim informacijam, ki so se te dni pojavile okrog združevanja in „šolskih prevzemov", pa je stališče Branka Kumra, direktorja Šolskega centra Ptuj, jasno: povezovanje vseh izobraževalnih
inštitucij in skupno delovanje bi vsem prineslo le koristi. Ob tem pravi, da sam ne vidi težav, a da očitno posamezniki na določene zadeve gledajo preveč ozko. „Na tej majhni zemlji ptujske občine bi morali vsi sesti in se pogovoriti ter poskušati razumeti, kaj izobraževanje je. Vsak, ki je šel skozi izobraževalni sistem je prepričan, da o izobraževanju vse ve. Menim, da se izobraževalne institucije morajo povezovati v korist vseh," pojasnjuje Kumer. Po njegovem je to edina prava pot. Sam v tem, da Ljudska univerza pravno ostane avtonomna, ne vidi težav.
Bi se Ljudska univerza selila v Šolski center?
Ideja, ki bi jo lahko prineslo povezovanje je tudi, da se ptujska Ljudska univerza preseli v prostore Šolskega centra. Markeževa je prepričana, da so ravno prostori eden izmed dejavnikov, ki udeležence njihovih programov pritegnejo. Na tezo, da določeni posamezniki izberejo Ljudsko univerzo in njene programe že zaradi dejstva, da s tem spremenijo šolsko okolje, Kumer ne pristaja. Pravi, da je treba doseči le pameten dogovor, ki bo v dobro vseh. Povezovanje bi po njegovem mnenju bilo ustrezno tudi z vidika kadrov: „Vprašal bi takole: ali je kader, ki predava na Ljudski univerzi, ustrezen. O tem naj sodi kdo drug, ne bom jaz. Pri nas ima-
jo vsi predavatelji imenovanja strokovnega sveta. Ljudska univerza predavatelja sploh ne more imenovati. Drugo vprašanje pa je, koliko od tega denarja ostane v ptujskem okolju." To je ključni problem, ki ga v sedanjem sistemu vidi direktor Šolskega centra Ptuj. Njegova želja je organizirati sestanek, na katerem bi se določene stvari dorekle. Kot pravi, je pogovor z Markeže-vo na to temo bil opravljen avgusta lani. Dogovor naj bi bil, da se organizira sestanek vseh izobraževalnih inštitucij z županom. To se do danes ni uresničilo, Kumer pa je prepričan, da bo v kratkem treba opraviti resne pogovore na temo sekundarnega in terciarnega izobraževanja na Ptuju.
Po drugi strani pa Markeže-va pravi, da plačljive izobraževalne programe ponujajo le zaradi neurejenega financiranja javne službe zavoda. Ljudska univerza zagotavlja le materialne pogoje (predavalnice, opremo), vse ostale strokovne in organizacijske ter kadrovske zadeve so v domeni matičnih fakultet. Ob tem dodaja, da prav vsi njihovi zaposleni izpolnjujejo visoke strokovne pogoje, ki jih predpisuje zakonodaja.
Sodelovanje ali
medsebojno
konkuriranje?
Da je medsebojno dojemanje izobraževalnih inštitucij v našem mestu do neke mere
napačno, kažejo mnoga dejstva. Kumer ravno zato vidi rešitev v povezovanju, ki bi namesto medsebojnega konkuriranja prineslo dobrobit za ta prostor. „Potrebujemo dober dogovor o tem, kaj lahko mi v ta prostor pripeljemo," še dodaja.
Odločno zavrača namigovanja, da je njegov namen „pre-vzem" oziroma soustanovitelj-stvo Ljudske univerze. Cilj naj bi bilo le skupno sodelovanje za skupni cilj: narediti močno regijsko središče.
A glede tega ni ravno optimist, saj v kratkem ne pričakuje dogovora, a si želi pogovora na to temo. „To je projekt za deset let in ne zgodba jutrišnjega dne. Verjamem, da bo preteklo še nekaj časa, preden bo to razmišljanje dozorelo," še pojasnjuje Kumer. Ob tem poudarja, da spoštuje Ljudsko univerzo in da so očitno bile podane napačne informacije, ki so povzročile veliko nejevolje med različnimi akterji.
Je soustanovitelj-stvo ŠC Ptuj v Revivisu protizakonito?
V zadnjih dneh se je odprla tudi dilema o pristojnostih in pooblastilih šolskih centrov. Po mnenju nekaterih je soustanoviteljstvo Šolskega centra Ptuj v Revivisu celo v nasprotju z zakonodajo. Ku-mer pravi, da je vloga na ministrstvu in da še čakajo na
soglasje vlade. Prepričan pa je, da delajo v skladu z zakonodajo. Po njegovem mnenju je pomembno sodelovanje in ne pravni status. Ob tem še dodaja, da je pri konceptu Re-vivisa sodeloval od začetka in da se bo, če do jeseni 2013 ne bo nobenega programa, iz te zgodbe umaknil.
Na čigavi strani bo odločitev?
Podobnega mnenja kot Branko Kumer ostaja tudi ptujski župan Štefan Čelan. Prepričan je, da je povezovanje proces, ki posameznikom prinaša več kot zgolj seštevek 1 + 1. Prepričan je, da bi tudi na področju izobraževanja bilo smiselno povezati čim več institucij. „Veseli me, da smo uspeli Revivisu dodati novega soustanovitelja, ki je postal Šolski center Ptuj. Revivis ostaja samostojni zavod, ki pa bo s soustanoviteljem ŠC Ptuj lažje razvijal višje in visokošolske programe.
Na področju vseživljenj-skega izobraževanja je izjemo uspešna naša Ljudska univerza. Ta oblika izobraževanja ima zagotovo največjo razvojno priložnost, ki pa bi jo bilo smiselno razvijati skupaj z ostalimi institucijami znanja. Povezovanje seveda ne pomeni pridružitve, saj vsak zavod zadrži svojo samostojnost. Dopolnjujeta se lahko s kadri, prostori, opremo in ostalimi referencami. Z direktorico sva spregovorila o teh možnostih in ugotovila, da so Ljudske univerze zagotovo potrebne in jih ne nameravamo ukinjati ali ovirati pri njihovem razvoju. Odločitev pa je zagotovo na njeni strani. Mestna občina ne namerava nikogar prisiljevati v povezave, če v tem ne vidi lastnih koristi," še zaključuje ptujski župan. Mar-keževa pa odgovarja, da so se pripravljeni organizaciji dela z gostujočimi fakultetami odreči, a le v kolikor bi MO Ptuj za financiranje zavoda - trenutno je 3,1-odstotno, od tega 80 odstotkov za najemnine prostorov - sprejela obsežnejši letni program izobraževanja odraslih.
Dženana Kmetec
MAX C LIVE VOCAL ACT, PLASTIK FUNK, BLUE & DEEP, GRAMOPHONEDZIE, ARMAND PENA MIAMI USA ^
Karnevalska dvorana Ptuj, PETEK, 10. februar 2012, ob 20. uri
PREDPRODAJA VSTOPNIC: DON CAFFE, RADIO TEDNIK PTUJ, TIC PTUJ, EVENTIM
Štajerski
RADIOPTUJ
B9,8'98,2'l04i3
Podravje • Novi prosilci ostali brez pomoči
Težave z izplačilom socialne pomoči
Po spremenjeni zakonodaji na področju izplačila socialnih transferjev in pomoči, ki je uradno začela veljati 1. januarja letos, so se zaradi še vedno nedelujoče računalniške aplikacije znašli v hudih škripcih tako CSD v državi kot prejemniki. Minuli petek bi morali dobiti izplačano pomoč vsi, ki so upravičeni do nje, a so akontacijo prejeli le tisti, ki so bili v sistem pomoči zajeti že pred decembrom lani. Po besedah direktorja ptujskega CSD Mirana Kerina je ostalo nerešenih in neizplačanih okoli 100 vlog.
Prosilci, ki so vloge za socialno pomoč prvič oddali decembra lani, so zaenkrat še vedno brez nakazane pomoči; vzrok je v nedelujočem računalniškem sistemu. Zaposleni na CSD čakajo na navodila pristojnega ministrstva, kako rešiti težave in čim prej nakazati denar upravičencem.
Foto: SM
„Na našem CSD imamo v obravnavi zdaj skupno okoli 5000 vlog za vse vrste socialnih pomoči in subvencij. Dejstvo je, da so brez nakazila ostali tisti prosilci, ki so svoje vloge za pomoč prvič oddali decembra lani oziroma vsi tisti, ki so te vloge posredovali ponovno decembra po prekinitvi prej že prejete pomoči. Takšnih vlog je okoli 100,vendar to ne pomeni, da gre le za 100 prosilcev, saj se za eno vlogo lahko skriva družina s štirimi, petimi člani."
Razlog za neizplačilo novim prosilcem je v nedelujo-čem novem računalniškem sistemu, ki bi sicer moral delovati že od decembra, a ga ministrstvo niti do 20. januarja še ni uspelo usposobiti: „Še v četrtek pred dnevom izplačila sem bil v Ljubljani, kjer pa še vedno iščejo rešitve, kako zdaj zagnati ta program oziroma kako vseeno najti pot za izplačilo socialnih pomoči. Vsi tisti, ki so pomoči in ostale subvencije prejemali neprekinjeno že prej, so v petek dobili akontacijo v višini 260 evrov. Prej je ta znesek znašal 230 evrov. Žal pa zdaj ne vemo, ali so vsi
ti prejemniki res upravičeni do takšne vsote pomoči glede na novo zakonodajo. To bomo lahko preverili šele potem, ko bo nov sistem obravnave vlog začel delovati. Da bi kdo lahko prejel višjo vsoto pomoči, je bolj teorija kot praksa. Verjetno pa bodo pri posameznih primerih vsote pomoči nižje. Kako bomo potem to reševali, spet ni čisto jasno. Bo ministrstvo zahtevalo, naj razlike vrnejo? Kako pa? Saj to je pomoč za preživetje. Vendar ta vprašanja zdaj niso prioritetna; te težave bomo reševali kasneje, predvidoma v roku treh mesecev."
Izplačilo najhitreje 3. februarja?
Ali bo računalniški sistem začel delovati ta teden ali ne, Kerin ne zna odgovoriti: „Dejstvo je edino to, da če bo začel delovati danes, bomo pomoči lahko izplačali najhitreje 3. februarja, prej nikakor ne. Če pa sistem ne bo začel funkcionirati, bo treba nujno najti drugo rešitev, kakršnokoli že, ki bo nam, CSD v Sloveniji, omogočila izplačilo socialnih pomoči čakajo-
čim. Vsekakor pričakujemo, da bo pristojno ministrstvo ta teden našlo takšno ali drugačno rešitev v smislu, da nam nakaže potrebne vsote denarja in posreduje navodila, kako naj jih obračunamo brez sistema ter nakažemo prosilcem. V tem primeru, da
bi se našla kakšna drugačna prehodna rešitev, so lahko pomoči izplačane tudi prej, pred 3. februarjem."
Po mnenju Kerina je ves zaplet, katerega neugodne posledice čutijo socialno najbolj ogroženi prebivalci, nastal zato, ker računalniški sis-
tem, ki sledi novi zakonodaji, ni bil pravočasno preizkušen: „Vse skupaj, od sprejetja nove zakonodaje naprej, je bilo narejeno absolutno prehitro in tako se je zgodilo, kar se je. Zaposleni v CSD pa ne moremo narediti nič, lahko samo poslušamo kritike prosilcev,
čeprav nismo niti malo krivi za nastalo situacijo."
Zaradi nove zakonodaje in novega sistema izračunave socialnih prejemkov imajo ogromno težav tudi v Že-talah, kjer so v začetku leta prvič odprli vrtec. Starši, ki so otroke vpisali v vrtec, so v skladu z navodili morali vloge za subvencioniranje varstva posredovati na ptujski CSD. Ker pa, kot rečeno, sistem ne deluje, v CSD ne morejo obračunati višine subvencije za starše. „Res je, da je to ena velikih težav, ki jih prav tako zdaj prednostno rešujemo. Najverjetneje se bomo z županom dogovorili za približne oziroma pavšalne akontacije, ko bo sistem začel delovati, pa bomo višine subvencij lahko določili natančno in nato zneske plačil pač poračunali, kjer bo to potrebno," je še povedal Kerin ter zaključil, da dolgo takšna „pat pozicija" ne more trajati: „Gre za izjemno občutljivo problematiko, zato sem prepričan, da bo ministrstvo takšno ali drugačno, četudi zgolj začasno rešitev našlo ta teden. V imenu skupnosti CSD Slovenije sem že predlagal, naj se v proračunu rezervira določena sredstva za takojšnje izplačilo pomoči, potem pa je vseeno, kako bodo to zakonsko rešili, četudi na izredni ali dopisni seji vlade s kakšno prehodno uredbo."
Zaradi nakopičenih nerešenih vlog pa se bo po besedah Kerina delo zaposlenih na CSD normaliziralo v roku dobrih treh mesecev.
SM
Ptuj • Nezadovoljstvo med podjetniki in obrtniki
Več pobud za (novo) državljansko nepokorščino
Konec lanskega leta je bil sprejet Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku, ki velja od 27. decembra 2011. Najpomembnejša sprememba, ki jo prinaša, so nova pravila gotovinskega plačevanja. Tako podjetja in s. p.-ji svojim zaposlenim ne smejo več izplačevati plač in povračil stroškov v zvezi z delom (npr. potnih stroškov) v gotovini, ampak negotovinsko na njihov transakcijski račun. Zelo pomembna sprememba je tudi, da se znižuje vrednostni prag dovoljenih gotovinskih plačil za dobavo blaga in storitev med gospodarskimi subjekti s 420 na največ 50 evrov.
Foto: Črtomir Goznik
Boris Repič: »Sprememba pri gotovinskem plačilu med poslovnimi subjekti je bila sprejeta brez vednosti Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije.«
»Navedena sprememba je bila sprejeta, ne da bi Obr-tno-podjetniška zbornica Slovenije bila o njej seznanjena, zato tudi nismo mogli posredovati svojih pripomb. Med našimi člani je ta sprememba povzročila veliko nezadovoljstvo. Preko OZS smo obrtniki in mali podjetniki svoje neodobravanje takšne prakse takoj izrazili v pismu ministru za finance Francu Križaniču in ga tudi pozvali, naj preuči možnost zadržanja izvajanja pravilnika. Prejeti pravilnik prinaša našim članom dodatne stroške in administracijo, določenim članom, ki opravljajo svojo dejavnost na terenu, pa skorajda onemogoča, da bi jo opravljali. Na terenu se srečujejo z velikimi težavami: tako na bencinski črpalki zaradi takega ukrepa se-
daj bencin ob enem obisku točijo dvakrat, z dvema računoma, da se izognejo plačilu s kartico. Večina držav EU takih omejitev gotovinskih plačil na pozna, najnižji limit ima Italija, in sicer 1000 evrov.
Ministrstvo za finance je v svojem odgovoru pojasnilo, da je ukrep pomemben z vidika zmanjšanja sive ekonomije in boja proti davčnim utajam. Finančne transakcije so tako bolj pregledne in sledljive. Takšen odgovor nas seveda ni prepričal in zato prek OZS nadaljujemo z aktivnostmi in poskušamo z argumenti in 'življenjskimi zgodbami' naših članov, ki imajo težave pri svojem vsakodnevnem delu, prepričati ministra za finance, da spremembe pravilnika niso bile pripravljene do-
volj premišljeno oziroma, da je treba poiskati sistemske rešitve za zajezitev sive ekonomije. V tem duhu je potekal tudi sestanek z mi-
nistrom za finance prejšnji petek, na katerem smo mu predstavili številne argumentirane primere iz prakse, ki pa so za zdaj naleteli
na gluha ušesa. Ministrstvo pa tudi ni postreglo z nobenim dodatnim argumentom, ki bi 'upravičil' uvedbo tako drastičnega ukrepa pri poslovanju z gotovino med poslovnimi subjekti, ki malim in mikro podjetnikom popolnoma onemogoča fleksibilno poslovanje, zato v OZS ne bomo popuščali. Novi sestanek med obrtniki in ministrstvom za finance je napovedan za 30. januar,« je te dni povedal sekretar OZS Ptuj Boris Repič.
Pričakovali bi, da bo vsaka sprememba temeljila na študiji, ki bi morala vsebovati presojo vseh prednosti in slabosti predlagane ureditve zlasti z vidika poslovanja gospodarskih subjektov, pravijo v OZS. V tem primeru pa ustreznih utemeljitev ni bilo. Zavezanci so s spre-
membo pri gotovinskem plačilu izgubili popust za gotovinska plačila, kar je v trenutni gospodarski situaciji težko opravičljivo, pri plačevanju s plačilnimi karticami ali prek transakcijske-ga računa nastajajo dodatni stroški provizij bankam, kar ni zanemarljiv strošek. Obrtnike tudi zanima, kako bo s povračilom denarja za stroške nad 50 evrov delavcem, ki velikokrat na terenu potrebujejo manjkajoči material, ki ga sproti kupujejo, nasploh pa najnovejša omejitev gotovinskega plačevanja med poslovnimi subjekti onemogoča fleksibilno poslovanje. Razmere na terenu so se zaradi tega močno zaostrile, vse več je tudi pobud o novem protestu v obliki državljanske nepokorščine.
MG
torek • 24. januarja 2012
Gospodarstvo, podjetništvo
ŠtajerskiTEDHiK 5
Ptuj • Kako do denarja za razvoj?
Brez novih idej in lastnih produktov bo težko preživeti
V hotelu Primus na Ptuju je 11. januarja potekal forum o tem, kako do denarja za razvoj v okviru projekta Sprint, katerega namen je spodbuditi inovativno aktivnost podjetij na čezmejnem območju med Slovenijo in Hrvaško. Organizirali so ga ZRS Bistra Ptuj, Manager klub Ptuj in Teces Maribor, ki predstavljajo podporno okolje podjetjem, še zlasti manjšim, ki jim ne manjka idej, primanjkuje pa jim vsega drugega, zato si želijo povezovanja z večjimi podjetji in podpornimi institucijami. Trenutno stanje je zelo zaskrbljujoče, prevladuje delovno intenzivno gospodarstvo, v podjetjih pa primanjkuje inovativnih in razvojnih usmeritev.
Foto: Črtomir Goznik
Udeleženci foruma Kako do denarja za razvoj, ki je bil 11. januarja v hotelu Primus na Ptuju.
Podjetja se srečujejo s številnimi težavami in ena izmed teh je zagotovo težava pri financiranju razvoja. Skupna točka vsem uspešnih v razvoj usmerjenih podjetij je spoznanje, da je v razvoj kljub vsemu treba vlagati. K tokratnemu omizju, ki ga je povezovala dr. Aleksandra Pivec, direktorica ZRS Bistra Ptuj, so povabili zanimive goste, ki prinašajo znanje in izkušnje iz različnih segmentov: mag. Albert Korošec, vodja razvojnega centra iz Taluma, Gorazd Orešek, direktor in solastnik podjetja II4, d. o. o., Anton Kolarič, vodja službe za zagotavljanje kakovosti Lp Mycron, Aleksander Mlakar, Savate-ch, direktor programa GTI, Miran Senčar, direktor podjetja Tenzor, d. o. o., in predsednik Manager kluba Ptuj, mag. Nina Mazgan, Meta Group, d. o. o., predstavnica sklada tveganega kapitala, in dr. Lidija Tušek Korošec iz ZRS Bistra Ptuj. V zadnjem trenutku so sodelovanje odpovedali v Japtiju, medtem ko v Slovenskem podjetniškem skladu na povabilo niti niso odgovorili.
Talum je s svojimi povezanimi družbami še vedno eden največjih poslovnih subjektov v Spodnjem Podravju. Kot veliko podjetje ima veliko izkušenj in razvojnih projektov. Albert Korošec je predstavil razvojne projekte, ki se jih lotevajo. Podjetje je v letu 2011 doživelo organizacijske spremembe in tako je danes konzorcijsko organizirano. Letošnje leto je namenjeno vsebinski prenovi. Med projekti, ki se jih lotevajo, je množična inventivna dejavnost, inovacijski sistem, ki bi lahko bil odprt tudi navzven, ne samo do lastnih delavcev. „Bistvene korake naprej lahko naredimo s sodelovanjem vseh zaposlenih, s prispevkom širše okolice. Smo družbeno odgovorno podjetje in pomemben element v tem prostoru. Prepričani smo, da noben nov program ne more biti konkurenčen, če ni voden z inovativnostjo, z nekim novim pristopom in načinom."
Podjetje II4, d. o. o, se deklarira kot inovativno podjetje, učeče se podjetje, ki poskuša osvojiti čim več novih znanj, da lahko sploh konkurira na trgu, je povedal direktor in solastnik Gorazd Orešek. Pretežno se ukvarjajo z razvojem in raziskavami. Ponujajo kompletne rešitve na področju informacijskih tehnologij, kot mikro podjetje pa se srečujejo z vrsto težav: težko se prijavljajo na razpise, ena od težav je tudi pridobitev bančne garancije. Ko jim jo je pri enem razpisu uspelo pridobiti, pa je bil razpis razveljavljen. Velik problem pa predstavlja tudi nelojalna konkurenca s
ponudbami pod ceno. Podjetje Lp Mycron je podjetje, ki je v več kot 99-odstotkih v tujem lastništvu. V zadnjem obdobju je storitveno naravnano. Izvajajo določene storitve mehanske obdelave po dokumentaciji in naročilu partnerjev iz zahodne Evrope, je povedal Anton Kolarič. Gre za dejavnost, ki je temelj, na osnovi katerega lahko gradijo razvoj, ker jim zagotavlja tudi prihodek. V zadnjih letih so bolj kot v razvoj nekih novih stvari stremeli k temu, da uredijo določene tokove v podjetju, da bi se tisti, ki delajo v razvoju, lahko sedaj v celoti posvetili razvoju novih izdelkov. Projekti so pripravljeni, dobrodošla pa bodo vsa znanja in izkušnje glede financiranja razvoja.
Aleksander Mlakar je povedal, da je ptujski program GTI Savate-ch edini dislocirani program, ki je v okrog 80 oziroma 90 odstotkih orientiran v izvoz, v proizvodnjo in razvoj izdelkov za avtomobilsko industrijo.Stremijo k temu, da bi razvijali tudi izdelke z višjo dodano vrednostjo. V osnovi poskušajo denar za razvoj oziroma razvojne projekte pridobiti od svojih kupcev na osnovi partnerskega odnosa. Za ptujsko enoto je to prvi vir oziroma možnost nekega razvojnega napredka. Želijo pa si tudi razvijati izdelke z lastno blagovno znamko. Znotraj Savatecha vlada neke vrste tekmovalnost, saj podprejo tiste projekte, ki dobijo največjo podporo na osnovi točkovanja. Sredstva črpajo iz lastne rezervacije dobička.
Razvoj je treba pametno načrtovati
Miran Senčar iz Tenzorja, d. o. o., je kot predstavnik majhnega do srednje velikega podjetja povedal, da se podjetje ubada z zelo podobnimi problemi kot po vojni, saj je tudi danes izredno težko ustanoviti podjetje in ga začeti razvijati, ker ni denarja. Ena od možnosti je, da se nasloniš na dobavitelja. Če postaneš zastopnik nekega znanega dobavitelja, je to možnost, da se začneš razvijati že takoj na začetku. Ko pa v podjetju nekaj denarja že ostaja, je vse odvisno od lastnikov, ki ga črpajo ali pa ga puščajo v podjetju in namenjajo razvoju. Razvoj je možno razvijati tudi s tveganim kapitalom, dolžniškim kapitalom, predvsem pa ga je treba načrtovati pametno.
Mag. Nina Mazgan je predstavila delovanje tveganega kapitala. Meta Group, d. o. o., je mednarodno podjetje s sedežem v Italiji, že nekaj časa pa je prisotno tudi na slovenskem trgu. Podjetja, ki temeljijo na znanju in inovativnosti in so potencialno hitro rastoča, lahko podprejo v povprečju s pol do 1,5 milijona evrov. Gre za lastniško investiranje, saj sklad vstopi v podjetje za določen lastniški delež, čez nekaj časa pa izstopi. Izstopiti želi za višji delež, kot je vstopil, je povedala Mazganova. Od podjetja želijo videti predvsem potencial hitre rasti in globalno orientiranost, ker je Slovenija premajhen trg za velik
donos in takšen razvoj, kot ga investitor pričakuje. Želijo videti, da za neko podjetniško idejo stoji podjetniška ekipa, ki je dovolj motivirana, ambiciozna, in da je izkazana tržna potreba. Na poti razvoja lahko podjetjem na več načinov pomagajo tudi v ZRS Bistra, je povedala dr. Lidija Tušek Korošec. Ko se podjetja nanje obračajo, si želijo, da jim pomagajo predvsem pri pripravi razpisne dokumentacije za neke določene razpise.
Viri financiranja razvoja so različni ne glede na velikost podjetja, je bilo slišati od udeležencev tokratnega foruma pod naslovom Kako do denarja za razvoj. V Talumu so v preteklih letih razvoj v glavnem financirali iz lastnih sredstev in kreditov, v zadnjih treh letih pa so se intenzivneje lotili pridobivanja sredstev iz skladov. Pri tem dosegajo 45-odstotno uspešnost oziroma 5500 evrov po zaposlenem v treh letih. Marsikateri od teh programov je namenjen mehkim zadevam, organizacijskim in poslovnim modelom. Vedno bolj se opirajo na soinvestitorje, na sovlaganja, saj imajo marsikaj ponuditi, predvsem infrastrukturo in storitve. Gorazd Orešek je povedal, da so imeli srečo glede svojih raziskav patentov Nikole Tesle, katerega znanja so zakonitost še danes, saj so za rešitve, do katerih so se dokopali z lastnim kapitalom, našli soinvestitorja na Ptuju in tako bodo s projektom lahko nadaljevali ter že v letu in pol lahko ponudili produkte. Upajo pa tudi, da bodo
našli še kakšnega partnerja, ki jim bo vse skupaj pomagal spraviti tudi na trg. Tenzor v razvoj vlaga 80 odstotkov nerazporejenega dobička, 10 odstotkov si razdelijo lastniki, 10 odstotkov pa zaposleni. Usmerili so se na tuje trge, saj je slovensko podjetniško okolje zelo nestabilno. „Če hočeš na tuje trge, potrebuješ veliko denarja. V zadnjem času smo priče vse večjega povezovanja med podjetji in tudi mi bomo tako iskali partnerje. Pozitivna posledica krize je, da so se podjetja prisiljena povezovati, da združujejo znanja, ki se v posameznih podjetjih že nahajajo," je povedal Senčar iz podjetja Ten-zor, ki se razvija v podjetje s tehnološkimi rešitvami, s katerimi pa želi prodreti tudi na arabski trg, kjer je še denar.
Med drugim so na tokratnem forumu ugotovili, da je pomanjkanje inovativnih podjetij v tem okolju posledica pomanjkanja izobraženega potenciala. Pomanjkljivost ptujskega območja je odsotnost univerze; Revivis še zdaleč ni to, kar bi to okolje potrebovalo. Slovenija je lani sprejela raziskovalno-inovacijsko strategijo, po kateri se bo večina raziskovalno-razvojnih projekt univerze sofinancirala za potrebe gospodarstva. Univerze bodo v bodoče vedno bolj prisiljene sodelovati z gospodarstvom. Upati pa je tudi, da bo Ptuj v prihodnje deležen večje pozornosti pri razvoju visokega šolstva. Človeški viri so ključni in hitro se vidi, ali tim funkcionira, ima vsa potrebna znanja, trg, poslovni model. Kriteriji vstopanja so zelo visoki, vstopamo pa v zgodnje faze razvoja, na začetku neke rasti in širitve na tuje trge. S tega vidika podjetjem tudi pomagamo pri razvoju, je povedala mag. Nina Mazgan iz Meta Gorup, d. o. o.. V našem interesu je, da bo podjetje čim prej zraslo in bo čim bolj uspešno, da bomo vsi imeli nekaj od tega. Zato podjetjem pomagamo tudi kot mentorji, svetovalci. V povprečju vlagamo med pol in 1,5 milijona evrov. Skupni znesek je 10 milijonov evrov, ki jih bomo predvidoma investirali v deset podjetij.
Ko so udeleženci foruma Kako do denarja za razvoj predstavljali svoje razvojne programe, so se zavzeli tudi za razvoj sistema inova-tivnosti, ki bo odprt navzven, to pa bo zahtevalo tudi prevzgojo načina razmišljanja vseh, ki v poslovnih procesih sodelujejo. V tem trenutku Slovenija in ptujsko območje potrebujeta čim več ambicioznih in motiviranih ljudi, ki se bodo odločili za podjetništvo, za razvoj novih produktov, saj bo brez novih idej in lastnih produktov težko preživeti.
Dr. Aleksandra Pivec, direktorica ZRS Bistra Ptuj, je forum sklenila z besedami, da je v lokalnem okolju nekaj razvojno naravnanih podjetij, ki so odprta za nove ideje, za mlade podjetniške izzive, s katerimi bodo morebiti potrkali na njihova vrata. Priložnosti za sodelovanje je v samem lokalnem okolju več kot dovolj, potrebno je biti le dovolj smel in pogumen. Takšnih omizij mora biti v bodoče še več, saj podjetniki potrebujejo informacije, znanje in izkušnje, ki jih prinašajo. Bistra si bo po najboljših močeh prizadevala sproti oblikovati sistemske rešitve, ki so v njeni moči, in tako pomagati podjetjem pri njihovih razvojnih prizadevanjih.
Juršinci • Nadzorni odbor ugotoviI nepravilnosti
Gre za korupcijo na občini?
Čeprav je bila 11. redna seja občine Juršinci končana hitro, lahko bi rekli celo ekspresno, je postregla z mnogimi zanimivostmi. Poročilo nadzornega odbora je pokazalo nekatere nepravilnosti, ki so jih prijavili Računskemu sodišču RS in Komisiji za preprečevanje korupcije.
Na dnevnem redu januarske seje občine Juršinci se je zvrstilo osem točk, med drugim tudi poročilo nadzornega odbora, ki ga vodi predsednica Dragica Germin. Kot je pojasnila, je bilo delo odbora zelo obsežno. „Ko smo prevzeli to poslanstvo, si nismo mislili, da tako malo vemo," je nekoliko v šali, nekoliko pa zares dejala Germinova in dodala, da so se v odboru dela lotili resno in natančno. „Izvedli smo nadzor, kot se spodobi, gledali smo celo vejice in pike. Prav zato ima ta nadzor zelo veliko težo. Pod drobnogled smo namreč vzeli celotno delo občine," je nadaljevala Germinova.
Svetnica tudi pro-kuristka - gre za korupcijo?
Uvodnim precej pohvalnim besedam na račun občine pa je sledil še manj prijeten del. Po besedah predsednice nadzornega odbora so namreč pri pregledu odkrili pomembno nepravilnost. Ta se nanaša na tekoče poslovanje občine Juršinci. Pri obračunavanju potnih stroškov in izdanih naročilnicah nepravilnosti niso zaznali. Težava pa se je pojavila pri pregledu postopka javnega naročila za vzdrževalna dela na fasadi občinske stavbe. Ugotovili so, da v spisu ni podatka, kdaj in kako je bil popis del posredovan ponudnikom. S strani
občine bilo pojasnjeno, da so na podlagi ustnega povpraševanja dobili pet ponudb.
Nadzorniki so prepričani, da občina ni preverjala usposobljenosti ponudnikov, ne glede na to da je najugodnejši ponudnik svojo dejavnost registriral tik pred izvedbo del in da je bilo to njegovo prvo naročilo. „Občina v tem primeru ni ravnala v skladu z Zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije, saj je izbranega ponudnika zastopala prokuristka, ki je hkrati občinska svetnica. Direktor občinske uprave je izjavil, da je najugodnejši ponudnik občan te občine, ki ga osebno pozna in ve, da bo dela opravil v roku in kvalitetno,"
v poročilu pišejo nadzorniki. O tem so obvestili tudi pristojno ministrstvo, Računsko sodišče in Komisijo za preprečevanje korupcije.
Potem ko je Germinova predstavila svoje poročilo, pa je besedo za pojasnila dobil župan občine Juršinci Alojz Kaučič. Dejal je, da je vse, kar počnejo, zakonito, in da je bil izbrani ponudnik daleč najugodnejši. „35 tisoč pa ni stala le fasada, temveč je v tem všteto vse: tudi okna, vrata ... Ampak dobro, držali se bomo pikice in vejice zakona, tudi če bomo za to iz občinskega proračuna morali dati več. Se strinjam, da je bila napaka, ki pa ni bila namerna. Dejstvo pa je: če bi
vsi delali kot mi, bi bilo v tej državi veliko bolje, kot je," je še dejal Kaučič.
Proračun sprejet soglasno
Precej kratka je bila razprava o predlogu proračuna za leto 2012, saj je šlo za drugo obravnavo. Po predvidevanjih bo občina Juršinci v letu 2012 imela nekaj manj kot tri milijone prihodkov in 3,2 milijona odhodkov. Predvideno zadolževanje je 317 tisočakov, do njega pa bo prišlo le, če bodo uspešni na različnih razpisih.
Dva predloga pa je pri sprejemanju proračuna imela svetnica Dragica Toš Maj-
Zupan občine Juršinci Alojz Kaučič: „Več kot treh cest s 130 tisoč evri ne bomo naredili!"
Nadzorni odbor je ugotovil določene nepravilnosti.
cen, in sicer, da se za nakup nepremičnin predvidi 10 tisočakov in da vse občine s Ptujskega za nakup mamo-grafa namenijo en evro po občanki. Kaučič se je s predlogoma strinjal; prvega so dodali proračunu, drugega pa bo predstavil na kolegiju županov. Kot pravi, upa na pozitiven odziv.
Takšen proračun je bil soglasno sprejet.
Cene za najem grobov nekoliko višje
Kot je uvodoma pri tej točki pojasnil Kaučič, so na občinski upravi preverili vse občine v neposredni bližini in ugotovili, da imajo v Jur-šincih najcenejši najem vežice. Za to računajo 30 evrov dnevno, gre pa za pavšal, ki je neodvisen od načina in trajanja pogreba.
Cena najema vežice ostaja nespremenjena, podan pa je bil predlog, da se za 6 evrov, torej na 36 evrov, zviša cena letnega najema grobnega mesta. Predlog so svetniki ocenili kot primeren in ga soglasno sprejeli.
500 metrov ceste 74 tisoč evrov?
„To je prenapihnjena cena," je takoj, ko je na mizo dobil ponudbe za asfaltiranje treh cest, precej razburjeno dejal svetnik Franc Kukovec. Iz povsem nedolžne razprave se je nato razvila žolčna debata, v kateri so se kresala mnenja župana in Kukovca. Potem ko je Kukovec županu dejal, da ga bodo s temi cestami na-plahtali, je tudi ta povzdignil glas in dejal: „Nihče me ne more naplahtati. Povem pa ti, da več kot treh cest s 130 tisoč evri ne bomo naredili. Če imaš ti koga, ki bo cenejši, pa ga pripelji, naj se prijavi na javni razpis. Nisem pa vedel, da si strokovnjak za nizke gradnje. Sicer pa nobene stvari ne delamo brez javnih razpisov, tako da je ta žolčna razprava brezpredmetna". S temi besedami se je vzdušje v sejni sobi tudi umirilo in vsi so se strinjali, da se bo o popustih treba pogajati, ko bo objavljen javni razpis. Ponudbe, ki so jih dali izvajalci del, so zaenkrat le okvir pri umeščanju cest v proračun.
Dženana Kmetec
Foto: DK
Foto: DK
Ptuj • Na in ob Puhovi nič novega
Zemljiške akrobacije, ki zavirajo dejavnosti
V trikotniku Puhove, Belšakove in Ormoške tudi po dobrem letu stanje ostaja nespremenjeno. Načrtovana gradnja trgovine Lidl na tem območju je kar nekaj časa burila duhove, zatem pa je vse potihnilo. Občani s tega območja so očitali MO Ptuj, da ne ščiti njihovih interesov, ker bi gradnja tega objekta zmanjšala kakovost njihovega življenja, četudi je že po dosedanjem prostorskem planu to območje rezervirano za poslovno dejavnost. Na Puhovi cesti pa je zaradi neurejenih zemljiških zadev problem tudi izgradnja krožišča.
MO Ptuj je svoje nepremičnine na območju Belšakove 3 na Ptuju skušala prodati že leta 2009, ko jih je ocenila na 66.800 evrov. Takrat še ni bilo zanimanja s strani investitorjev, da bi na tem mestu zgradili trgovino. Ko je bila v prvi polovici lanskega leta opravljena nova cenitev, se je vrednost nepremičnin v lasti MO Ptuj, in sicer propadajoče hiše na Belšakovi 3, v kateri so pred leti načrtovali ureditev varne hiše, z dvoriščem in garažo ter travnikom in še tremi manjšimi travniki, po izhodiščni ceni zvišala na 159.425 evrov. Na javni draž-
Foto: Črtomir Goznik
Kako dolgo bo še sameval Tušev bencinski servis?
bi, ki jo je MO Ptuj izvedla 24. avgusta lani, je bila izhodiščna vrednost vseh nepre-
mičnin 180 tisoč evrov. Najugodnejša dražiteljica je bila družba Globalne nepremič-
nine, d. o. o., ki je ponudila ceno v višini 210 tisoč evrov. Kot je te dni povedal Janko Sirec, direktor občinske uprave MO Ptuj, pa kupec v predvidenem roku ni poravnal kupnine, zato je bila kupo-pro-dajna pogodba razveljavljena. Po neuradnih podatkih pa že omenjena družba še vedno kaže zanimanje za gradnjo trgovine Lidl na Ptuju. Če je kupec še zainteresiran za nakup omenjenih nepremičnin, bo potreben novi razpis.
Na Puhovi ulici pa je zaradi neurejenih zemljiških zadev problem tudi izgradnja kro-žišča, ki je pogoj za odprtje
bencinskega servisa Tuš. „Za bencinski servis na Puhovi cesti je pripravljena vsa potrebna projektna dokumentacija, vendar zaradi težav pri pridobivanju potrebnih zemljišč ne moremo pridobiti gradbenega dovoljenja. Potrebno zemljišče je v lasti investitorja centra Obi, družbe Hypo leasing, ki pa je ta del parcele, gre za 64 m2, prodala na lizing, kar pomeni, da je kupec te nepremičnine sopodpisnik pogodbe morebitnega prenosa na MO Ptuj. Torej morata zaplet urediti najprej lastnik zemljišča in njegov lizingojemalec,
šele potem bo mogoče urediti prenos na MO Ptuj, ki je imela že v proračunu za leto 2011 zagotovljena sredstva za izgradnjo krožišča na Puhovi cesti. Zagotovila pa jih je tudi v proračunu 2012, ker želimo, da bi do izgradnje prišlo čim prej in se s tem omogočilo odprtje bencinskega servisa," je povedal direktor ptujske občinske uprave Janko Sirec. Vsaka druga rešitev, kot je tudi dovoz s parkirišča trgovine Obi, je začasna rešitev, ki bi zahtevala tudi spremembo ureditve prometa, odgovarjajo v MO Ptuj.
Ptuj • Zanimiv projektni teden
Vinjeni dijaki pobruhali gledališče
Projektni teden, ki ga je letos organizirala Elektro in računalniška šola Ptuj, je bil poseben iz več razlogov. Zaznamovala ga je vrsta prijetnih reči, na žalost pa tudi incident, za katerega je odgovorna skupina posameznikov. Ti so namreč na ogled gledališke predstave prišli tako vinjeni, da so Mestno gledališče Ptuj celo pobruhali. Ravnatelj Rajko Fajt je ogorčen, sledile bodo tudi sankcije.
Elektro in računalniška šola Ptuj je letos prvič izpeljala projektni teden, na katerem so sodelovali prav vsi dijaki in učitelji sočasno. Ideje tehnike so povezali z umetnostjo in s tem dodali delček v mozaik zgodbe mesta Ptuja kot partnerskega mesta EPK 2012. Temu so namreč bile posvečene vse delavnice, ki pa jih je bilo izjemno veliko.
Enotni projektni teden, ki je potekal sočasno za vse dijake, je bil pester, tako da je vsak našel kaj zase. Izbirali so lahko med številnimi delavnicami, med drugim turistično, novinarsko, modelarsko, filmsko, delavnico treniranja spomina, učili pa so se tudi ročnih spretnosti, izdelovanja idrijske čipke, ustvarjanja svetlečih napisov, poganjanja avtomobilov na sončno energijo, skupina dijakov je teden preživela v
UM
4
to

V sklopu projektnega tedna je bil ustanovljen tudi harmonikarski orkester.
hrvaškem primorju ob učenju jadranja, druga skupina pa v Bohinju, kjer so raziskovali lepote Slovenije. Za to priložnost je bil ustanovljen tudi harmonikarski orkester,
ki se je premierno predstavil v petek na zaključni prireditvi v prireditveni dvorani Gimnazije Ptuj. Tudi ta je bila nekaj posebnega, saj ni potekala tako, kot smo tovrstnih
zaključkov bili vajeni doslej. Dijaki so svoje vtise in ideje inovativno strnili v enourni film, ki so ga posneli sami. Simpatičen film je dejansko pričaral vzdušje, ki so ga na
šoli imeli v minulem tednu. Pregled vseh delavnic je pokazal, kaj so pravzaprav počeli in kako so z delom zadovoljni. Ob tem pa so dijaki z določenimi gestami pokazali, koliko posamezne profesorje cenijo. Določeni so bili namreč deležni izjemno močnih aplavzov in vzklikov, kar nedvomno predstavlja velik poklon. Negativnih in nekulturnih odzivov ni bilo. Prireditev je bila prežeta z mero zdravega smeha.
Se bodo dijaki opravičili?
S številnimi dogodki so na Elektro in računalniški šoli dopolnili učno-vzgojni proces ter dijake in učitelje povezali na poseben način. Enolično učenje je tako minuli teden zamenjala vrsta zanimivih dogodkov, ki so znanje ponudili na druga-
čen, bolj neformalen način. Skorajda popoln teden po meri dijakov in učiteljev pa je vendarle zaznamoval „madež", ki so ga zakrivili določeni dijaki. V sklopu delavnic so se namreč v četrtek srednješolci odpravili tudi v Mestno gledališče Ptuj. Skupina posameznikov tretjih in četrtih letnikov pa je tja prišla močno vinjena. Nekateri so hram kulture celo pobruhali. Zato je na zaključni prireditvi ob besedah hvale ravnatelj Elektro in računalniške šole Ptuj Rajko Fajt od dijakov, ki so to storili, zahteval, da se vsem opravičijo. A odziva žal ni bilo. Ali se ne počutijo krivo ali jim je bilo nerodno, bo vsak presodil sam. Vsekakor gre za dejanje, vredno obsojanja, ki pa ne more zasenčiti vseh lepih trenutkov, ki so jih doživeli v minulem tednu.
Dženana Kmetec
Ptuj • Dijaki skrbijo za okolje in dobrodelnost
Zamenjajmo si rabljena oblačila
Kolikokrat se nam zgodi, da odpremo prepolno omaro in še vedno nimamo kaj obleči? Ženskam vse prevečkrat. Da oblačila, ki so še povsem v redu, a jih enostavno ne nosimo več, ne bi romala v smeti, so na Biotehniški šoli Ptuj pripravili prav zanimivo akcijo z okoljevarstveno in dobrodelno noto.
Da znanja o varovanju okolja in ostalih veščinah dijaki ptujske biotehniške šole ne pridobivajo le na papirju, dokazujejo raznolike interesne dejavnosti. Te so tudi letos pestre, na pobudo učiteljev ter dijakov tretjih in četrtih letnikov programa okolje-varstvo pa je bila izpeljana povsem nova in hvalevredna akcija z naslovom Počistimo omaro. Izmenjava rabljenih oblačil, ki v omarah dijakov iz različnih razlogov stojijo, je pritegnila veliko pozornosti. Sodelovali so skorajda vsi dijaki. Pobrskali so po svojih
omarah, izbrali tista oblačila in dodatke, ki jih več ne nosijo, in jih prinesli v šolo. Tam so postavili stojnice in vsak, ki mu je bil kak kos všeč, si ga je brezplačno vzel in odnesel domov. „Ko nam je profesorica Irena Unuk predstavila akcijo Počistimo omaro, smo se negativno odzvali. Mislili smo si, da je brezveze, saj nihče ne bo ničesar prinesel. Po podrobnejši predstavitvi namena akcije, pa smo spremenili mnenje in se začeli pripravljati na izvedbo," pojasnjuje dijak Tomaž Matjašič.
Kot pravi, se je zbralo veliko oblačil in dodatkov, nekaj so jih tudi predelali v delavnici ročnih spretnosti. Del oblačil so si medsebojno razdelili, preostanek pa bodo namenili v dobrodelne namene. Podariti jih nameravajo Karitasu, ki jih bo razdelil pomoči potrebnim posameznikom. Omenjena
akcija zbiranja oblačil je potekala od torka, 10. do ponedeljka, 16. januarja in z njo bodo najbrž še nadaljevali.
To pa je bila le ena izmed aktivnosti, ki so jih izpeljali v minulem tednu. V paleti so imeli pester izbor interesnih dejavnosti. Te potekajo skozi celo šolsko leto, zajemajo pa od 32 do 96 ur letno. Kar ne-
Kako narediti pralno sredstvo za 1 evro mesečno?
Dijaki Biotehniške šole vam svetujejo, kako izdelati pralno sredstvo, za katerega boste mesečno odšteli le en evro. Recept je sledeč: v tri litre vrele vode nastrgate 125 g naravnega rastlinskega mila. Vroči tekočini dodajte soda bikarbono in zmes ohladite. Temu primešajte eterično olje, kis in sol.
Foto: Biotehniška šola
Športne dejavnosti so pritegnile veliko pozornosti.
Foto: Biotehniška šola
Izpeljali so akcijo Počistimo omaro.
VLADO KRESLIN in NOVI FOSILI
Karnevalska dvorana Ptuj ^DIOPTUJ š
SOBOTA, 11. februar 2012, ob 20. uri	^ 89WIW 1
PREDPRODAJA VSTOPNIC: DON CAFFE, RADIO TEDNIK PTUJ, TIC PTUJ, EVENTIM	Fji	t
kaj se jih je odvijalo v drugi polovici prejšnjega tedna. Ob omenjeni akciji Počistimo omaro so izpeljali še različne oglede, se seznanili z zdravstveno vzgojo, pripravili ekološki dan, spregovorili o prometni vzgoji itd.
Med tistimi, ki so bile za dijake zanimivejše, je delav-
nica izdelovanja pralnega sredstva, za katerega po izračunih dijakov mesečno odštejete le en evro. Vse izdelke, nastale na delavnicah, so dijaki tudi razstavili v avli šole. Ob vsem naštetem pa niso izostale niti športne dejavnosti, ki se jih je udeležilo veliko število dijakov.
Dženana Kmetec
-oto: DK
EU • Dvojec Merkozy vztraja na davku na finančne transakcije
Novi predlogi za zagon rasti
Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Nicolas Sarkozy se v skupnih predlogih pred prihajajočim vrhom EU še naprej zavzemata za uvedbo davka na finančne transakcije. Navajata še
__vrsto ukrepov za pomoč
Foto: daiiymaii.co.uk podjetjem in nova delovna mesta ter predvidevata pomoč EU za države, ki so se zaradi varčevanja znašle v krču.
Merklova tako na uvedbi davka na finančne transakcije vztraja kljub nesoglasjem znotraj vladajoče koalicije, Nemški liberalci (FDP), manjši izmed koalicijskih partnerjev, se namreč ne strinjajo z možnostjo uvedbe davka zgolj v območju evra, prav tako pa imajo pomisleke tudi glede same smiselnosti takega ukrepa. Krščanski demokrati (CDU) kanclerke Merklove glede na skupni nemško-francoski dokument, ki je prišel v roke časniku Süddeutsche Zeitung, na uvedbi davka vztrajajo, obe gospodarsko najmočnejši evropski državi pa v skrajnem primeru, če nasprotovanje Velike Britanije in tudi Švedske ne bi dovoljevalo uvedbe davka na ravni celotne EU, predvidevata tudi možnost vpeljave davka zgolj na ravni evrskega območja.
FDP sicer med drugim opozarja, da bo z davkom težko omejiti hitre računalniške finančne transakcije, med katerimi so mnoge špekulativne. Prav tako dvomijo v verjetnost njegove uvedbe na evropski ali globalni ravni. Liberalci se tako bolj ogrevajo za davek na finančno dejavnost, s katerim bi drugače obdavčili dobičke finančnih ustanov in tudi visoke plače ter nagrade bančnikov.
V pismu, ki ga bosta Merklova in Sarkozy pred vrhom EU konec meseca poslala predsedniku Evropskega sveta Hermanu Van Rompuyu, voditelja navajata še niz ukrepov za zagon gospodarske rasti v Evropi. Območje evra, z njim pa tudi večji del preostale unije, namreč zaradi dolžniške krize beleži poslabše-vanje gospodarske slike. Evropskim državam tako grozi celo krajša in šibka recesija.
Za boj proti brezposelnosti, ki je v mnogih članicah EU vztrajno visoka, predlagat, da bi morali biti zavodi za zaposlovanje obvezani vsakemu iskalcu zaposlitve znotraj določenega roka zagotoviti bodisi ponudbo za delovno mesto bodisi ponudbo za izobraževanje ali usposabljanje. Na obmejnih območjih naj bi poskusno vzpostavili skupne zavode za zaposlovanje, ki bi skrbeli za zaposlovanje na obeh straneh meje.
Med predlaganimi ukrepi so še znižanje stroškov za delodajalce pri zaposlovanju novih delavcev, olajšanje dostopa podjetij do posojil, omilitev nekaterih pravil za banke, da bi se tako sprostil posojilni tok, in zmanjšanje administrativnih bremen za mala in srednja podjetja.
Poleg tega Merklova in Sarkozy predlagata še pomoč iz bruseljske blagajne za tiste države, kise zaradi strogega varčevanja nahajajo v gospodarskem in finančnem krču. Neporabljena sredstva iz evropskih strukturnih in kohezijskega sklada naj bi se že letos zbirala v posebnem skladu za rast in konkurenčnost, porabila pa bi se za projekte v teh državah. (sta)
Bruselj • Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn od Madžarske pričakuje konkretne korake za zagotovitev popolne neodvisnosti njene centralne banke in zanesljivo delovanje njenega pravosodnega sistema. To sta za Evropsko komisijo pogoja, ki ju bo treba izpolniti, da bi država lahko dobila mednarodno finančno pomoč. To so v Bruslju sporočili po današnjih neformalnih pogovorih Rehna in madžarskega ministra za nacionalni razvoj in pogajalca za mednarodno finančno pomoč Tamasa Fellegija o pogojih, ki jih bo treba izpolniti za zagon formalnih pogajanj o pomoči EU.
New York • Ameriški industrijski in finančni velikan General Electric (GE) je lani ustvaril 13,12 milijarde dolarjev dobička, kar je 16 odstotkov več kot v letu poprej. Prihodki so bili nižji za dva odstotka in so znašali 147,30 milijarde dolarjev. Zadnje četrtletje je bilo sicer šibko, a v koncernu so optimistični. V zadnjem lanskem trimesečju je GE v primerjavi z enakim obdobjem leta 2010 znižal prihodke za osem odstotkov na 37,97 milijarde dolarjev. Čisti dobiček je bil nižji za 16 odstotkov in je znašal 3,73 milijarde dolarjev, razkriva sporočilo za javnost. V koncernu optimistično gledajo v prihodnost predvsem zaradi novih naročil na področju infrastrukture v zadnjem lanskem četrtletju. Ta so vredna 28,6 milijarde dolarjev, s čimer je GE zaključil leto z rekordnimi naročili v višini 200 milijard dolarjev. New York • V ZDA je bilo lani za spletno oglaševanje namenjenih 32,03 milijarde dolarjev, kar na letni ravni pomeni 23-od-stotno zvišanje. Letos bi lahko izdatki za spletno oglaševanje že presegli izdatke za oglaševanje v tiskanih medijih, ugotavlja analitska skupina Emarketer.
Letos se bodo po predvidevanjih strokovnjakov izdatki za spletno oglaševanje v ZDA okrepili za dodatnih 23,3 odstotka na 39,5 milijarde dolarjev. Na drugi strani naj bi se proračun za oglaševanje v tiskanih medijih z lanskih 36 milijard dolarjev letos znižal na 33,8 milijarde dolarjev. S tem bi izdatki za spletno oglaševanje presegli tiste za oglaševanje v tiskanih izdajah medijev. Stockholm • Švedski pohištveni velikan Ikea je v minulem poslovnem letu, od septembra 2010 do avgusta 2011, ustvaril 2,97 milijarde evrov čistega dobička. To je 10,3 odstotka več kot v poslovnem letu prej in dokazuje, da družba beleži rast tako v razvitih kot v hitro rastočih državah. Prodaja švedskega velika se je v minulem fiskalnem letu na letni ravni zvišala za 6,9 odstotka in dosegla 24,7 milijarde evrov. To se je zgodilo kljub padcu cen njihovih izdelkov v povprečju za 2,6 odstotka, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Ikea je v lanskem poslovnem letu odprla sedem novih trgovin in ima sedaj več kot 300 trgovin v več kot 35 državah sveta. Najboljšo prodajo je dosegla v Nemčiji, v ZDA, v Rusiji, na Poljskem in na Kitajskem. V Evropi je ustvarila 79 odstotkov prodaje, v Severni Ameriki 14 odstotkov, v Aziji in Avstraliji pa sedem odstotkov.
Bruselj • Belgijski preiskovalci so začeli preiskavo, povezano s skorajšnjim propadom francosko-belgijsko-luksemburške banke Dexia. Preiskava je stekla na pobudo malih delničarjev, ki menijo, da jih je bančna skupina pred razdelitvijo oktobra 2011 zavajala, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Kot poročajo belgijski časniki, so mali delničarji skupno pritožbo oblastem podali 9. novembra lani. Zadevo je pod drobnogled vzela enota belgijske policije za finančni kriminal. Na podlagi ugotovitev policistov se je tožilstvo odločilo odpreti uradno preiskavo. Dexia se je znašla na robu propada, potem ko jo je v težave spravilo lastništvo grških obveznic, zaradi česar je izgubila zaupanje na trgu. To je skupini s 35.200 zaposlenimi povzročilo velike likvidnostne težave. Da bi se izognili propadu, so se Francija, Belgija in Luksemburg oktobra lani dogovorili o razčlenitvi skupine. Dunaj • Avstrija je z izdajo dolgoročnih obveznic v četrtek zbrala skupno pet milijard evrov, je pozno zvečer sporočila avstrijska državna agencija za financiranje. Prvič v zgodovini je naša severna soseda izdala tudi 50-letne obveznice, povpraševanje vlagateljev pa je bilo kljub nižji bonitetni oceni države veliko. Avstrija je z 10-letnimi obveznicami zbrala tri milijarde evrov, pri čemer je zahtevana donosnost dosegla 3,434 odstotka. Izdala je tudi za dve milijardi evrov 50-letnih obveznic, obrestna mera pa je znašala 3,837 odstotka. Za obe obveznici je bilo zanimanje vlagateljev veliko, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.
Berlin • Rehnov poziv
Močnejše članice območja evra naj pomagajo šibkejšim
Foto: en.wikipedia.org
Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn je močnejše države članice območja evra, kot je Nemčija, pozval, naj pomagajo šibkejšim članicam in tako storijo več za rešitev krize v območju skupne evropske valute. Kot je dejal, ne smejo pozabiti, kako velike koristi imajo od evra.
Rehn se strinja, da morajo šibkejše države v prvi vrsti sprejeti svojo odgovornost, a poudarja, da morajo več storiti tudi močnejše in pretežno
izvozno usmerjene države. »Te vlade ne smejo pozabiti, kako velike koristi imajo od evra -prek stabilnih izvoznih trgov in stabilne valute,« je dejal. »Ker v območju evra ne prihaja več do devalvacij valut, je jasno, da izvozno usmerjene države, kot je Nemčija, zahvaljujoč evru zdaj prodajo več kot pred uvedbo evra,« je povedal.
Stalnemu mehanizmu za zagotavljanje stabilnosti v območju evra (ESM), ki naj bi začel delovati že julija, bi Rehn dal več moči, kot so doslej načrtovali evropski voditelji. »Potrebujemo veliko rešitev,« je dejal. Dvojec Merkozy, nemško kanclerko Angelo Merkel in francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja, ki veljata za najpomembnejši politični figuri v EU, je Finec pozval, naj v svojih pogovorih ne zanemarita drugih evropskih držav in institucij.
Rehn se je dotaknil tudi razmer v Grčiji, ki so se znova nekoliko zaostrile. V Atenah se mudijo predstavniki Evropske komisije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada, t. i. trojke, ki preverja stanje grških javnih financ. Od njihove ocene bo odvisna nadaljnja pomoč Grčiji, ki bi lahko brez
nje že marca postala plačilno nesposobna.
Rehn meni, da so za prepočasno uresničevanje varčevalnih ukrepov in reform v Grčiji krivi predvsem notranjepolitični razlogi. Poleti naj bi Grki volili nov parlament, vodja grških konservativcev Antonis Samaras pa naj bi se takrat želel povzpeti na oblast, zato oblastem sedaj nagaja pri uresničevanju pomembnih reform. (sta)
Zagreb • Hrvaški evroskeptiki ovadili Pusicevo
Kazenska ovadba zoper novo ministrico
Foto: regionaiexpress.hr
Nasprotniki vstopa Hrvaške v EU, ki so zbrani v Gibanju za Hrvaško - ne v EU so danes vložili kazensko ovadbo zoper hrvaško zunanjo ministrico Vesno Pu-sic zaradi njene izjave, da državljani ne bodo dobili pokojnin, če na nedeljskem referendumu ne bodo podprli članstva države v EU.
Pusiceva je omenjeno napovedala v sredo v oddaji o hrvaškem referendumu za vstop v EU na zagrebškem komercialnem radiu Antena, evroskep-tiki pa so takoj napovedali kazensko ovadbo. Pusiceva je sporno izjavo podala, potem ko je razložila, da bi zavrnitev članstva pomenila izgubo kreditne bonitete Hrvaške, kar pomeni, da država ne bo mogla vračati dolgov in bi se zvišale obresti. To bi imelo za posledico manj vlaganj, znižanje BDP in večjo brezposelnost ter bi na koncu vplivalo tudi na pokojnine, ki so odvisne od zdrave ekonomije.
V Gibanju za Hrvaško - ne v EU, ki združuje približno 15 večinoma desničarskih zunajparlamentarnih strank in društev, so prepričani, da je Pusiceva s svojo izjavo storila kaznivo dejanje grožnje volivcem in da je izkoristila svoj položaj v škodo hrvaških državnih interesov.
»Od glavnega državnega tožilca Mladena Bajica zahtevamo, naj takoj sproži postopek na sodišču,« je novinarjem dejal predstavnik gibanja Dra-žen Keleminec, potem ko je okrog poldneva vložil kazensko ovadbo na sedežu državnega tožilstva v Zagrebu.
Keleminec, ki je bil član več različnih hrvaških pravaških strank, je ocenil, da bi zavrnitev ovadbe pomenila, da hrvaška pravna država ne obstaja več. Nasprotniki vstopa Hrvaške v EU se v ovadbi sklicujejo na zakon, ki določa denarno kazen ali do leto dni zapora za tiste, ki med drugim »s silo, resno grožnjo, podkupovanjem ali na kakšen drug nezakonit način vplivajo na volivce«.
Medtem se na Hrvaškem nadaljuje javna razprava o članstvu v EU, ki je zaradi nedeljskega referenduma intenzivno potekala od začetka leta. (sta)
Moskva • Rusija in sosednje države
V primežu snega in mraza
Foto: russia.com
V	Rusiji in drugih nekdanjih sovjetskih republikah, divjajo hudi snežni viharji, ki jih spremljajo nizke temperature in snežni plazovi, kar je povzročilo precej motenj v prometu, številni ljudje pa so ostali brez elektrike in ogrevanja.
Na zahodu Ukrajine, v pokrajini Rivno, sta zaradi slabe vidljivosti in slabih pogojev na avtocesti trčila minibus in tovornjak. V nesreči je umrlo sedem ljudi, še sedem pa je bilo huje poškodovanih, je poročala ruska tiskovna agencija Interfax. V ruski regiji Kolima, okoli 5300 kilometrov vzhodno od Moskve, je snežni plaz povsem zaprl glavno avtocesto ter odrezal mesto Magadan in več vasi od preostalega dela države, je sporočilo rusko ministrstvo za izredne razmere. Številni vozniki so bili tudi 12 ur ujeti v svojih vozilih, preden so se reševalci prebili do njih, poroča nemška tiskovna agencija dpa. V Vladivostoku na ruskem Daljnem vzhodu zaradi več kot meter debele plasti ledu vozi le manjše število trajektov, je sporočilo ministrstvo za promet.
V	znanem ruskem letovišču Soči ob Črnem morju in v sosednji Gruziji je bila zaradi obilnega snega prekinjena oskrba z elektriko. Brez elektrike je ostalo več kot 70.000 ljudi. Avtocesta med Rusijo in Gruzijo, ki prek gorskega območja povezuje državi, je bila zaprta zaradi ponekod tudi do meter zapadlega snega.
V	sibirskih mestih Kemerovo in Hakasija, okoli 3000 kilometrov jugovzhodno od Moskve, je zaradi težav z ogrevalnim sistemom ob nizkih temperaturah v svojih domovih zmrzovalo na stotine ljudi. V ruski republiki Altaj na jugu Rusije so se temperature ponoči spustile na 40 stopinj pod ničlo. Večina šol je bila zaprtih, javni promet pa ni obratoval. (sta)
Rim • Tragedija Costa Concordia še ni končana
Iskalno akcijo na ladji znova prekinili
Foto: abc.net.au
Reševalci so bili danes prisiljeni prekiniti iskalno akcijo pogrešanih na potniški ladji Costa Concordia, saj se je ta znova prema-
knila. »Zaradi nestabilnosti reševalci ne morejo na ladjo,« je dejal predstavnik italijanske vojne mornarice. Po nesreči, ki je po dosedanjih podatkih zahtevala enajst življenj, še vedno pogrešajo okoli 20 ljudi.
Iskanje pogrešanih so prekinili že tudi v sredo, ko se je ladja, medtem ko so bili v njej potapljači, premaknila. Iskanje se je v četrtek nadaljevalo, vendar so akcijo močno oteževali visoki valovi, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Poleg tega reševalcem delo otežuje tudi nedostopnost posameznih delov ladje zaradi zaprtih vrat, ostankov pohištva in različnih razbitin. Reševalci si zato pomagajo z manjšimi nadzorovanimi eksplozijami, da bi se prebili v notranjost ladje.
Nesrečo ladje Costa Concordia naj bi minuli teden zakrivil njen kapitan Francesco Schettino, ker je ladjo zapeljal preblizu obale. Schettino je sedaj v hišnem priporu. Obtožen je večkratnega umora iz malomarnosti in zapustitve ladje, preden so bili rešeni vsi potniki.
A novi očitki nanj se še naprej vrstijo. Filipinski člani posadke so npr. v danes objavljenem pogovoru povedali, da je Schettino ladjo zapustil, ko so se potniki še zbirali na palubi. »Kapitanova napaka je bila, da je ladjo zapustil takoj, še preden so bili rešeni vsi potniki. Potnike je že začela zajemati panika in večina med njimi ni nosila rešilnih jopičev,« je povedal eden od članov filipinske ekipe Eugen Pusyo. (sta)
Kidričevo • Novost v družbi Talum Rondelice
Nova linija za proizvodnjo ozkega traku
V skrbi za povečanje proizvodnje izdelkov z večjo dodano vrednostjo so v Talumovi odvisni družbi Talum Rondelice pred kratkim zagnali novo linijo za proizvodnjo ozkega traku. S poskusno proizvodnjo so začeli že decembra lani, sedaj pa je nova linija že v rednem obratovanju.
O vzrokih za pomembno proizvodno odločitev, ki pomeni širitev ponudbe izdelkov, v glavnem namenjenih tujemu trgu, je direktor družbe Talum Rondelice Tomaž Godicelj pojasnil:
»V Talumu smo v zadnjih desetih letih postopoma odpravljali posamezna ozka grla pri proizvodnji ronde-lic. Proizvodnja ozkega traku, ki predstavlja vhodno surovino za proizvodnjo rondelic, je bila v tem času deležna večjih in manjših tehnoloških izboljšav. Odločitev o novi investiciji v dodatno linijo za proizvodnjo ozkega traku je bila sprejeta v začetku leta 2011 na osnovi dejstva, da smo leta 2010 dosegli maksimalno razpoložljivo kapaciteto 35.000 ton ozkega traku, in dejstva, da poraba rondelic v Evropi in svetu raste. Kar 97 odstotkov naših rondelic namreč izvažamo, večinoma v države Evropske unije. Poskusna proizvodnja je stekla v sredini decembra, v januarju pa je linija za posamezne skupine proizvodov že v rednem obratovanju.«
Kaj so pravzaprav rondelice?
»Rondelice so okrogle ploščice iz aluminija, različnih premerov in debelin. Uporabljajo se kot vhodna surovina za proizvodnjo aluminijastih tubic in doz v farmacevtski ter prehrambeni industriji. Prav tako se veliko rondelic predela v embalažne proizvode pri kozmetiki, kot so spreji, pena za britje, pena za lase itd.«
Kakšna je kapaciteta nove linije in za koliko boste lahko s pomočjo nove linije povečali proizvodnjo in prodajo ron-delic?
»Kapaciteta nove linije za proizvodnjo ozkega traku je 47.000 ton letno in nam bo v naslednjih letih omogočila postopno povečevanje proizvodnje rondelic za 35 odstotkov, s čimer želimo postati drugi največji evropski proizvajalec rondelic.«
V sklopu nove linije je tudi nov livni stroj, ki so ga izdelali v sestrskem podjetju Talum Servis in Inženiring. Kako ste zadovoljni z izdelkom domačih strokovnjakov?
»Livni stroj je najpomembnejši del nove linije in je v celoti proizvod domačega
Foto: M. Ozmec
Direktor družbe Talum Rondelice Tomaž Godicelj: »Kar 97 odstotkov naši rondelic izvažamo, večinoma v države Evropske unije.«
Talumovega tehnološkega znanja ter 30-letnih izkušenj na področju litja in valjanja aluminijskega traku. Kot večina projektov v Talumu tudi ta projekt ni samo investicijski, ampak ima velik razvojni pomen. Prvi rezultati litja in valjanja v redni proizvodnji so zelo pozitivni. Karakteristike novega livnega stroja nam bodo omogočile, da bomo v svoji strukturi proizvodov povečali delež legiranih rondelic, ki predstavljajo proizvode s še višjo dodano vrednostjo.«
Kakšni so vaši načrti za letošnje proizvodno leto 2012. Načrtujete v kratkem še kakšne novosti ali izboljšave?
»Za letošnje leto načrtujemo povečevanje proizvodnje in prodaje rondelic za 15 odstotkov glede na minulo leto 2011. Naša prizadevanja bodo tako letos večinoma usmerjena v izkoriščanje povečanih proizvodnih kapacitet in s tem prodajo
rondelic. V idejni in pripravljalni fazi imamo tudi nekaj novih projektov, realizacijo teh projektov pa bomo prilagajali razmeram na trgu. Priložnosti, ki nam jih bo tržišče v prihodnjih letih ponudilo, bomo seveda poskušali čim bolj izkoristiti.«
Kako usmeritve družbe Talum Rondelice sovpadajo s cilji celotne skupine Talum, pa smo povprašali predsednika uprave Marka Drobnica.
»Razvojne usmeritve v Talum Rondelice so le del strateških usmeritev skupine Talum. V obdobju do leta 2015 želimo v celotni skupini nadaljevati s prestrukturiranjem naših programov v smeri večje neodvisnosti od elektroliznega aluminija, ki pa ga za uresničevanje vseh zastavljenih ciljev nujno potrebujemo vsaj še v naslednjem srednjeročnem obdobju. V strategiji skupine smo si za obdobje 2012-2015 zastavili ambiciozne cilje, ki pomenijo pove-
čanje prihodkov od prodaje na ravni celotne skupine za 20 % ter povečanje dodane vrednosti naših produktov za enkrat glede na leto 2011! V vseh 12 družbah skupine Talum smo pripravili aktivnosti za uresničevanje skupnih in posameznih ciljev, ki niso povezani zgolj z doseganjem planiranih poslovnih rezultatov, ampak tudi z razvojem novih storitev in programov. Tako bomo povečevali obseg opravljenih storitev na zunanjem trgu za 50 % glede na preteklo leto in do leta 2015 uvedli vsaj za 5 % skupne realizacije novih programov, ki bodo nadpovprečno prispevali k ustvarjanju skupne dodane vrednosti. Vse, kar potrebujemo za uresničitev strategije do leta 2015 sicer ni odvisno od nas samih, prepričan pa sem, da bomo z znanjem, inovativnostjo in izkušnjami ter v odprtem sodelovanju s kupci, partnerji in lastniki vse to tudi uresničili.«
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Rondelice so okrogle ploščice iz aluminija, različnih premerov in debelin (v ospredju), ki se uporabljajo za proizvodnjo aluminijastih tub in doz v farmacevtski in prehrambeni industriji ter v kozmetiki.
Pa brez zamere
Opotekanje
Od sreče pijani in s smotrom zasvojeni
Sedmice ni. Lotko 6 je. 7 plus ni. S temi kratkimi in jedrnatimi besedami nas je uradna spletna stran Loterije Slovenije v ponedeljek zjutraj seznanjala z rezultati nedeljskega žrebanja Lota, „najatraktivnejše klasične igre v Sloveniji" (tako je vsaj zapisano na spletni strani Loterije). To, da sedmice ni, je pomenilo tudi, da se bo mini norija, ki je v preteklih dneh zajela našo državo, nadaljevala vsaj še do srede, ko bo spet žrebanje kroglic in se bo tako spet ponudila priložnost, da čez noč postanete bogati. Kaj bogati, nesramno bogati! V naslednjem krogu bo vrednost sedmice najbrž znašala prek štiri milijone evrov. To pa je že kar zajeten kup (in ne kupček) denarja, s katerim ob pametnem gospodarjenju lahko brez večjih težav lagodno živite do konca svojega življenja, pa še potomci bodo lahko uživali sadove vaše sreče in dobrega nalaganja denarja. Seveda obstaja samo en malenkosten problem na vaši poti do milijonarja - sedmico morate najprej de facto tudi zadeti. Skratka, imeti morate srečo.
S srečo pa je takole. Kaj pravzaprav mislimo s srečo? Kaj poimenujemo z besedo „sreča"? Je to nekaj, kar dejansko obstaja in se odloča med to ali ono osebo? Se pravi, da je sreča neka entiteta ali nadnaravna sila, ki samostojno razmišlja, koga bo obdarila in koga ne? Skoraj tako kot kakšno božanstvo? Najbrž večina ljudi v kaj takega ne verjame;pa tudi templjev, posvečenih sreči, v katerih bi k njej lahko molili, ji prižigali sveče, darovali in nasploh izvajali celotno obredje, kot je to v navadi pri religijah, še nisem zasledil. Sreča torej ni nekaj, kar bi bivalo, se odločalo, razmišljalo in tako dalje. Dosti bolje bomo o sreči razmišljali, če jo poimenujemo in pojmujemo kot to, kar dejansko je - naključje. In bistvo naključja je, daje - naključno. V popolnem matematičnem smislu besede „naključno". Naključje ne izbira, se ne odloča, ne pretendira na to ali ono osebo. Naključju je „vseeno", ali ste majhni ali veliki, suhi ali debeli, kakšen nos imate in tako dalje. Naključje je bolj kot kaj drugega matematična verjetnost. Srečo torej moramo pojmovati kot naključje, kot verjetnost.
A glej ga zlomka: tudi če ne govorimo o sreči, ampak o naključju in verjetnosti, nas slej ko prej potegne v stil razmišljanja, ki se vsaj malce dotika ideje smotra in tudi naključju pripisuje „nenaključnost". To se dogaja za to, ker naše (človeško) mišljenje v svojem normalnem vsakdanjem modusu ni sposobno misliti naključnosti. Naše vsakdanje mišljenje je namreč teleološko, v smislu da vsemu, kar se nam dogaja, kar zaznavamo, dajemo nek telos, smoter. Ljudje smo zasvojeni s smotrom in smotrnostjo. Vse, kar se nam zgodi, mora imeti nek razlog in nek smoter. Cilj, namen. Da bi se nekaj zgodilo naključno, popolnoma „brezveze", ni naš običajen naraven način razmišljanja. Kar je po svoje razumljivo. Skozi (sto)tisočletja evolucije se je naš um razvil tako, da za vsak dogodek zahteva nek razlog in posledično tudi nek namen. To je bila ena izmed prednosti naše evolucije že tam v tistih afriških savanah, saj nam je tovrsten način razmišljanja omogočil preživetje. In prav ta isti način razmišljanja s pridom izkoriščajo organizatorji iger na srečo. Če k temu dodamo še človeški pohlep, potem dobimo kombinacijo, ki pri veliko ljudeh seveda mora vžgati.
A ne pozabimo - naključje je naključno. Četudi to zveni tavtološko, vendarle ni. Tako da če res želite obogateti, priporočam, da se lotite česaproduktivne-ga, ne pa zasledovanja naključij.
Gregor Alič
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04t3
www.radio-tednik.si
TELEFON: 02 771 2261
Foto: M. Ozmec
Nova linija za proizvodnjo ozkega aluminijskega traku družbe Talum Rondelice je sedaj že v rednem obratovanju.
Sredi življenja z Marijo Slodnjak. Vsak zadnji torek v mesecu ob 18. uri.
Maribor • Prvi obrat EPK 2012
Skupina Dan D v svoj koncert
vključila tudi ptujske kurente
V soboto, 14. januarja, so v Mariboru zavrteli prvi obrat Evropske prestolnice kulture Maribor 2012. Uradnemu otvoritvenemu delu je sledil koncert priznane slovenske rock skupine Dan D. Kot zanimivost je skupina tokrat v svoj repertoar vključila nastop ptujskih kurentov, članov skupine Kurent 94.
Člani zasedbe Dan D so se po koncertu tudi sami oblekli v kurentovo opravo.
Člani zasedbe Dan D prihajajo iz Novega mesta, ki je skupaj s Ptujem eno izmed šestih partnerskih mest EPK 2012. Na otvoritvenem odru sta se na tak način povsem spontano združili štajerska in dolenjska energija. Dan D so na sobotnem koncertu odigrali dobro poznan repertoar pesmi, med katerimi jih je bilo največ z albuma Ure letenja za ekstravagantne ptice. Omenjeni album so izdali v začetku leta 2009, postregel pa je s številnimi hiti in uspešnicami. Med drugim so to pesmi Jutranja, Google me, Love song, Moj problem ... Naštete pesmi so dobile tudi video podobo, s samim albumom pa je sicer skupina dosegla velik uspeh. V letu izida albuma so kar dva dni zapored zapolnili ljubljanske Križanke in popolnoma navdušili večti-sočglavo občinstvo. Po štirih studijskih albumih (Igra, Ko hodiš nad oblaki, Katere barve je tvoj dan? in Ure letenja za ekstravagantne ptice) je
zasedba konec leta 2009 dočakala še svojo prvo koncertno izdajo albuma. Izdali so namreč CD in DVD s posnetki že omenjenega koncerta v ljubljanskih Križankah. Po zelo uspešnem in koncertno aktivnem letu 2009 so februarja 2010 pripravili še ponatis albumov Igra in Ko hodiš nad oblaki, dogodek pa pospremili z velikim koncertom v Cankarjevem domu. Uspešni promociji četrtega studijskega albuma je nato sledil dobro leto trajajoč ustvarjalni premor. Konec lanskega leta so fantje znova zarohneli na koncertnih odrih in v svojem značilnem udarnem slogu navdušili na več koncertnih prizoriščih. 14. januarja 2012 pa so točno ob 21.00 stopili na mariborski oder in tako v povsem rokerski maniri začinili otvoritveni dogodek Evropske prestolnice kulture. Na začetku koncerta so zaigrali novi pesmi Selo moje in Kozlam. Besedilo slednje, ki ima pomenljiv naslov, ima
v sebi tudi družbenokritično noto. Po dveh novih pesmih je sledila večno neminljiva Čas, nato pa v duhu prepovedanih misli še Jutranja. Sledil je nagovor Toma Križnarja o agoniji in trpljenju sudanske-ga ljudstva, za njim pa so na oder stopili mladi dolenjski rokerji iz zasedbe Kill Kenny in v nekoliko bolj „nažgani" verziji odigrali Rožice. Za tem so Dan D publiko razgreli še s pesmimi Sirena, Love song, Oblaki, Halo, Roke, Moj problem, Lep dan za smrt, Magično, Google me, Plešeš, Voda in Čakamo. Pri pesmi Magično je bila na odru med publiko modna revija ročno izdelanih mask, ki so sicer avtorsko delo dveh mladih dolenjskih ustvarjalcev. Pri pesmi Google me so nastopili ptujski kurenti, med skladbo Magično pa je Sebastjan Šere-met uprizoril nastajanje risbe v živo. Tudi tokratni koncert je dopolnila bogata video projekcija. Pri pesmih Roke in Moj problem so namreč
projicirali izseke iz dokumentarnega filma o deminiranju s portreti žrtev min. Posebno čustveno je deloval tudi nastop otroka invalida, ki so ga glasbeniki ob sebi na oder postavili v začetku koncerta, ob pesmi Pozimi pa rožice.
Kot že omenjeno, so fantje v zanimivo različico med drugim preoblekli pesem Google me, pri kateri jih je spremljala skupina ptujskih kurentov. Sodelovanje med Ptujčani in zasedbo Dan D se je razvilo iz večletnega prijateljstva. Skupni sobotni nastop pa je Ptujčane in novomeške ro-kerje zagotovo še bolj zbližal in njihovega morebitnega sodelovanja se lahko nadejamo tudi v bodoče. Po odigranem koncertu, ko so si člani zasedbe Dan D vzeli čas še za skupni klepet in prijetno druženje, se je v zaodrju odvila zanimiva zgodba. Rokerji so bili namreč nad ptujskimi kurenti tako navdušeni, da so jih Ptujčani zlahka prepričali, da se tudi sami oblečejo v kuren-
Anemari Kekec, odgovorna urednica Radia Ptuj
Komentar tedna
wkI
Mediji s(m)o krivi!
Slovenci smo med seboj razdeljeni bolj kot kdajkoli v zgodovini. Politične debate so se izza gostilniških pultov že zdavnaj preselile v vsakdan povprečnega Slovenca in tako kupčkanje za oblast postopoma uničuje še tisto zdravo mero strpnosti v nas.
Kdo je kriv? Bomo ceno vsega ponovno nosili le mediji, katerih vpliv je iz dneva v dan močnejši? Nedvomno, saj znamo ločevati in združevati. Živ dokaz so predvolilna soočenja, ki lahko javnost v hipu razpolovijo na leve in desne, ter na drugi strani športni prenosi z udeležbo slovenskih športnikov, ki jo znova poenotijo.
Vpliv medijev je močnejši, kot bi upali verjeti. Če sta še do nedavnega ob časopisih svoj primat imela radio, predvsem pa televizija, je slika danes povsem drugačna. Vodi internetni medij, kar si vsi, ki smo del medijskih procesov, težko priznamo. Tudi zadnjo humanitarno akcijo za Denisa na Ptuju je sprožilo obvestilo na Facebooku, torej na internetu. Res da po predhodni objavi zgodbe v oddaji Preverjeno in zatem na Radiu Ptuj. Denisova zgodba je hkrati dokaz, da lahko mediji ljudi še kako povežejo. Morda boste nekateri ob tem nejevoljni, češ da je zgodb, kot je Denisova v našem okolju na pretek in da bi lahko tudi drugi s pojavom na televiziji ali radiu dosegli svoje. Verjamem vam. Veliko jih je, sama bi dodala le, da celo preveč. Vendar pa že dejstvo, da smo skupaj povezani skušali pomagati, pomeni veliko. Predvsem zato, ker so se vsaj nekateri v petek 13. zamislili, kaj se dogaja v naši sredi, pa za to sploh ne vemo. Seveda ne zato, ker ne bi želeli pomagati, pač pa, ker si zatiskamo oči pred realnostjo in »zaplankano« živimo v svojem svetu, nato pa bentimo nad državo, namesto da bi kaj pravega, če že ne dobrega, storili kar sami.
Ob poslušanju komentarjev poslušalcev na aktualno temo na radiu me zaboli, ko slišim, koliko sovraštva se je nabralo v njih. Še bolj sem zgrožena nad komentarji na spletnih forumih, na katerih ljudje kar na pamet vedo zapisati le najslabše. Ne pričakujem pohval za dejanja, vredna obsodb, pričakujem le več razuma in manj sovraštva. Smo tudi za to krivi le mediji? Sokrivi, morda? Krivdo pa bo treba iskati drugje.
Slovenski nacionalni karakter je bil zgodovinsko izredno zanimiv. Pred časom v Dražgošah omenjeni Cankar ga je nekoč znal dobro opisati. Bo moral novodobni Cankar napisati, kako šizofre-ni je postal slovenski narod? Ne dovolimo mu tega! Ozrimo se raje vase in še preden se odločimo povedati ali zapisati to ali ono o nekom, ki nam pač ni všeč, dobro premislimo, če imamo vsaj delno prav. Ni treba, da smo dobri ali pa da si ne upamo reči, kar mislimo; dovolj bo že, da v sebi poiščemo tisto zdravorazumsko plat razmišljanja in s pravimi besedami povemo tisto, kar zares čutimo. Verjemite, lažje vam bo in večji učinek boste dosegli. In če boste ob vsem tem odprli še oči za ljudi okrog sebe, jim morda celo prisluhnili, bo kmalu drugače. Sovraštvo v ljudeh je vedno pripeljalo le do vojn in prelivanja krvi. Si želite to? Jaz ne! Raje zapustim Slovenijo, pa če mi je še tako draga. In vem, da nisem edina, ki tako razmišlja.
tovo opravo. Prvi, ki je nase odel kurentov kožuh in kapo ter si pripel zvonce, je bil pevec skupine Tomislav Jovano-vic - Tokac. Hitro za njim se je opogumil bobnar Dušan Obradinovič - Obra, nato pa so jima sledili še preostali člani: kitarist Marko Turk - Tučo,
basist Nikola Sekulovič in klaviaturist Boštjan Grubar. Fantje so se v kurentijah počutili zelo dobro in polni pozitivnih vtisov pojasnili, da se zna iz prijateljstva s ptujskimi kurenti v prihodnosti razviti še kakšno sodelovanje.
Mojca Zemljarič
GADI, VESELE STAJERKE, AKORDI
Karnevalska dvorana Ptuj
NEDELJA, 12. februar 2012, ob 20. uri
PREDPRODAJA VSTOPNIC: DON CAFFE, RADIO TEDNIK PTUJ, TIC PTUJ, EVENTIM
Štajerski
flgj Catering
Foto: MZ
kurenïbvanje 2012
^«HERITAGE
festival
ÎFECC* MARIB0R2012
** * •	evrapsba pratolnlca kulture
Nogomet
Mario Lucas Horvat v Baku iz Azerbajdžana Stran 12
Ljutomer
50 let Športne zveze
Stran 12
Namizni tenis
Prvakom nudili soliden odpor
Stran 13
Nogomet
8. mednarodni turnir NŠ Poli Drava
Stran 13
Mali nogomet
Na zaključnem turnirju tudi ŠD Rim
Stran 14
NK Hajdina
Zastavili smo si visioke cilje
Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
7 ZAVOD ZA ŠPORT PTUJ
E-mail: sport@radio-tednik.si
Rokomet • Evropsko prvenstvo
Bolj izenačenega prvenstva še ni bilo
Evropsko prvenstvo v Srbiji je v polnem zamahu in ljubitelji rokometa zagotovo uživamo v predstavah, ki so vse po vrsti zelo napete in izenačene. Če odštejemo visoko zmago Poljske proti Slovaški (41:24), sta najvišji zmagi bili doseženi z le šestimi zadetki prednosti (Makedonija - Češka 27:21, Hrvaška - Norveška 26:20). Kar 6 tekem se je končalo z remijem, 4 tekme z le enim zadetkom in 6 tekem z dvema zadetkoma prednosti. Toliko napetih končnic, kot jih je ponudilo EP v Srbiji, še nismo doživeli. V spominu mi je najbolj ostala zmaga Danske nad Makedonijo (33:32), ko so Makedonci imeli napad za zmago, nato pa v zadnjih izdihljajih tekme prejeli zadetek s strani Lindberga. Večino tekem odločajo malenkosti - tehnične napake, igra z igralcem več, igra z igralcem manj. Zanimiv je podatek, da so Francozi proti naši reprezentanci, ko so imeli na parketu igralca več, ustvarili delni izid 10:2. Če dodamo še blizu 20 tehničnih napak, potem je jasno, da ni tako enostavno premagati evropskih, svetovnih in olimpijskih prvakov, čeprav je vidno, da Francozi niso v pravi formi.
Z igro Slovenije moramo biti zadovoljni
Z uvrstitvijo v drugi del tekmovanja je Slovenija izpolnila osnovni cilj, ki si ga je zadala pred prvenstvom. Skupina ni bila lahka, zato enostavno moramo biti zadovoljni z napredovanjem z dvema točkama. Ob tem je ekipa igrala lep sodobni rokomet. Največjo težavo nam povzroča pomanjkanje zunanjih igralcev, ki bi lahko mrežo nasprotnika zadevali z razdalje. Borut Mačkovšek je žal zaenkrat še daleč od nivoja igralcev, kot so Mikel Hansen, Karol Bie-lecki, Daniell Narcisse, Momir Ilic, Blaženko Lackovic in še bi lahko naštevali. Tako je večino časa na levem zunanjem krilu prebil sicer srednji zunanji David Špiler, ki pa je imel številne težave s tehničnimi napakami. Po telesni zgradbi naši igralci niso primerljivi z drugimi in zato se težko zo-perstavijo fizično močnejšim ekipam. Ob vsakem fizičnem kontaktu tudi izgubljajo več moči od naših močnejših nasprotnikov. Pohvaliti je treba oba desna zunanja igralca, Jureta Dolenca in Davida Mi-
klavčiča, ki sta zaenkrat nad nivojem, ki smo ga od njiju pričakovali.
Marko Bezjak zaenkrat pri skromnem učinku
Glede na to da gre za najboljšega igralca slovenske lige, smo pred prvenstvom pričakovali, da bo Marko Bez-jak igral vidnejšo vlogo. Zaen-
krat mu to ne uspeva, saj je na prvih štirih tekmah na igrišču prebil le 27:47 minut, ob metu 5/2 in 4 tehničnih napakah. Ob dveh napakah proti Hrvaški je zamenjavo Ormožana zahteval kar Uroš Zorman. Od kapetana, ki je nesporno odličen igralec, bi mladi igralci nujno potrebovali več vzpodbude, saj se vidi, da fantje niso sproščeni. Svojo sproščenost so Slovenci pokazali v prvih 15 minutah tekme proti Fran-
Foto: SPORTAL
ciji, ko je bilo užitek gledati igro Deničevih varovancev.
Sojenje ostaja rak rana rokometa
Številne reprezentance imajo pripombe na sojenje na EP v Srbiji, kar pa ni nič novega. Treba se je postaviti tudi v kožo sodnikov, ki jim je vse težje. Rokomet je danes poln moči, agresivnosti, hitrosti
in res bi mogoče bilo treba uvesti tretjega sodnika, saj je večkrat obema sodnikoma preprečeno videti vse dogodke na tekmi. Skratka sojenje ne dohaja napredka v hitrosti, ki se kaže v sodobnem rokometu. V oči bode tudi različen kriterij pri dosojanju predolgega napada. Sodniki iz vzhodnega bloka res rabijo veliko več časa, da se odločijo in dvignejo roko v znak predolgega napada.
Pohvale organizatorjem
Ob gostovanju v Beogradu in Vršcu sem naletel na veliko gostoljubnost domačinov, ki so dejali, da smo Slovenci in Makedonci njihovi najboljši gosti. Že zaradi financ, ki smo jih tam pustili, moramo biti najboljši gostje. Slovenijo je v Vršcu vzpodbujalo okrog 1700 navijačev, žal je številka v Novem Sadu padla na 100 navijačev. Boljši obisk bo najbrž v torek, 24. in v sredo, 25. januarja, ko igramo proti Madžarski in Španiji. Možnosti za polfinale še imamo, vendar le ob dveh zmagah.
Uroš Krstič
Rokomet • Rutinska zmaga Ptujčank
RK Burja Škofije - ŽRK Mercator Tenzor Ptuj 30:37 (15:17)
ŽRK Mercator Tenzor Ptuj: Križanec, Mateša 7, S. Majcen 5, Korotaj 4, Strmšek 13, Močnik, Bolcar 1, Tumpej 1, Potočnjak 1, Kovačič, Praprotnik 4, M. Majcen 1, Petrovič; trener: Nikola Bistrovič.
Po enomesečnem premoru so na parket stopila tudi dekleta v najmočnejši slovenski rokometni ligi in odigrala 14. krog. Ptujčanke je čakalo gostovanje pri zadnjeuvrščeni ekipi na lestvici, ki je do sedaj slavila le enkrat. Verjetno so Štajerke menile, da bodo z Burjo opravile z »levo roko«, kajti pristop ni bil tisti pravi, vendar pa je ob vsem skupaj najpomembnejše spoznanje, da sta vknjiženi novi dve točki.
Gostje so pričele odlično in v 8. minuti povedle 1:5. Vendar pa so nato popustile tako v obrambi kot napadu, kar so žilave domačinke s pridom izkoristile in se približale na le zadetek zaostanka. Sledilo je obdobje izenačenega prvega polčasa, ekipa Mercator Ten-
1. A SRL ŽENSKE			
REZULTATI 14. KROGA: Burja -			
Mercator Tenzor Ptuj 30:37 (15:17),			
Veplas Velenje - Mlinotest Ajdovšči-			
na 33:29(16:14), Piran -		■ Krim Mer-	
cator 31:42 (15:18), Krka -			Zagorje
GEN 1 26:27 (11:10), Celjske me-			
snine - Naklo Tržič 38:26 (18:13),			
Antrum Sežana -	Ollmpija 26:25		
(15:13)			
1. KRIM MERCATOR 14	14	0	0 28
2. ZAGORJE GEN - I 14	13	0	1 26
3. M. TENZOR PTUJ 14	11	0	3 22
4. KRKA 14	10	0	4 20
5. PIRAN 14	7	0	7 14
6. VEPLAS VELENJE 14	7	0	7 14
7. CELJSKE MESNINE 14	7	0	7 14
8. MLIN. AJDOVŠČINA 14	6	0	8 14
9. ANTRUM SEŽANA 14	4	0	10 8
10. OLIMPIJA 14	2	0	12 4
11. NAKLO - TRŽIČ 14	2	0	12 4
12. BURJA 14	1	0	13 2
Foto: Črtomir Goznik
Martina Strmšek (ŽRK Mercator Tenzor Ptuj) je proti ekipi Burje dosegla 13 zadetkov.
zorja pa se kljub vlogi nespornega favorita od Primork nikakor ni mogla odlepiti. Manjkala je predvsem tista fanatična borbenost in tudi kolektivnost, ki smo ju bili vajeni iz jesenskega dela prvenstva. Po prvih tridesetih minutah je na semaforju pisalo 15:17
Drugi del igre je bil s strani gostij iz Štajerske vendarle nekoliko boljši. Varovanke Nikole Bistroviča so nekoliko strnile obrambne vrste, v napadu se je povsem razigrala v zadnjem času izredna Strmškova (tokrat 13 zadetkov), poleg tega pa so gostje od igre odrezale najnevarnejšo od domačink Čajkovo, ki je v tem delu igre dosegla le 3 zadetke (skupaj kar 15 ali polovico zadetkov svoje ekipe). Najvišja prednost je nekajkrat
znašala sedem zadetkov v korist gostij, prav takšna prednost pa je bila tudi ob koncu šestdesetih minut. Ob koncu je bil izid namreč 30:37 za Ptujčanke.
Že v sredo pa ptujske roko-metašice čaka novo sila zahtevo gostovanje. Tokrat je na sporedu pokalna tekma, žreb pa je Mercator Tenzorju določil velenjski Veplas. Tretjeuvršče-na ekipa na lestvici bo morala popraviti določene segmente v igri, če bo želela parirati Velenj-čankam. Srečanje se bo pričelo v sredo ob 17. uri, odigrano pa bo v Nazarjah. V klubu vabijo vse privržence rdeče barve, ki bi si srečanje želeli ogledati, da se obrnejo na odgovorne. Pokličejo lahko na telefonsko številko 031 390 055
Nogomet
Rokomet • Turnir Karlovac
Mario Lucas Horvat v Baku Remi in poraz Jeruzalema
Kakšna zasedba Drave je nekdaj domovala na ptujskem Mestnem stadionu, lahko najbolje razberemo iz novic zadnjega tedna, v katerih igrajo glavno vlogo Ogu John, Mario Lucas Horvat, Denis Halilovič ... Ogu John je še drugič zapored odigral celo tekmo v dresu Uniao Leirie in svoji ekipi pomagal do drugega zaporednega remija v gosteh (Academica - Uniao Leiria 0:0).
Novica tedna med slovenskimi nogometaši pa je postal Mario Lucas Horvat, ki mu je uspel veliki met, saj se je iz Domžal preselil v bogati Baku. Ta je večkratni zaporedni azer-bajdžanski prvak, ki zadnjih nekaj let prihaja na priprave na Ptuj in v Kidričevo. Za Baku od jeseni igra tudi Juninho, ki je s Horvatom v Domžalah lani tvoril enega najboljših zveznih dvojcev v državi. Vedno nasmejani »Luki« bo tudi v Bakuju s svojimi nogometnimi vragoli-jami zagotovo osvojil srca tam-
		
Lj	J '	
	P ^Mb» ^rwS^ TZêl 'i 1 H f/i «t-vjW ^¡H fmk El	
		
	NK^i	
Foto: Črtomir Goznik
kajšnjih ljubiteljev nogometa.
V obratni smeri, iz tujine v Slovenijo, pa je pot vodila Denisa Haliloviča. Ta je iz ptujske Drave najprej prestopil v ruski Saturn, nato je odšel na posodo na Nizozemsko k Willemu II, lani pa je igral za CSKA
Ljutomer • 50 let Športne zveze
Slovesnost s podelitvijo priznanj najboljšim
Ob visokem jubileju, pol-stoletnem delovanju Športne zveze (ŠZ) Ljutomer, je bila v športni dvorani ŠIC osrednja slovesnost, s podelitvijo priznanj in razglasitvijo najboljših športnikov in športnih kolektivov za minulo leto. Prireditve so se med drugimi udeležili Edvard Kolar in Bogdan Gabrovec (Olimpijski komite Slovenije), vrhunska slovenska športnika Rajmond Debevec in Iztok Čop, županja občine Ljutomer Olga Karba, župan občine Ver-žej Slavko Petovar ter številni sedanji in nekdanji športni delavci. Plakete so bile podeljene dosedanjim predsednikom in sekretarjem zveze, zaslužnim športnikom, športnim delavcem in športnim novinarjem. Priznanja Olimpijskega komiteja - Združenja športnih zvez so prejeli naslednji pomurski športniki - bronasti znak: Robert Markoja za osvojeno 2. mesto na evropskem prvenstvu v disciplini samostrel 30; srebrni znak: Dejan Vajs za osvojeno 2. mesto na svetovnem prvenstvu v kikboksu (do 94 kg) in Tadej
Toplak za osvojeno 2. mesto na svetovnem prvenstvu v tajskem boksu (do 86 kg); malo statuo: Boštjan Maček za osvojeno 3. mesto na evropskem prvenstvu v streljanju, disciplina trap (njegov trener Nikolaj Mejaš je prejel srebrno plaketo) in športnica invalidka Tatjana Majcen Ljubič za dosežen svetovni rekord v atletiki, disciplina krogla (njen trener Gorazd Rajher je prejel srebrno plaketo); plaketo OKS pa je dobila ŠZ Ljutomer. Na 42. razglasitvi športnika leta 2011 ŠZ Ljutomer so posebna priznanja za dosežke v minulem letu prejeli: judo ekipa OŠ Ivana Cankarja Ljutomer (1. mesto na DP), lokostrelska ekipa OŠ Ivana Cankarja Ljutomer (1. mesto na DP), šahovska ekipa OŠ Ivana Cankarja Ljutomer (1. mesto na DP), badmintonska ekipa OŠ Veržej (1. mesto na DP), nogometna ekipa starejših učencev OŠ Ivana Cankarja Ljutomer (2. mesto na DP) in nogometna ekipa starejših učenk OŠ Ivana Cankarja Ljutomer (3. mesto na DP). Kategorija šolskih športnih dru-
V okviru priprav na drugi del sezone so rokometaši Jeruzalema iz Ormoža gostovali v Karlovcu, kjer sta na turnirju poleg gostiteljev in slovenskega predstavnika nastopila še Siscia iz Siska in Zagreb II. Najprej so Ormožani v polfinalu odigrali tekmo proti Sisciji, ki je trenutno drugouvrščena ekipa hrvaške Premier lige. V 1. polčasu je bil boljši hrvaški predstavnik, ki je že vodil z 12:7. V polčasu je bil rezuiltat 15:12 za Siscijo. V 2. polčasu je vodil Jeruzalem s 24:22. Na koncu sta se ekipi raz-
šli z neodločenim izidom 26:26, po streljanju sedemmetrovk pa so s 5:4 bili uspešnejši rokome-taši iz Siska. Za vinarje je sedem-metrovko zgrešil Bojan Čudič, ki se je vrnil v ekipo po poškodbi. V malem finalu so Jeruza-lemčki odpravili Zagreb II z rezultatom 31:22 (12:13). Zagreb je organizatorjem obljubil, da bo na turnirju nastopil z vsemi rokometaši, ki se ta hip ne nahajajo na EP v Srbiji (Šego, Pešič, T. Valčič, J. Valčič, Šebetič, Ste-pančič, Gal, Brozovic, Matulic, Sprem, Vukic), vendar obljube
niso držali, kar je zelo razočaralo domačine. Ob tem so tudi Slovenci ostali brez težke tekme. Jeruzalem Ormož: Jelen, Belec, Žuran; Korpar 5, Žmavc 1, Rajšp 2, Bogadi 9, Radujkovic, Čudič, Špiljak 4, Sok 12, Hebar 1, Kljajic 1, Cingesar 9, Šišma-novič 3, Hrastnik 6, Krabonja 4, trener Saša Prapotnik.
V sredo, 25. januarja, Jeruzalem gostuje v Velenju pri Gorenju, v petek, 27. januarja, pa na Hardeku na generalki gostuje 1. B ligaš iz Velike Nedelje.
KU
Mario Lucas Horvat je iz Ptuja leta 2009 prestopil k Interblocku, od tam v Domžale, v tem prestopnem roku pa bo okrepil Baku iz Azerbajdžana.
iz Sofije. Od prejšnjega tedna je Halilovič znova član slovenskega kluba, tokrat Domžal. Pri tem klubu bo kariero nadaljeval tudi nekdanji igralec Aluminija Jaka Ihbeisheh (nazadnje CM Celje).
JM
Šolski šport • Nogomet - fantje
OS Breg pred OS Ormož
štev: 1. ŠŠD OŠ Ivana Cankarja Ljutomer, 2. ŠŠD OŠ Veržej, 3. ŠŠD OŠ Mala Nedelja. Najuspešnejše športno društvo minulega leta je judo sekcija TVD Partizan Ljutomer, drugo mesto je osvojil Kasaški klub Ljutomer, tretje pa ŠD Strelec Grlava (Top Gun) - pikado. Perspektivni športnik: 1. Nik Škrjanec (badminton), 2. Uroš Vozlič (judo), 3. Teo Makoter (lokostrelstvo). Perspektivna športnica: 1. Živa Potočnik (judo), 2. Tanja Vrb-njak (karate), 3. Nuša Špindler (strelstvo). Naj športnik: 1. Jože Sagaj ml. (kasaštvo), 2. Andrej Gorjak (pikado), 3. Narsej Lackovič (judo). Naj športnica: 1. Urška Potočnik (judo), 2. Tanja Vrbnjak (karate), 3. Barbara Skuhala (šah). V imenu nagrajencev sta se za podeljena priznanja zahvalila prvi predsednik ljutomerske športne organizacije - Občinske zveze za telesno kulturo (1962) Miro Ster-žaj in najuspešnejši športnik za leto 2011 Jože Sagaj mlajši, ki je v lanski kasaški sezoni dosegel 30 zmag.
NŠ
Ekipa OS Breg je slavila na področnem tekmovanju.
Nogomet je še vedno najbolj množična športna panoga v osnovnih šolah. Počasi se tudi učenci, ki se ukvarjajo s to disciplino, približujejo sklepnemu delu tekmovanj. Tokrat je bilo na vrsti področno tekmovanje za starejše učence letnika 1997 in mlajše, ki je ^potekalo 12. 1. v telovadnici OS Gorišni-ca.
Sest ekip je bilo razdeljenih v dve skupini in v vsaki so se ekipe pomerile med seboj. Drugouvrščeni moštvi sta nato odigrali tekmo za 3. mesto, pr-
Taekwondo
vouvrščeni pa sta se pomerili za prestižni naslov področnega prvaka. V močni in izenačeni konkurenci je na razburljivih srečanjih, ki so trajala dvakrat po 10 minut, slavila OŠ Breg pred OŠ Ormož, tretji pa so bili domačini. Prvouvrščeni ekipi sta se kvalificirali v nadaljnje tekmovanje, tj. v četrtfinale državnega tekmovanja.
Rezultati:
skupina A: 2. OŠ Slovenska Bistrica - OŠ Videm 0:1, OŠ Breg - 2. OŠ Slovenska Bistrica 2:2, OŠ Videm - OŠ Breg 0:5;
skupina B: OS Gorišnica -OŠ Ormož 3:5, OS Poljčane -OS Gorišnica 0:4, OŠ Ormož - OŠ Poljčane 7:1;
tekma za 3. mesto (2A - 2B): OŠ Videm - OŠ Gorišnica 0:3;
tekma za 1. mesto (1A - 1B): OŠ Breg - OŠ Ormož 2:0. Vrstni red:
1.	OŠ Breg
2.	OŠ Ormož
3.	OŠ Gorišnica
4.	OŠ Videm
5.	2. OŠ Slovenska Bistrica
6.	OŠ Poljčane
tp
V Kazan po olimpijske norme
Najboljši v letu 2011 (z leve): Aleš Vrbančič (SD), Urška Potočnik (judo) in Jože Sagaj ml. (kasaštvo)
Maribor: četverica slovenskih tekmovalcev v taekwon-doju, verziji WTF, Jure Pantar, Ivan Trajkovič, Franka Anič in Nuša Rajher se je odpravila v ruski Kazan, kjer bodo poskušali ujeti normo za letošnje olimpijske igre.
S kvalifikacijskega turnirja v Kazanu, na katerem bodo nastopili le tekmovalci in tekmovalke iz Evrope, se bodo v London uvrstili po trije najboljši iz posamezne kategorije. »V Rusijo odhajamo z velikimi željami, vendar pa o pričakovanjih ne bi želel kaj veliko govoriti. Res je, da bo konkurenca nekoliko manjša kot na svetovnih kvalifikacijah, pa vendar ne gre nikogar podcenjevati. Zelo bi bil vesel, če bi se vsaj eden uvrstil na olimpijske igre,« je pred odhodom povedal slovenski se-
lektor Dušan Pantar.
Izmed slovenskih reprezen-tantov bo imela na videz najlažjo nalogo Nuša Rajher, saj bo v njeni kategoriji (nad 67 kg) nastopilo 8 tekmovalk. »Občutki pred turnirjem so zelo dobri. V zadnjih mesecih sem dobro trenirala, tako da komaj čakam pričetek tekmovanja. Ne bo lahko doseči želenega cilja, uvrstitve na turnir v Londonu, saj bodo v Rusijo prišle vse najboljše evropske tekmovalke. Nasprotnice smo preučili, tako da če vsako borbo oddelam kot znam, uspeh ne bi smel izosta-ti,« je občutke pred nastopom razkrila Rajherjeva.
Tudi Ivan Trajkovič (nad 80 kg) je na zadnjih turnirjih v preteklem letu kazal dobro pripravljenost in s tem dobre obete za kvalifikacije. »Vseka-
kor si želim priboriti vozovnico za London. Sem v optimalni formi, vendar pa bo o uvrstitvi odločal žreb in tudi nekaj športne sreče bo potrebne. Moji največji konkurenti bodo predstavniki Turčije, Azerbajdžana, Italije in Francije,« je povedal Trajkovič.
Največja konkurenca, 20 tekmovalcev, bo v kategoriji do 68 kg, v kateri bo nastopal Jure Pantar. Podobno kot Rajherje-va in Trajkovič si tudi Jure želi uvrstitve na olimpijski turnir. Enake načrte ima tudi Franka Anič, ki bo slovenske barve branila v kategoriji do 67 kg, v kateri bo moči merilo 14 tekmovalk.
Za Taekwondo zvezo Slovenije
Sašo Branilovič
Foto: NS
Namizni tenis • 1. SNTL (m)
Prvakom nudili soliden odpor
Ptuj - Finea Maribor 2:5
Slodej - Zafoštnik 1:3, Pavič - Plohl 1:3, Piljak - Komac 1:3, Pavič - Zafoštnik 3:0, Slodej -Komac 3:2, Piljak - Plohl 1:3, Pavič - Komac 0:3
V soboto dopoldne se je v dvorani Mladika zbralo nekoliko več ljubiteljev namizne-
ga tenisa, ki so si želeli v živo ogledati dvoboj domače ekipe proti aktualnim državnim prvakom iz Maribora. V gostujoči ekipi nastopa tudi nekdanji član ptujske ekipe Gregor Za-foštnik, ob njem pa še Zvonko Plohl in Gregor Komac. Gre
za ekipo, ki jo v zadnjih letih v Sloveniji nekoliko »ogroža« le Kema iz Puconcev, vsi ostali so korak zadaj.
Ptujčani letos igrajo odlično, dobro uvrstitev pa so potrdili tudi s prikazanim na sobotnem derbiju. Gostje so sicer
v prvem krogu treh dvobojev dosegli vse tri točke, vendar je vsak dvoboj ponudil delno negotovost - nobeden se npr. ni končal z rezultatom 0:3. Z nekaj izjemnimi točkami sta v nadaljevanju vzdušje v dvorani dvignila Bojan Pavič in Matic Slodej: prvi je brez izgubljenega niza ugnal Zafoštnika, drugi pa Komca s 3:2. Ko je tudi Piljak s fantastično igro povedel proti Plohlu z 1:0, je bilo že čutiti nekoliko nervoze pri gostih. V podaljšani igri drugega niza je izkušeni Mariborčan le
izvlekel niz (10:12), Piljak pa v nadaljevanju ni več našel svoje igre. Piko na i zmagi gostov je postavil Komac.
i. SNTL (ž)
Bojan Pavič, NTK Ptuj:
»V prvem delu prvenstva smo proti Mariboru prikazali najslabšo predstavo in gladko izgubili, tokrat pa smo se predstavili v bistveno boljši luči. S tem smo lahko zadovoljni, čeprav smo imeli še kar nekaj priložnosti za bolj ugoden izid. Vidi se, da so Mariborčani izjemno kvalitetna ekipa, trenutno najboljša v Sloveniji.«
Gregor Zafošnik, Finea Maribor: »Poznalo se nam je, da smo še nekoliko utrujeni, saj smo med tednom nastopali na turnirju na Madžarskem. Kljub temu smo povsem nadzorovali potek srečanja, čeprav so tudi domačini pokazali, da so zasluženo visoko na lestvici.«
Rezultati 12. kroga: Ljubljana - Fužinar Interdiskont 2:5, Logatec - Kajuh Slovan 5:0, Ilirija - Muta 5:1, Arrigoni Izola - Vesna Zalog 5:1. Prosta je Iskra Avtoelektrika.
Vrstni red: 1. Fužinar Interdiskont 20, 2. Logatec 14, 3. Ljubljana 14, 4. Ilirija 12, 5. Muta 12, 6. Arrigoni Izola 12, 7. Iskra Avtoelektrika 10, 8. Kajuh Slovan 2, 9. Vesna Zalog 0 točk.
V 1. ženski ligi je ekipa Fuži-narja ugnala Ljubljano (Ivana Zera) in si zagotovila neulovljivo prednost pred tekmicami. S ptujskega vidika je bilo zanimivo v srečanju med Ilirijo
1. SNTL (m)			
Rezultati 12. kroga: Ptuj			- Finea
Maribor 2:5, Kema Puconci I			- Krka
5:3, Sobota - Tempo Velenje 4:5,			
Ilirija - Kema Puconci II 5:2, Edigs			
Mengeš - Muta 5:0			
1. FINEA MARIBOR	12	11	1 22
2. KEMA PUCONCI I	12	1O	2 2O
3. PTUJ	12	9	3 18
4. KRKA	12	8	4 16
5. TEMPO VELENJE	12	T	5 14
6. SOBOTA	12	6	6 12
7. EDIGS MENGEŠ	12	5	T 1O
8. ILIRIJA	12	2	1O 4
9. KEMA PUCONCI II	12	2	1O 4
10. MUTA	12	O	12 O
(Vesna Terbuc) in Muto (Vesna Rojko). V derbiju sredine lestvice so slavile Ljubljančanke, k čemur je z zmago proti Roj-kovi veliko prispevala tudi Ter-bučeva.
Jože Mohorič
Tenis • 1. zimska liga
Foto: Črtomir Goznik
Srečanje med Ptujčani in Mariborčani je v dvorani Mladika potekalo na zelo visokem kakovostnem nivoju.
Rezultati 6. kroga: TC Goja - Trgovine Jager 2:1 (Gregorec - Jaga-rinec 9:6, Gojčič - Majcenovič 9:3, Gojčič/Plajnšek - Jagarinec/Pisar 8:9); Straf Skorba - TK Šumari 3:0 (Tkalec - Horvat 9:4, Štrafela -Sternad 9:3, Štrafela/Tkalec - Ster-nad/Kosi 9:3). Prosta je bila ekipa Hiše Kager.
TC Goja je z zmago proti ekipi Trgovine Jager povečala vodstvo na lestvici. Straf je visoko zmagal proti ekipi TK Šumari in jo prehitel na lestvici.
igre	gemi
11	124
9	113
T	92
5	TT
4	T1
1.	TC GOJA
2.	TRGOVINE JAGER
3.	STRAF SKORBA
4.	TK ŠUMARI
5.	HIŠA KAGER
2. liga
Pari naslednjega kroga (sobota, 29. 1.): ob 8.30: TK Skorba - Duras Projekt, Veterani - TK Skorba Gad; ob 11.45: TK Štraf - PSS Ptuj.
JM
Nogomet • 8. mednarodni turnir NŠ Poli Drava
Drugi del NK Veržeju in NS Mura 05
Sašo Lovrec, Lukas Čeh, Tjaž Intihar; trener Boštjan Krajnc.
NŠ Poli Drava 2: Marko Voda, Filip Gašparič, Jaka Gla-žar, Jaka Gašparič, Tilen Repina, Aleks Repina, Taj Vajs; trener: Miran Zorčič.
NK Aluminij: Anej Simo-nič, Leo Čeh, Aljaž Janžekovič, Matic Doberšek, Blaž Bogdan, Bor Bregant, Cene Grbavac,
Gal Princl; trener: Boštjan Pek. Rezultati U-12: Tekma za 3. mesto: NK Aluminij - NK Veržej 2:2 (5:3 po 6-metrovkah)
finale: NŠ Mura 05 - NK Medimurje 6:1 Končni vrstni red:
1.	NŠ Mura 05
2.	NK Medimurje
3.	NK Aluminij
4.	NK Veržej
Naj igralec turnirja: Žan Kol-manič (NŠ Mura 05)
Naj vratar turnirja: Gašper Šeruga (NŠ Mura 05) NŠ Poli Drava 1: Timotej
Pernat, Alex Bezjak, Urška Bratuša, Tomaž Brumen, Jaka Vajda, Tadej Tkalec, Trener: Boštjan Zemljarič
NŠ Poli Drava 2: Patrik Mo-horko, Martin Doliška, Niko Šalamun, Marko Šegula, Matija Zagoršek, Lovro Čondič; trener: Boštjan Zemljarič.
NK Aluminij: Rene Plajn-šek, Tilen Šmigoc, Teo Milič, Nejc Pipenbaher, Luka Kova-čič, Žiga Ramšak, Miha Pšajd, Jure Perger; trener: Dejan Žo-lek.
tp
Foto: Črtomir Goznik
Štirinajst dni za tem, ko so se na parketu Športne dvorane Center na Ptuju za žogo podili nogometni naraščajniki do osmega in desetega leta starosti, je bila sobota v isti dvorani rezervirana še za njihove prijatelje do šestega in dvanajstega leta starosti. Že 8. mednarodni zimski turnir v malem nogometu je vzorno, tako kot pred dvema tednoma, organizirala NŠ Poli Drava s Ptuja.
Sobotno dopoldne je bilo namenjeno najmlajši selekciji U-6. Sodelovalo je 8 ekip, ki so bile v predtekmovanju razdeljene v dve skupini. V skupinah so bile na sporedu tekme
po sistemu »vsak z vsakim«, nato pa so sledila srečanja za razvrstitev. V tekmi za tretje mesto je prva domača ekipa NŠ Poli Drava po streljanju kazenskih strelov strla odpor mlade ekipe Medimurja, čeprav je bila ptujska ekipa boljša že v rednem delu tekme. V velikem finalu sta se pomerili moštvi Veržeja in Dobrovc, minimalno z 1:0 pa so slavili mladi Pomurci, čeprav bi se tekma lahko odvila tudi drugače.
Za njimi so na parket stopili igralci do 12. leta starosti; v tej starostni kategoriji je nastopilo 10 ekip. Zaradi tega tudi ni bilo obračunov za končno
Igor Šoštarič, predsednik NŠ Poli Drava: »Drugi del turnirja je tako kot prvi povsem uspel. Predvsem to velja za selekcijo U-6, saj so nogometaši v tej starostni kategoriji zelo »srčkani«, prav tako v redu pa je bilo v selekciji U-12. Osebno mi te stvari pomenijo precej: otroci se ukvarjajo s športom in ne končajo na ulici.«
razvrstitev, ampak sta po srečanjih v skupinah sledili tekmi za 3. mesto in finale. Na tekmi za 3. mesto so nogometaši Aluminija po kazenskih strelih ugnali Veržej, čeprav so v rednem delu srečanja Kidričani vodili še nekaj sekund pred koncem srečanja, v velikem finalu pa je soboška Mura 05 pometla z mlado ekipo iz Ča-kovca. Tudi najboljši vratar in igralec turnirja prihajata iz vrst črno-belih.
Rezultati U-6:
tekma za 3. mesto: NŠ Poli Drava - NK Medimurje 3:3 (7:6 po 6-metrovkah)
finale: NK Veržej - NK Do-brovce 1:0
Končni vrstni red:
1.	NK Veržej
2.	NK Dobrovce
3.	NŠ Poli Drava
4.	NK Medimurje
NŠ Poli Drava 1: Jure Maj-nik, Rok Cesar, Sandro Čeh,
Mali nogomet • Turnir v Kidričevem
Slavila Mura 05 in NS Poli Drava
Nogometni klub Aluminij je drugi vikend zapored organiziral turnir za mlade nogometaše, tokrat za selekciji U-8 in U-10. Tudi tokrat je bila športna dvorana v Kidričevem dva dni lepo zapolnjena z nogometaši in gledalci, ki so lahko
uživali v prikazovanju veščin bodočih nogometnih zvezd. V obeh konkurencah je nastopilo po šestnajst ekip. Prvi so v soboto na parket stopili mladi nogometaši U-8. V tej konkurenci so 1. mesto osvojili nogometaši Mure 05, drugi je bil
Aluminij, tretja pa ekipa Rače - Fram.
V starejši konkurenci je prvo mesto pripadlo nogometašem NŠ Poli Drava Ptuj, druge so bile Dobrovce, tretja pa Mura 05.
Danilo Klajnšek
Ekipa Aluminija U-8 (na fotografiji) ima za sabo uspešen januar.
Mali nogomet • Liga MNZ Ptuj, ONL Videm
Na zaključnem turnirju tudi ŠD Rim
Zimska liga MNZ
IZIDI 11. KROGA: SD Rim - SD
Ptujska Gora 4:1, SGD in Slik. B. Goričan - Klub ptujskih študentov 0:3, Reklamni atelje Babšek
-	Rick's Cafe 2:2, Sport club M -Hausmart Super Team 3:6, Club 13
-	Apolon II 5:2, ŠD Draženci - KMN Draženci 1:6
1.	KMN DRAŽENCI 11
2.	CLUB 13 11
3.	ŠD RIM 11
4.	HAUSMART S. T. 11
5.	R. A. BABŠEK 11
6.	APOLON 11
7.	RICK'S CAFE
8.	ŠD DRAŽENCI
9.	B. GORIČAN
10.	PTUJ. GORA
11.	KPŠ
12.	SPORT C. M
9 1 7 2 6 3 6 4
4	3
5	5 4 4 4 6 4 6 4 7 3 6 1 10
1
37:13 39:26 30:16 34:32 27:18 30:22 35:35 34:38 27:31 28:33 17:31 11:54
Zadnji 11. krog zimske lige malega nogometa je dal še zadnji odgovor, in sicer, kdo bo poleg ekip KMN Draženci in Cluba 13 še nastopil na zaključnem turnirju najboljše trojice, ki bo naslednjo nedeljo. Pred zadnjim krogom so bili v najboljšem položaju igralci ŠD Rim, tudi v zadnjem krogu pa niso ničesar prepuščali naključju in odpravili Ptujsko Goro, ter samo še potrdili uvrstitev na turnir, ki bo dal končnega zmagovalca zimske lige malega
Foto: Črtomir Goznik
Utrinek s tekme ŠD Rim - Ptujska Gora
nogometa pod okriljem MNZ Ptuj. Ekipa SGD-ja in Slikople-skarstva Goričan se v zadnjem krogu ni pojavila na parketu, zato so srečanje za zeleno mizo s 3:0 dobili »študentje« (KPŠ). S »prijateljskim« 2:2 sta se razšli ekipi Reklamnega ateljeja Babšek in Rick's Cafeja, 2. mesto pa so z visoko zmago 5:2 nad Apo-
SD Rim - Ptujska Gora 4:1 (2:0)
ŠD RIM: Zupanič, Širec, Gajser T., Gajser M., Škrabl, Tomlnc, Železnik, Frlež, Majcen, Vogrinec
PTUJSKA GORA: Pšajd, R. Petek, M. Petek, Ornik, Vindiš, Medved, Pompe, Čeh
Igralci Rima so bili pred zadnjim krogom pod določenim pritiskom uvrstitve med najboljše tri, vendar so »test« dobro prestali. Njihov tekmec Ptujska Gora tokrat pač ni bil dorasel tekmec in stalnica v zimski ligi malega nogometa Ptuj je zasluženo napredovala na zaključni turnir. V prvem delu igre je dvakrat zadel Železnik, kar je pomenilo veliko prednost za Rim. Ko je v 19. minuti na 3:0 povišal Majcen, se je srečanje zdelo odločeno, čeprav je za nekaj kratke negotovosti poskrbel Primož Petek, ki je v 23. minuti znižal na 3:1. Vendar pa so bili »rimljani« tisti, ki so narekovali tempo igre in v samem zaključku srečanja je piko na i postavil izkušeni Matej Gajser za končnih 4:1
Nogomet • NK Hajdina
Zastavili smo si visioke cilje
lonom II potrdili nogometaši Cluba 13. Odlični »finiš« lige ni bil dovolj, da bi se na zaključni turnir uvrstilo moštvo Hausmart Super Teama, v 11. krogu pa so »super teamovci« brez težav ukanili zadnji Sport club M. V Dražencih so glavni člani KMN-ja, ki so v zadnjem krogu kar s 6:1 premagali ŠD Dražen-ci in bodo v velikem finalu nastopili s tremi točkami, ki so jih prenesli iz rednega dela.
tp
ONL Videm
ČLANI
REZULTATI 8. KROGA: Joe Fer-nandes - ŠD Lancova vas 3:5, ŠD Zg. Pristava Bar Avguštin - NK Tr-žec Bar Osmica 2:3, ŠD Pobrežje - ŠD Lancova vas mladi 10:4, ŠD Majski Vrh - Krovstvo Petrovič ŠD Selan 5:3, ŠD AS Evroavto - Strmec
4:3, SD Videm - KMN Majolka 4:2
1. ŠD MAJSKI VRH 8	6	2	0	41:19	20
2. AS EVROAVTO 8	6	1	1	36:22	19
3. ŠD POBREŽJE 8	6	0	2	44:29	18
4. KMN MAJOLKA 8	4	2	2	29:20	14
5. KROV. PETROVIČ 8	4	1	3	38:33	13
6. ŠD VIDEM 8	4	0	4	31:30	12
7. ZG. PRISTAVA 8	3	2	3	32:34	11
8. NK TRŽEC 8	3	1	4	27:29	10
9. LANCOVA VAS 8	3	0	5	40:48	9
10. J. FERNANDES 8	2	0	6	24:30	6
11. STRMEC 8	2	0	6	22:37	6
12. LANC. VAS ML. 8	0	1	7	21:54	1
VETERANI					
REZULTATI 7.	KROGA: ŠD				Po-
brežje - NK Videm 5:5, KMN Majol-					
ka - ŠD Lancova vas 5:2. Prosta je					
bila ekipa ŠD Selan					
1. KMN MAJOLKA 6	5	0	1	37:19	15
2. ŠD POBREŽJE 5	3	2	0	31:17	11
3. LANCOVA VAS 6	3	0	3	21:27	9
4. ŠD SELAN 5	1	0	4	13:23	3
5. NK VIDEM 6	0	2	4	17:31	2
		Darko Lah			
Prvenstvo v 1. ligi MNZ Ptuj je v tej sezoni zelo zanimivo: liga šteje 14 klubov, med katerimi je veliko lokalnih derbi-jev. Občina Hajdina je pri tem med najbolje zastopanimi, saj od tam prihajajo tri ekipe (Hajdina, Gerečja vas in Skorba). Oddaljenost med njimi je zelo majhna, zato je obisk temu primeren.
Nogometaši Hajdine so bili dolgo časa vodilno moštvo lige, vendar niso vzdržali do konca: izgubili so zadnji dve srečanji, doma proti Središču in v go-steh v Apačah. Zaostanek za vodilnim Središčem tako znaša štiri točke, drugouvrščeni Videm pa ima enako število točk. Gorazd Šket je jeseni uspešno krmaril hajdinsko barko. O prvem delu prvenstva pa nam je strateg NK Hajdine dejal: »Kljub temu da smo pred pri-četkom jesenskega dela prvenstva ostali brez šestih igralcev (Vrabl, Brunčič, Travnikar, Pi-hler, Jazbec in Perič), smo si zastavili visoke cilje. Z doseženim moramo biti zadovoljni, ostaja pa malo grenkega priokusa zaradi zadnjih dveh porazov, s katerima smo izgubili naslov jesenskega prvaka.«
O začetku priprav ter more-
bitnih okrepitvah in odhodih pa nam je trener Hajdine povedal: »S pripravami bomo pričeli 30. januarja. Imeli bomo dovolj časa (sedem tednov), da se primerno pripravimo. Želja je, da bi se okrepili s tremi igralci, ki bi predstavljali dejanske okre-
pitve na posameznih igralnih mestih (obramba, sredina in napad). Če bomo pri tem uspešni, je odvisno predvsem od vodstva kluba.«
O ciljih in favoritih za naslov prvaka pa je Gorazd Šket nadaljeval: »Favorit je po mojem Sre-
dišče, ne smemo pa pozabiti na nogometaše iz Gerečje vasi in Oplotnice. Naš cilj je obdržati stik z vodilnimi do zadnje tretjine prvenstva, ko se bomo pomerili z ekipami z vrha prvenstvene razpredelnice.«
Danilo Klajnšek
Foto: Matija Brodnjak
Članska ekipa NK Hajdina je po jesenskem delu prvenstva v 1. ligi MNZ Ptuj na 3. mestu.
Športni napovednik
Rokomet • Četrtfinale ženskega pokala
V sredo, 25. januarja, bodo odigrane četrtfinalne tekme ženskega pokala v rokometu. Pari so naslednji: Veplas Velenje - Mercator Tenzor Ptuj, Olimpija - Krim Mercator, Krka - Piran ali Celje, Celjske mesnine - Zagorje GEN I.
Danes (torek) bodo rokometaši Velike Nedelje Carrera Optyl odigrali prijateljsko rokometno tekmo, in sicer bodo gostovali pri ekipi Arcont Radgona.
Nogomet
Nogometaši Aluminija bodo jutri (v sredo) odigrali prvo prijateljsko nogometno tekmo. Gostovali bodo pri prvoligašu iz Domžal.
Danilo Klajnšek
Šahovski kotiček
Mladi člani Šahovskega društva Tehcen-ter odlični na regijskem tekmovanju
Ta vikend je v Framu potekalo šahovsko tekmovanje mariborske regije, na katerem je v različnih starostnih kategorijah nastopilo tudi 11 članov Šahovskega društva Tehcenter Ptuj. Najboljši je bil David Zagoršek, ki je v absolutni konkurenci do 20 let osvojil
1.	mesto.
Odlično sta se z drugim mestom izkazala tudi Alja Janžekovič v konkurenci deklet do 14 let ter Tomaž Šuta med fanti do 12 let. Slednji se je tako uvrstil na državno prvenstvo, ki bo sredi februarja na Debelem Rtiču, medtem ko Alji ni uspelo, saj si je to pravico priborila le prvouvrščena. Pohvaliti velja še Nives Janžekovič, ki je v absolutni konkurenci do 20 let osvojila 3. mesto ter Klemna Kovačca v konkurenci fantov do 12 let in Andraža Šuto do 14 let, ki sta osvojila
4.	mesti. Ker je nastop na državnem prvenstvu pogoj za nastop na letošnjem evropskem mladinskem prvenstvu na Češkem ter na svetovnem mladinskem prvenstvu v Mariboru, bo nekaj mladih članov in članic Šahovskega društva Tehcenter Ptuj sodelovalo na Debelem Rtiču v višjih starostnih kategorijah, v katerih ni omejitev prijav. Možnost nastopa na svetovnem mladinskem prvenstvu, ki je po zaslugi Maribora, Evropske prestolnice kulture, tako rekoč na dosegu roke, je prav gotovo velik izziv tudi mladim šahistom partnerskega Ptuja.
Silva Razlag
Ptujski šahisti bodo zaznamovali leto EPK
Šahovsko društvo Tehcenter Ptuj bo v času od 26. januarja do
5.	februarja izvedlo turnir za pridobitev rating točk FlDE. Turnir bo potekal v prostorih društva v Dravski ulici 18 na Ptuju in bo spadal v sklop prireditev ob evropskem letu kulture, v katerih je Ptuj eno od partnerskih mest. Pravico nastopa imajo vse šahistke in šahisti brez omejitve, ki bodo pravočasno oddali svojo prijavo, in sicer vsaj eno uro pred prvim kolom, ki se bo pričelo v četrtek, 26. januarja, ob 17. uri.
Osnovni namen organizatorja je, da bi na turnirju nastopilo čim več mladih od 8 do 18 let tako iz domačega društva kot iz društev in klubov sosednjih občin. Da bo turnir dobro obiskan pove podatek, da je razen med domačini, precejšnje zanimanje predvsem še v Murski Soboti, ki je tudi partnersko mesto EPK. Turnir bo služil mladim tudi kot dobra priprava za nastop na državnem prvenstvu mladih od 8 do 18 let, ki bo sredi meseca februarja na Debelem Rtiču. Prav na tem prvenstvu si bodo mladi lahko priborili pravico nastopa na mladinskem evropskem prvenstvu, ki ga bo od 16. do 26. avgusta gostila Praga, in na enem največjih šahovskih dogodkov letos v Sloveniji, mladinskem svetovnem prvenstvu, ki bo od 7. do 19. novembra v Mariboru.
Razpored ptujskega ratinšega turnirja: 1. kolo, 26. 1., ob 17. uri;
2.	kolo, 27. 1., ob 17. uri; 3. kolo, 28. 1., ob 9.30, ob 16. uri še 4. kolo; 5. kolo, 29. 1., ob 9.30, ob 16. uri še 6. kolo; 7. kolo, 3. 2., ob 17. uri, 8. kolo, 4. 2., ob 17. uri; 9.kolo, 5. 2., ob 9.30.
Glavni sodnik turnirja bo Boris Žlender, mednarodni šahovski sodnik, njegov pomočnik pa Branko Orešek. Pridružite se nam kot aktivni udeleženci ali pa kot obiskovalci.
Silva Razlag
Nogomet
Turnir štirih MNZ-jev v Lendavi
V	soboto je na Ptuju v športni dvorani Ljudski vrt potekal tradicionalni turnir v malem nogometu MNZ, ki ga je letos organizirala Medobčinska nogometna zveza Ptuj. Poleg domačinov so na turnirju nastopali še nogometni funkcionarji iz Lendave, Celja in Murske Sobote. Gre za tradicionalni turnir, ki ga vsako leto organizira drug gostitelj iz vzhodnega dela Slovenije. Tokat so bili nogometni posveti in sestanki potisnjeni v ozadje, v ospredju pa je bila zgolj nogometna žoga. Seveda dogodkom na in ob igrišču vedno sledi tudi »tretji polčas«, ki je tokrat potekal v znanem gostišču blizu Ptuja.
V	Ljudskem vrtu smo na par-
ketu opazili kar nekaj znanih imen iz sveta nogometa; tako je za zmagovalce nastopil dolgoletni trener Nafte Damir Rob, medtem ko je MNZ Murska Sobota poveljeval znan nogometni delavec Danilo Kacijan. Domača zasedba je nastopila v sledeči postavi: Ivan Vesenjak, Nani Matjašič, Sandi Mertelj, Danilo Levačič, Stanko Glažar, Zvonko Bezjak in Janez Janžekovič. Rezultati:
MNZ Lendava - MNZ Murska Sobota 3:0; MNZ Ptuj - MNZ Celje 5:1; tekma za 3. mesto: MNZ Celje - MNZ Murska Sobota 5:1;
tekma za 1. mesto: MNZ Lendava - MNZ Ptuj 2:1.
2
2
1
4
1
3
1
1
0
2
0
Ptuj • V delavnici medičarja in lectarja Ivana Puža
„Vsi lectovi izdelki so bogata kulturna dediščina ..."
Številne dejavnosti domače in umetne obrti so v izumiranju. Tudi medičarjev in lectarjev v Sloveniji ni več toliko kot nekoč. Ptujčan Ivan Puž je še eden tistih, ki vztraja v tej dejavnosti. Z medičarstvom, svečarstvom in lectarstvom sta se že od leta 1935 ukvarjala njegova starša Ivan in Terezija Puž ter pozneje žal že pokojna sestra Nada. Ne glede na komercializacijo, ki se je zajedla skorajda v vse pore življenja in dela, Ivan Puž prisega na tradicijo izdelave medičarskih in lectovih izdelkov ter na kakovost, saj gre za dva postulata, ki pri njem ne bosta nikoli zapadla trendom oziroma modi. Domača in umetna obrt imata zakonitosti, ki jih je treba spoštovati, sicer ne moreta obstajati.
Tako je lect figuralno oblikovano medeno pecivo, ki zajema konjičke, lilike, dvojčke, urice in lectova srca vseh možnih velikosti, ki že od nekdaj predstavljajo tradicionalno slovensko izkazovanje ljubezni in bogato slovensko kulturno dediščino. Vsi ti figuralni izdelki se danes prodajajo predvsem kot spominek, medtem ko je medeno pecivo oziroma medenjaki še vedno tudi prehrambeni izdelek, ki sodi med najbolj zdrave izdelke za posladek. Za njihovo izdelavo se uporabljajo le najkvalitetnejše sestavine brez slehernih konzervansov in umetnih snovi, ki bi podaljšali obstojnost. Ivan Puž za izdelavo uporablja pšenično belo moko tipa 500, med, sladkor, vzhajal-no sredstvo in različne začimbe, ki so mala skrivnost vsakega mojstra priprave in peke medenjakov. Kot je dodala žena Milica, ki se je kot samoukinja poglobila v to dejavnost, veliko pozornost posvečajo kvaliteti surovin za svoje izdelke. Tako med, ki ga dodajajo v testo za medenjake, pridelajo doma, kjer imajo trinajst čebeljih panjev. Kakovost izdelkov, posebej pa še medenega peciva, je bila vedno na prvem mestu. Že Ivanovi starši so prisegali predvsem na kakovost, ne pa na nekatere
Foto: Črtomir Goznik
Ivan Puž je že od leta 1968 zapisan medičarstvu, svečarstvu in lectarstvu.
tržne prijeme, ki s kakovostjo nimajo ničesar opraviti. Čisti produkt komercializa-cije je med drugim slogan, da ima samo pravi medenjak zavezan rdeč trak. Da bi povečali prodajo, so medičarji pričeli medenjake zavijati v folijo in jih zavezovati z različnimi barvnimi trakovi. Po navedbah prof. dr. Janeza Bogataja, ki je najeminen-tnejši strokovnjak s področja etnologije, so medenjaki
v taki obliki, kot jih danes izdelujejo medičarji, razmeroma mlad kulturni pojav. Prvotno sploh niso bili zaviti v papir ali folijo in tudi niso bili povezani z barvnimi papirnatimi trakovi. V bistvu je zavijanje medenjakov v folijo posledica razvoja higienskih predpisov po II. svetovni vojni. Slogan, da imajo samo pravi medenjaki zavezan rdeč trak, je za kupca zavajajoč, izločuje vse druge izde-
Foto: Črtomir Goznik
Izdelki domače in umetne obrti so lahko lepo darilo ob marsikateri priložnosti.
lovalce medenega peciva, ki svoje medenjake zavezujejo s trakovi drugih barv, ne samo z rdečimi. Razlikovanje med pravim in nepravim mede-njakom v nobenem primeru ne more biti povezano z barvo in obliko embalaže; ključ je lahko samo kakovost izdelka in pravo razmerje sestavin, od katerih je odvisen njegov okus in vonj, predvsem pa njegova prehranska neoporečnost. Ptujski medicar še pravi, da tudi oblika ni merilo za določanje pravega medenjaka.
Izdelke ptujskega medičarja in lectarja Ivana Puža je danes mogoče kupiti na žegnanjih, na tradicionalnih sejmih in birmah ter ob drugih podobnih priložnostih. Našli pa jih boste tudi v prodajalnah oziroma galerijah, kjer prodajajo izdelke domače in umetne obrti. Z lecto-vim srcem svojo ljubezen izpovedujejo tudi sodobni zaljubljenci, takšni, ki se zavedajo pomena tradicije za prihodnost. To pa bodo pomagali tlakovati tudi trije Puževi sinovi, ki so si izbrali različne življenjske in delovne poti, a so znali prisluhniti tudi tradiciji svojih prednikov ter očetu in materi in si tako pridobiti potrebno strokovno znanje za izdelavo medičarskih in lectovih izdelkov.
MG
Ptuj • 35 let FS Bolnišnice Ptuj
Citalniški večer s plesom ob 35-letnici
V četrtek, 26. januarja 2012, ob 19.30 uri se bo velika dvorana Narodnega doma na Ptuju za nekaj čudovitih plesnih, glasbenih in z literarno besedo obarvanih trenutkov spremenila v srednjeveški čas meščanskega Ptuja, ko so bile zelo priljubljene čitalnice, kamor so radi zahajali bogati meščani in izobraženci.
Predstavljale so prostor, ki je bil namenjen branju, uporabi knjižničnega gradiva, v njih pa so se pogosto odvijale tudi krajše družabne prireditve (t. i. besede) z zabavnim gledališčem, glasbo in plesom.
Folklorna skupina DPD Svoboda Bolnišnica Ptuj bo ob obeležitvi svoje 35-letnice delovanja pričarala svečano
srednjeveško vzdušje ptujske čitalnice iz 2. polovice 19. stoletja. Ptujska čitalnica je bila osnovana leta 1864, svojo prvo družabno besedo pa je imela leta 1882 ob otvoritvi Narodnega doma na Ptuju. Beseda je sicer tudi meščanski družabni ples, podoben četvorki, ki so ga plesali na družabnih prireditvah v čitalnicah in ga bodo plesalci FS Bolnišnica Ptuj prikazali tudi na svečani prireditvi.
Skozi zgodovino ptujskega čitalniškega obdobja bo vse prisotne z zanimivo pripovedjo in povezovanjem programa popeljala znana
ptujska arhivarka gospa Marija Hernja Masten iz Zgodovinskega arhiva Ptuj, plesalci FS Bolnišnica Ptuj z gosti pa bodo pričarali pravo družabno besedo s plesom, petjem in glasbo. Nastopila bo tudi Otroška folklorna skupina Klopotec, Ljudske pevke Trstenke iz Podlehnika ter Folklorna skupina Cestica iz sosednje Hrvaške. Ob koncu prireditve bodo najzvestej-šim plesalcem podelili tudi bronaste, srebrne in zlate Maroltove značke za večletno udejstvovanje v kulturni dejavnosti. Prisrčno vabljeni!
Tadeja Radek
Ptuj • Ustvarjalnost pevskih zborov OŠ Mladika
Mavrica prijateljstva
V petek, 13. januarja 2012, smo bili deležni še enega odličnega koncerta mladih pevk in pevcev OŠ Mladika.
Otroški in mladinski pevski zbor OŠ Mladika sta nam v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj pričarala še en čudovit večer s krstno izvedbo mu-zikala Mavrica prijateljstva, ki je avtorsko delo zborovod-kinje Jasne Drobne. Muzikal ima razen izvrstne glasbe in koreografije tudi veliko poučnih naukov. V glavnih vlogah so se kot solisti izjemno izka-
zale mlade pevke Maja Harb, Cornelija Gabrijela Tkalec, Kaja Čelan, Nina Pliberšek, Ajda Jakomini, pevec Krištof Križanec in pripovedovalka Špela Vučak. Koreografijo sta ustvarili Anica in Brina Ternovšek, za sceno pa je poskrbela Damjana Jakomini. Izvrstno je svoje delo opravil tudi tonski mojster Dalibor Bedenik, ki je poleg zvoka
poskrbel tudi za svetlobne efekte. Gostje večera so bili mladi tolkalisti Glasbene šole Karol Pahor Ptuj, katerih mentor je Boštjan Vavh.
Ustvarjalci večera oz. nastopajoči so številno občinstvo navdušili in vsi upamo, da bomo kmalu deležni njihovega naslednjega nastopa.
Novinarski krožek, OŠ Mladika
Foto: arhiv Mladika
Utrinek z muzikala Mavrica prijateljstva
Ptuj • Rez na grajskem hribu in predstavitev soda velikana
Za dobro letino tudi z dobrimi deli
Na grajskem dvorišču je bilo v petek, 20. januarja, zelo živahno. Mestni viničar Franc Emeršič in župan MO Ptuj Štefan Čelan sta se podpisala pod vabilom za rez modre kavčine - žametne črnine, potomke najstarejše trte na svetu, ki na grajskem dvorišču raste že od leta 1994, ranfola in zirfahndlerja na grajskem dvorišču ter renskega rizlinga v mestnem vinogradu. Direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož Aleš Arih pa je po končanem rezu pripravil presenečenje: v grajski kleti je predstavil novo izjemno pridobitev za vinogradniško zbirko in obenem reprezentančni primer reševanja kulturne dediščine, s katero rešujejo čast vinogradništva in vinarstva na Ptujskem, je povedal. Obredno je rez vinske trte na grajskem hribu pospremila pesem in glasba tria Veternica KD Odpev Mala vas.
V grajski kleti, ki so jo na novo odprli leta 2008, je dobil mesto sod velikan, s prostornino 40.410 litrov, ki je eden največjih in najstarejših vinskih sodov velikanov v Sloveniji. Potem ko so začeli prazniti nekdanjo klet uprave Kmetijskega kombinata Ptuj so naleteli na več deset velikih sodov, ki bi žalostno propadli, če ne bi dobili nove vsebine; med sodi je bil tudi sod velikan. Po zaslugi Term Ptuj so jih nekaj preuredili v prve vinske savne, nekaj pa jih bodo do letošnje spomladi spremenili v prebivališča za ljubitelje adrenalinske turistične ponudbe. V Pokrajinskem muzej Ptuj - Ormož pa so enega največjih sodov v Sloveniji, ki so ga leta 1975 sestavili v vinski kleti Kmetijskega kombinata Ptuj, v uporabi pa je bil do leta 2008, s pomočjo sodarjev po najdbi najprej razstavili, zatem pa v grajski kleti ponovno sestavili in spremenili v pri-
Na grajskem hribu je bilo prejšnji petek zelo živahno: najprej so se lotili reza modre kavčine na grajskem dvorišču (na fotografiji), zatem še renskega rizlinga v mestnem vinogradu. Ob tej priložnosti so zapeli člani tria Veternica KD Odpev Mala vas.
Foto: Črtomir Goznik
V sodu velikanu se je prijetno družiti s prijatelji in dobro kapljico. Na fotografiji mestni viničar Franc Emeršič, prvi ptujski mestni viničar Ivan Skočir in Aleš Arih, direktor PM Ptuj - Ormož.
jeten kotiček za druženje s prijatelji ob dobri kapljici.
Z letošnjim obrednim rezom vinske trte na grajskem hribu so obeležili tudi godovni dan sv. Vin-cenca, zaščitnika vinogradov in vinogradnikov. Zbralo se je veliko gostov, med njimi je bil prvi ptujski mestni viničar Ivan Skočir, ki je lani praznoval častitljivih 95 let, Anton Zafošnik, nekdanji ma-
riborski mestni viničar, danes častni mariborski viničar, ki ima mnogo zaslug za to, da potomke najstarejše vinske trte rastejo tudi na grajskem dvorišču, predstavniki Biotehniške šole Ptuj, ki poleg članov Društva vinogradnikov in sadjarjev osrednje Slovenske gorice strokovno skrbijo za mestni vinograd, člani vinogradniških društev, mestni svetniki,
predstavniki četrtnih skupnosti, župani občin na Ptujskem in širše, vinski vitezi Združenja slovenskega reda vitezov vina in Evropskega reda vitezov vina, princi karnevala in ptujska vinska kraljica Monika Rebernišek. Mestni viničar Franc Emeršič je povedal, da je rez vinske trte začetek njenega novega življenja; z rezjo tako tudi pripravimo nov pride-
lek, ob tem pa se oziramo tudi na naravo z željo, da bi nam dobro služila in da bi tudi trta dobro rodila. Z novicami z vinskega dvora je ob letošji rezi postregla četrta ptujska vinska kraljica Monika Rebernišek. »Na dan zaščitnika vinogradov in vinogradnikov sv. Vin-cenca so že v starih časih začeli s prvim rezom vinske trte. Vinogradnik je po stari navadi dal nekaj vejic
v vodo in glede na to kako so se razcvetele, so mu napovedale tudi prihajajočo letino. Z rezom bomo napovedali začetek del v vinogradih. Vsem vingo-radnikom želim, da se jim vejica čim bolj razcveti in s tem napove odlično letino. Če na Vincenca sonce sije, se dobro vino v čaše vlije, pravi stari pregovor. Glede na nedeljsko napoved, bomo tudi letos pili dobro vince.« Ptujski župan Štefan Čelan, ki se je pred obredno rezjo oglasil kot tretji govornik, je povedal, da je letošnji rez mednarodni, saj so med gosti bili tudi predstavniki občine Varaždinske toplice, ki jih je vodil tamkajšnji župan. Predvsem pa je pomembno, da poteka v dobrem vzdušju, ki naj vlada v našem mestu in okolici celo leto. Pri rezu je svetoval previdnost, da se bomo lahko v jeseni ponovno pohvalili z dobrim vinskim letnikom. Po zaužitju slastne potice iz Biotehniške šole Ptuj in kvalitetne žlahtne kapljice iz Ptujske kleti so se lotili prve rezi vinske trte na grajskem dvorišču - zimske rezi, ki je najpomembnejše delo v vinogradu. Opravili so jo Ivan Skočir, Anton Zafošnik, Štefan Če-lan, Franc Emeršič in Monika Rebernišek. Rez so prejšnji petek opravili tudi v Mestnem vinogradu.
MG
Kidričevo • Nova razstava v galeriji FO.VI
Partizanski obrazi Božidarja Jakca
V galeriji FO.Vi v Strnišču pri Kidričevem so odprli razstavo del iz grafične mape Partizanski obrazi Božidarja Jakca; pripravil jo je Vladimir Forbici, potreti, med katerimi so tudi Tito, Kardelj, Kidrič, Bebler, Kveder, Pahor in drugi, pa bodo na ogled do 18. februarja.
Kot je ob odprtju razstave v torek, 17. januarja povedal avtor razstave Vladimir Forbici, sicer direktor mednarodnega festivala sodobne umetnosti Art Stays, gre za izredno pomemben opus znamenitega umetnika Božidarja Jakca, ki je bil rojen leta 1899 v Novem mestu, njegova partizanska grafika pa je ovrednotena kot tvorna zveza med slovenskim predvojnim in povojnim umetniškim izročilom. Kot je zapisal umetnostni zgodovinar in likovnik, prof. Janez Mesesnel, partizansko grafiko Božidarja Jakca pogosto označujemo tudi kot revolucionarni
začetek bogate umetnostne klime, ki je spočela nesluten razmah slovenske grafike v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Med njegova pomembna dela sodi tudi serija petdesetih portretov, nastalih v partizanih, pretežno leta 1944, ki predstavljajo pomembnejše in zanimivejše osebnosti našega velikega časa. Liki političnih in bojnih herojev so zajeti trezno, realistično in v klasičnem izrezu, sicer pa sodijo med naše najboljše grafične portrete svoje dobe, s pečatom trajnosti.
Da je Božidar Jakac, ki je umrl pred dvema desetletjema, zapustil svoji domovini
pomemben opus grafik, je ob odprtju razstave poudaril tudi sin lastnika galerije,
akademski slikar Jernej Forbici. „Gre pravzaprav za ustanovitelja in utemeljitelja
Foto: M. Ozmec
Oče Vladimir Forbici in njegov sin Jernej sta na razstavo Partizanski obrazi Božidarja Jakca posebej ponosna, saj je večina grafik v družinski lasti.
slovenske grafike in tudi slovenskega grafičnega bienala, ki se zadnja leta nekoliko oddaljuje od svojega prvotnega namena. Jakac je bil tudi začetnik visoke jedkanice, ki dokazuje umetnikovo popolnost. Naj bo ta razstava grafik, ki so nastale v vojnem času, v nekakšen razmislek o tem, kam gre danes slovenska grafika, vsekakor pa gre za umetnikova vrhunska dela, ki jih je vredno videti."
Kot je pojasnil lastnik galerije Vladimir Forbici je večina od 52 razstavljenih grafik iz grafične mape partizanski obrazi Božidarja Jakca v lasti družine Forbici, le tri
manjkajoče jim je za razstavo posodil antikvariat iz Ljubljane. Med znanimi obrazi te zbirke so tudi Tito, Kardelj, Bebler, Kidrič, Pahor, Kve-der in drugi. Dodati velja, da je prav Božidar Jakac dal pobudo za ustanovitev likovne akademije v Ljubljani, kjer je služboval dolga leta po vojni vse do upokojitve leta 1961 in je bil trikrat tudi rektor te akademije. Bil je predsednik zveze likovnih umetnikov Jugoslavije, nekdanji republiški in zvezni poslanec ter pobudnik mednarodnega grafičnega bienala v Ljubljani. Za svoje obsežno umetniško delo je prejel celo vrsto domačih in tujih nagrad.
Razstava Partizanski obrazi Božidarja Jakca bo odprta do 18. februarja, galerija FO.VI v Strnišču pri Kidričevem pa je odprta v ponedeljek, sredo in petek od 9. do 13. ure ter ob sobotah od 14. do 18. ure, za skupinske oglede pa tudi po predhodni najavi.
M. Ozmec
kurenfovanje 2012
^J&HERITAGE festival

Na valovih časa
Piše: Dani Zorko • Po poteh Evrope (1.)
Kam na dopust?
To sta se spraševala moja skoraj soseda Martin in Vida nekega toplega večera, medtem ko sem jaz brezbrižno sedel pri mizi in cuzal že tretje pivo. Vse agencije sta že obre-dla, na vidiku pa še vedno ni bilo dopusta na morju. Ko mi je bilo že dovolj modrovanja,
pa sem po četrtem pivu kar zinil tja v en dan: „Ja, pa pojdita na Nizozemsko!" Malo sta se spogledala, prikimala, pa ble-knila nazaj: „Ja v redu. Ampak ti greš poleg!" Ni mi bilo prav treba zvijati rok; naslednji dan sem naredil načrt potovanja, čez tri dni pa smo že zjutraj ob


Foto: Dani Zorko
Krimmlske slapove sestavljajo trije takšni, s skupno višino 380 m.
petih prečkali avstrijsko mejo in šibali proti Tirolski.
Nabavil sem čisto nov šotor, poleg ogromnih količin hrane pa smo s sabo vzeli tudi gorilnik, posodo in pa kar veliko kuhinjsko plinsko bombo. Če slučajno srečamo kakega Fri-tzla ali pa vandala, ki bo čeč-kal po slovenskih tablah na avstrijski strani, da mu podku-rimo pod nogami ...
Čeprav smo si zadali čim več vožnje po stranskih cestah, smo prišli na Tirolsko po avtocesti. Že dopoldne smo se odločili malo razmigati, zato smo se podali pogledat slap Groppenstein, do katerega smo prišli iz vasice Obervel-lach. Tam je že stal avtobus z madžarskimi tablicami, mi smo pogumno parkirali zraven na travo in se podali na pot. Takoj na začetku smo malo povprašali starejši par, ki je kosil neke koprive, kako daleč je ta slap in podobne reči, meni je pa bilo prav fajn, ko sem po dolgem času spet malo oživil mojo nemščino, saj sem zadnja leta uporabljal le angleščino in španščino. Poleg mahanja rok seveda. Tirolski naglas sploh ni tako nerazumljiv, kot to kažejo v filmih, imel sem celo občutek, da je avstrijska štajerščina tisti najbolj nemogoči dialekt, ki sem ga velikokrat poslušal čez mejo. Kakorkoli že, po
Foto: Dani Zorko
Eden izmed 'avstrijskih grilmojstrov' si je omislil reklamo s trabantom.
Foto: Dani Zorko
Tirolci imajo vsak vikend veselico.
dobri uri smo prispeli do res veličastnega slapu, ki se je iztekal v super kanjon. Luštno. Premeteni Avstrijci so potko označili kot enosmerno in po tem pravilu bi mi morali korakati naprej še najmanj dve uri, seveda obvezno mimo planinske koče, kjer bi po možnosti pustili tudi kak evro. No, mi smo jo hitro mahnili kar nazaj po isti poti, čeprav so nekateri pohodniki čudno gledali, a mi smo imeli še dolgo pot pred sabo in veliko načrtov. Se bomo že kje oddolžili.
Nadaljnja pot je potekala skozi osrčje Tirolske, nacionalni park Hohe Tauern, kjer domuje tudi najvišji vrh Avstrije Grossglockner. Tudi Avstrijci so mojstri turizma in kasiranja, a za razliko od nekaterih drugih držav, velikokrat doniraš upravičeno. Pot skozi ta nacionalni park vodi ali skozi večkilometrski tunel, kjer te oberejo za ducat evrov, lahko pa uporabiš tudi „alpsko razgledno cesto", po kateri smo jo ubrali tudi mi, in plačaš za odtenek manj, vidiš pa ogromno. Ja, Tirolska ima kaj pokazati. Ko smo spet zavili proti zahodu, smo šli mimo Kapruna, ki nam je podrobneje postal znan zaradi nesreče na smučišču pred leti, če pa bi zavili še nekaj kilometrov severneje, pa bi pristali na slovitem prizorišču najtežje smukaške preizkušnje na svetu, v Kitzbuhlu. Ampak to naj počaka do zime. Naslednja postaja je bila vasica Krimml, kjer domujejo najvišji slapovi v Evropi. Po krajši južini smo prispeli, le avto je bilo treba še nekam postaviti. Nič, zavijemo na najbližje parkirišče, ki je s štirimi evri za uro parkiranja bilo tudi najcenejše. Bomo pač preživeli. Prijazen možak je tekel z nami do praznega prostora in nas usmerjal. Naenkrat zaslišim znani „još, još!" Kakopak, stričko je bil Bosanec, ki je s prve povedal, da „zemljakom" ne zaračunava parkiranja. Možak in pol.
Krimmlske slapove sestavljajo trije slapovi, ki skupaj v višino merijo več kot 300 metrov. Naroda je se trlo kot za stavo, porabili pa smo tudi precej časa, da smo si vse ogledali. Komaj smo prišli spet nazaj do dna, se je ulilo. Dirka do avta, nato pa smo imeli še kakšni dve urci do Innsbrucka, kjer smo izvohali nek kamp. Plan je bil postaviti šotor, nato pa si zvečer ogledati mesto, a zaradi močnega dežja to ni bilo izvedljivo. Ta kamp je bil zgledno urejen, s kuhinjo in kopalnicami, kot se spodobi. Najprej si moral najti prostor, nato pa si se šel prijavit. Tudi mi si lepo nagledamo prelepo parcelo in gremo na recepcijo. Evo, prostor je bil naš, zdaj bi naj sledila slovesna postavitev šotora, a kaj ko sta se na naš prostor naenkrat naselila dva Italijana. Povsod so in povsod naredijo zgago. Sploh nisem utegnil odpreti ust, že ju je naša sicer plašna recep-torka nahrulila. Še spakirala nista, je naša hiška že stala, pa tudi večerja je že dišala. Pa ne italijanska .
Nadaljevanje prihodnjič
Torek, 24. januar Danes goduje Felicijan.
1705 se je rodil Farinelli, s pravim imenom Carlo Broschi. Bil je eden najslavnejših pevcev kastratov v italijanski glasbi in eden največjih pevcev v zgodovini opere.
1712 se je rodil pruski kralj Friderik II. Veliki. Z vrsto zmag je zagotovil Prusiji položaj evropske velesile.
1776 se je rodil nemški pisatelj in glasbenik Ernst Theodor Hoffman.
1851 je umrl italijanski skladatelj in dirigent Gaspare Spontini. Največji uspeh je dosegel z opero Vestalka. 1946 je Generalna skupščina OZN sprejela svojo prvo resolucijo, v kateri se je zavzela za miroljubno uporabo atomske energije in odpravo jedrskega in drugega orožja.
1960je prišlo v takrat še francoski Alžiriji do odkritega upora francoskih priseljencev, ker je predsednik de Gaulle odstavil junaka »črnonožcev« generala Massuja.
1965 je umrl v starosti 90 let veliki britanski državnik Winston Churchill.
Sreda, 25. januar Danes goduje Darko.
1721 je ruski car Peter I. v Sankt Peterburgu ustanovil sveto sinodo in tako utemeljil pravoslavno državno cerkev.
1736	se je rodil italijansko-francoski astronom in matematik Joseph-Luis de Lagrange, ki je vodil komisijo za izdelavo novega sistema uteži in mer.
1858	se je rodil japonski pridelovalec biserov Kokichi Mikimoto, ki je leta 1913 odkril način za umetno spodbuditev nastanka bisera v školjki.
1924 so se začele v francoskem Chamonixu prve zimske olimpijske igre.
1977 so v Odeillu na francoskih Pirenejih priključili na električno omrežje prvo komercialno sončno elektrarno. Četrtek, 26. januar Danes goduje Pavla.
Danes je svetovni dan spomina na holokavst.
1788 so z ladjami pripeljali v angleško kolonijo Avstralijo prve bele
kaznjence.
1797 se je rodil v Ljubljani jezikoslovec kritik in literarni zgodovinar Matija Čop.
1827 so potomci starodavnih Inkov dobili svojo državo Peru. 1907 so v New Yorku prepovedali kot obsceno Straussovo opero Saloma.
1945 je izvidnica sovjetske udarne enote Prve ukrajinske fronte odprla železna vrata zloglasnega taborišča Auschwitz. Petek, 27. januar Danes goduje Janez.
1822 so grški uporniki proti Turkom v Epidavru razglasili neodvisnost Grčije.
1859	se je rodil nemški cesar in pruski kralj Viljem II., ki je moral 30. septembra 1918 po porazu Nemčije v 1. svetovni vojni odstopiti.
1926 je Anglež Logie Baird prvič prikazal svojo iznajdbo: televizijo.
1944	se je končalo dveletno obleganje Leningrada, ki se je začelo 22. avgusta 1941.
Sobota, 28. januar Danes goduje Peter.
1827 se je rodil francoski zdravnik Jean Antoine Villemin, ki je dokazal, da je tuberkuloza nalezljiva bolezen, ki se prenaša s stiki med ljudmi in živalmi.
1943 so sovjetski vojaki dokončno prebili nemški obroč okrog Leningrada in tako prekinili obleganje, ki je povzročilo smrt 600.000 Leningrajčanov.
1986 je 73 sekund po izstrelitvi iz ameriškega oporišča Cape Canaveral eksplodiral vesoljski raketoplan Challenger. Pri tem je umrlo vseh sedem članov posadke. Nedelja, 29. januar Danes goduje Franc
1635je Ludvik IV. ustanovil francosko akademijo znanosti in umetnosti.
1737	se je rodil ameriški pisatelj in politik Thomas Paine, eden od pobudnikov ameriške neodvisnosti. Nekdanjim kolonijam je nadel ime Združene države Amerike.
1860	se je rodil ruski novelist in dramatik Anton Pavlovič Čehov. 1886 je bil izdan prvi uradni »rojstni list«, to je listina za neki avtomobil. Od takrat velja za konstruktorja prvega avtomobila Carl Benz.
1901 se je rodil v Petrovčah pri Žalcu slovenski pesnik France Onič.
Ponedeljek, 30. januar Danes goduje Martina.
Danes je dan pomorskega rodu Slovenske vojske. 1720 se je rodil italijanski slikar Bernardo Bellotto. 1785je Jožef II., sin in naslednik Marije Terezije, izdal ukaz, s katerim je dovolil, da lahko v vsakem kraju ostane ena cerkev. 1889 je avstro-ogrski prestolonaslednik Rudolf Habsburški naredil samomor. Pred tem je spravil na oni svet tudi svojo ljubico baronico Marijo Vetsero.
1933 je postal Adolf Hitler nemški kancler. Na isti dan je leta
1945	zadnjič spregovoril Nemcem po radiu.
1946	se je v Londonu prvič sestala Generalna skupščina OZN.
1861	je Janez Bleiweisa sporočil bralcem Novic, da so po deželi razposlali v podpisovanje peticijo, ki je zahtevala vpeljavo izključno slovenskih ljudskih šol in zagotovitev enakopravnosti slovenskega jezika na srednjih in šolah, v uradih in zakonodaji, uvedbo uradnega slovenskega časnika ter prevode državnega zakonika.
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Snega pa ni in ni
Seveda upanje ostaja, saj zime še zdaleč ni konec, vendar pa se sanje o smučanju pred domačo hišo letos ne bodo uresničile. Kljub temu naj narava na vrtu še vedno počiva. Lahko pregledate in nabrusite škarje, vendar jih še ne uporabite. Rezali bomo komaj čez kakšen mesec.
Pretekli teden sem nekaj več napisala o vzgoji sadik s pikiranjem. Seveda pa pikiranje prenesejo le nekatere vrtnine, cvetlice in zelišča. Praktično vsako rastlino pa lahko vzgojimo kot sadiko s koreninsko grudo, ki se bo tudi uspešno presadila. Izberemo zanjo primerno velikost lončkov, lukenj v multiplošči. Treba je izbirati nekoliko manjše luknje, saj mora koreninski sistem popolnoma prerasti zemljo v ločku. Tudi izbira substrata je za vzgojo sadike z direktno setvijo brez pikiranja bolj pomembna, saj mora substrat zagotavljati dovolj hranil, obenem pa mora biti dovolj zračen, da voda ne bo zastajala v njem. Vpiti pa mora toliko vode, da je rastlini čez dan ne bo zmanjkalo.
Danes večino sadik vzgojimo na tak način. Lončke mul-tiplošče napolnimo z zemljo, ki jo rahlo potlačimo, da s substratom napolnimo vse kotičke lončka. Dodamo potreben substrat, nato posejemo izbrano seme. Seme narahlo pritisnemo ob substrat, kar je zelo pomembno, saj bo tako hitreje prišlo v stik z vodo in pričelo kaliti. Nato po potrebi povsem natanko seme pokrijemo še s plastjo zemlje. Tanka plast zemlje naj bo zato, da bo seme hitreje in enakomerno kalilo. Po potrebi pa zato, ker vse cvetlice in nekatera zelišča ne kalijo dobro v temi, nekatere vrtnine pa bolje kalijo takrat, ko je seme v poltemi.
Tako na svetlem kalijo semena bazilike. Svetlokalilke so tudi kamilica, ki pa jo sicer sejemo direktno na prosto, večina kobulnic, kot so koperc, kumina in janež, ne sme biti posejana globoko, enako velja tudi za enoletni majaron. Na svetlem kali tudi seme trajnega majarona oziroma ori-gana in šetraja. Tudi med cvetlicami najdemo svetlokalilke. Med njimi so predvsem vodenke, lobelia, pa tudi »trseki«, begonije za okrasne gredice, verjetno najbolj znana svetlo-kalilka med cvetlicami pa je ognjič. Pri teh rastlinah semena ne pokrijemo z zemljo, sama pa setve ovijem v prozor-
Foto: Miša Pušenjak
Sveta bazilika
no folijo za živila, ki jo odstranim šele takrat, ko se klični listi postavijo v vodoraven položaj. Tako obdržim vlažen substrat in preprečim možnost, da bi kaleče seme čez dan ostalo brez vode.
Razen pri zgoraj omenjenih rastlinah za kaljenje svetloba ni potrebna. Pomembno pa je, da je temperatura zraka čim bolj enakomerna. Da posejanih setvenic ne postavimo v rastlinjak, seme nakalimo nekje v toplem in suhem prostoru. Odlične so kurilnice. V rastlinjaku pa tudi zimskem
vrtu temperatura med dnevom in nočjo močno niha, kar zelo slabo vpliva na hitrost vznika. Svetlokalilke pa postavimo na ustrezne okenske police, na katere pa naj sonce ne pripeka.
Po vzniku seveda vse setvene plošče prestavimo v rastlinjak ali zimski vrt, če ga imamo. Drugače pa na svetle police, na katerih pa seveda ne bomo vzgojili zelo kvalitetnih sadik.
Brez pikiranja pridelujemo sadike številnih zelenjadnic. Ze zdaj lahko tisti, ki imate rastlinjake, posejete solato, listnati peteršilj, blitvo, čebulo, por, baziliko, drobnjak, kitajski drobnjak in nadzemno kolerabico kakor tudi ostale zgodnje kapusnice. Te rastline boste seveda tudi pridelali v rastlinjaku. Ljubitelji mlade čebule posejajte tudi stoletno čebulo. To je prav posebna čebula, ki se nikoli ne odebeli in ostane »mlada« celo poletje. Za pridelavo na prostem pa sejemo čebulo, por, jajčevec in okro. Za ostale vrtnine je še prezgodaj. Tudi bazilike imamo danes zelo različne in pisane.
Najbolj občutljiva, a seveda še vedno nekako nam najbolj prijetna, je tista z bleščečimi listi, za vzgojo sadik pa še skoraj bolj rdečelistna bazilika. Mogoče bi bilo bolje vzgojo sadik teh dveh le prepustiti strokovnjakom. Ker pa je dobro poleg vsake rastline paradižnika posaditi sadiko bazilike, raje poskusite vzgojiti rastline svete ali tajske bazilike. Obe sta tudi zelo lepi okrasni rastlini, zrasteta nekoliko višje, a če ju režemo, ne bosta motili paradižnika. Vemo, da je paradižnik bolj zdrav, če ob njegovih koreninah raste bazilika. Ljubitelji posebnosti pa se boste morda odločili za drobnolistno baziliko piccolino, ki ima zanimivo okrogla-sto rast. Če je ne režemo, raste v obliki bunkic, kroglic, kar ima lep okrasni učinek.
Se ena posebnost je pri vzgoji sadik z direktno setvijo.
Tajska bazilika
Foto: Miša Pušenjak
Rastline, pri katerih potrebujemo čim večjo listno maso ali grmiček, posejemo več semenk za eno sadiko. To naredimo pri listnatem peteršilju, cvetlicah in začimbah. Taka setev je seveda enostavnejša. Samo ena rastlina kot sadika pa mora biti pri solati, kapusnicah in poru. Pa tudi tukaj lahko posejemo dve ali tri semenke na luknjo ter tako preprečimo, da bi imeli prazne prostore na multiplošči. Vendar takoj, ko rastline naredijo klične liste, slabše rastline odščipnemo.
Ker tudi letos v trgovinah ne bo čebulčka naše ptujske čebule, boste tisti, ki brez nje ne morete, posejali seme, saj lahko že zdaj vzgojite sadike. Tudi tukaj lahko posejete dve semenki/luknjo, vendar pustite obe rastlini. Na prosto sadike posadite takoj, ko bodo korenine prerasle svoje lončke, zato zanje izberemo najmanjše luknje. Čebula podobno kot por odlično prenaša presajanje, zato kar poskusite.
Kljub temu da sem naštela kar nekaj rastlin, ki bi jih že lahko posejali, se nikamor ne mudi. Se kakšen teden časa imate prav gotovo, posebej, če boste večino sadik presadili na prosto.
Miša PUŠENJAK
Zdravstveni nasveti - homeopatija
Zdravila pri poškodbah (2.)
Foto: Črtomir Goznik
Tatjana Ules Kozoderc, Lekarne Ptuj - Lekarna Videm
Midva • Zakonski in družinski center
Žena me zavrača v spolnosti
Z ženo sva skupaj 15 let, od tega sva poročena deset let. Sicer se v redu razumeva, problem pa je spolnost. Enkrat na dva meseca, pa še to na mojo pobudo. Ob tem pa še govori, da jo silim in da se ne more sprostiti. Preprosto ne razumem, kaj se zadnja leta z njo dogaja. Zapira se vase in me ne spusti do sebe.
(nadaljevanje iz prejšnje številke)
Delphinium staphisa-gria - ostrožnik je primerno zdravilo za ureznine (z nožem, steklom - oster, gladek rez) in za rane po operacijah. Lajša tudi bolečine pri globokih vrezninah.
Hepar sulphuris calca-reum - kalcijev sulfid je primeren za vnete raztrganine, ki se počasi celijo. Mesto poškodbe je boleče, občutljivo na dotik in mraz. Bolniku stanje izboljšajo topli obkladki, poslabša pa dotik bolečega predela.
Apis mellifica - čebela je primerna za zelo otečene vroče rane s sijočo površino kože, ki je bledo rdeče barve. Bolečina je močna in zbada-joča. Stanje se poslabša ob dotiku bolečega predela, bolečino pa okrepi toplota. Stanje bolnika izboljšajo hladni obkladki in če je prizadeto mesto nepokrito.
Ledum palustre - močvirski rožmarin je zdravilo, ki je primerno za ugrize, vbode in druge rane, pri katerih sta prisotna močno otekanje in kljuvajoča bolečina. Je zdravilo, ki ga izberemo, ko arnika več ne deluje ali če smo čas za uporabo arnike zamudili. Rana je na dotik hladna. Stanje poslabša toplota, izboljšajo pa hladni obkladki in ledeno mrzla voda.
Ruta graveolens - vinska rutica ali »arnika mehkih
tkiv« je homeopatsko zdravilo za zdravljenje udarnin, zmečkanin in zvinov. Zdravi poškodovane sklepne vezi in mišične kite, dobro deluje tudi pri poškodbah pokostni-ce. Bolniku stanje izboljša umirjeno gibanje, poslabša pa ležanje.
Bryonia alba - bljuščec je zdravilo, ki je primerno, kadar je boleč vsak tudi najmanjši gib. Prizadet sklep je rdeč, otekel. Je odlično zdravilo za blaženje bolečin pri zlomljenih rebrih. Stanje bolnika poslabšajo ležanje, toplota, vsak najmanjši premik ali globlji vdih in napor. Izboljšanje se pojavi pri negibnem počiva-nju in enakomernem pritisku na boleči del.
Hujše poškodbe, zlome kosti, mora oskrbeti zdravnik. Homeopatska zdravila lahko uporabimo kot dodatek k tradicionalni terapiji. Med temi zdravili so:
Symphytum officinale - gabez olajša zaraščanje zlomov in zmanjšuje bolečine na mestu zloma.
Calcium phosphoricum
- kalcijev fosfat uporabljamo za pospeševanje kalcifikacije kosti po poškodbah in zlomih. Treba ga je jemati vsaj 6 tednov po zlomu.
Po poškodbah praviloma dajemo homeopatska zdravila v nižjih potencah in sorazmerno pogosto. Kako, kaj in kolikokrat vam bo seveda svetoval magister farmacije v lekarni.
Vsem, ki uporabljate home-opatska zdravila, svetujem, da imate v domači lekarni arniko v nižji potenci, saj je njen učinek zelo dober, če jo uporabite čim prej, in je tudi primerna za vse poškodbe. Glede vseh ostalih zdravil se boste najprej posvetovali s farmacevtom.
Nadaljevanje prihodnjič Tatjana Ules Kozoderc, mag. farm.
Pravi, da ne razumem, da si ona želi spolnosti, vendar ne na tak način. Sprašujem se, kakšen pa je potem pravi način, ki bi bil ustrezen. Prvih nekaj let je najina spolnost cvetela, sedaj pa mi nenehno očita, da jo silim, in pravi, da je zaspana, jo boli glava, je utrujena, skratka vedno je kaj na sporedu. Kako naj se ji približam, da me ne bo vedno znova zavrnila?
Pozdravljeni!
Spolnost je tako globoko telesna, da zavzame človeka celostno. Ženska, ki izgubi občutek, da je lepa, da moški iskreno hrepeni po njej, si jo želi, ker jo ima rad, zablokira svoje telo. Verjamem, da vam je težko razumeti ženine odzive. Če ženska ve, da je moški ne čuti in ni v polnosti ob njej, se umakne. Spolnost je najbolj ranljivo področje človeka. Moški žensko, ki se umika, velikokrat zazna kot nekoga, ki nima želje po spolnosti. V resnici pa žensko ta pogled moškega nanjo boli. Ravno tako kot moški, ima ženska telo, ki se spontano odziva in v sebi nosi hrepenenje po stiku in bližini. Razlika je samo ta, da moški skozi telesni stik išče bližino, medtem ko ženska potrebuje malo bližine in občutka sprejetosti, da je lepa, da pripada, šele nato lahko sprosti telo in se moškemu preda.
Ženska za predajo svojega telesa moškemu potrebuje prijeten in iskren pogovor, s katerim se čuti sprejeto in zaželeno. Ni res, da si vas žena ne želi, le želi, da bi drugače prihajali do nje. Ko si moški zaželi bližine, začne ob ženski ustvarjati občutek seksualnosti. Zaradi svoje potrebe, je takrat bolj čustveno in fizično prisoten kot ostale dni, kar lahko ženska razume, kot da mu je pomembno le njeno telo, ne pa ona kot oseba. Povejte ženi najprej, da si želite njene bližine, da bi samo bila skupaj, se pogovarjala, si naredila večerjo in uživala drug ob drugem. Ona pa naj se odloči, ali si želi telesnega stika. Ustvarjajte prijetno vzdušje ves dan, kot da bi ob njej poplesavali. Kupite ji rožo, večkrat ji povejte, da je lepa, poglejte njeno telo s strastjo in nežnostjo hkrati. Ustvarjajte prijetne občutke med vama, tekom dneva. Povejte, da si želite biti z njo, vendar poudarjam, naj se ona odloči, kako daleč želi iti. Ko se bo ob vas čutila dovolj varno,
Vaša vprašanja s področja partnerstva in starševstva so dobrodošla na midva.zdc@ siol.net. Če se ne strinjate, da kljub varstvu vaših osebnih podatkov odgovor objavimo v časopisu, nam to sporočite.
ker bosta vzpostavila prijeten čustveni stik, si bo zaželela tudi ljubljenja z vami. Prihajajte in se hkrati umaknite. Ne dajajte vtisa vsiljivosti. Pustite ji, da vas sama najde, si vas sama zaželi. Bodite ob njej spontani, igrivi in zapeljivi, vendar ji pustite možnost, da sama pride do vas. Spolnost je kot ples, v katerem s plesalcem uživaš več ur. Ne gre samo za spolni akt, temveč za vajin ritem približevanja in oddaljevanja. Dajte ji občutek, da vam je pomembna ona in ne spolnost, da je lepa in da si samo želite biti on njej, vse ostalo se bo zgodilo spontano.
Sprostite se, vidva ustvarjata ta odnos, zato ga tudi danes lahko začneta spreminjati, se pogovarjati o njem in iskati načine, da vama bo skupaj lepo.
Prijetne dni vama želim.
Midva - zakonski in družinski center
E-mail: midva.zdc@siol.net Tel.: 030 333 009
S svetom glasbene
scene
Znani so že letošnji no-miniranci za britanske glasbene nagrade (Brit Awards). Največ nominacij, kar štiri, je zbral mladi britanski folk rok pevec Ed Sheeran, ki je v letu 2001 izdal veliko uspešnico z naslovom The A Team, s katero je osvajal evropske glasbene lestvice. Ed Sheeran je nominiran v naslednjih kategorijah: najboljši moški izvajalec, najboljši album in sin-gel, nominiran pa je tudi za debitanta leta. Pevka Adele je tokrat osvojila tri nominacije, in sicer za najboljši singel, album in pevko leta. Med ostalimi nominiranci, ki jim je uspelo osvojiti več kot eno nominacijo, najdemo tudi britansko zasedbo Coldplay, ki je nominirana v kategoriji za najboljšo skupino in album leta. V bogati zgodovini podeljevanja omenjenih glasbenih nagrad je po številu osvojenih britov daleč pred vsemi britanski zvezdnik Robbie Williams, ki jih je osvojil kar sedemnajst. Letošnja podelitev britanskih glasbenih nagrad bo poteka-
Foto: wordpress.com
Ed Sheeran
la 21. februarja v londonski areni O2.
SEZNAM NOMINIRANCEV ZA BRITANSKE GLASBENE NAGRADE (BRIT AWARDS 2012): Britanski pevec leta: Ed Sheeran, James Blake, James Morrison, Noel Gallagher's High Flying Birds, Professor Green Britanska pevka leta: Adele, Florence & the Machine, Jessie J, Kate Bush, Laura Marling Debitant leta: Anna Calvi, Ed Sheeran, Emeli Sande, Jessie J, The Vaccines Britanska skupina leta: Arctic Monkeys, Chase & Status, Coldplay, Elbow, Kasabian Britanski singel leta: Adele -Someone Like You / Ed Sheeran - The A Team / Example - Changed the Way You Kissed Me /Jessie J Ft B.o.B. - Price Tag / JLS Ft Dev - She Makes Me Wanna / Military Wives -Wherever You Are / Olly Murs Ft Rizzle Kicks - Heart Skips
A Beat / One Direction - What Makes You Beautiful / Pixie Lott - All About Tonight / The Wanted - Glad You Came Britanski album leta: Adele - 21, Coldplay - Mylo Xyloto, Ed Sheeran - +, Florence & The Machine - Ceremonials, PJ Harvey - Let England Shake Tuji pevec leta: Aloe Blacc, Bon Iver, Bruno Mars, David Guetta, Ryan Adams Tuja pevka leta: Beyonce, Bjork, Feist, Lady Gaga, Rihanna
Tuja skupina leta: Fleet Foxes, Foo Fighters, Jay Z/Kanye West, Lady Antebellum, Maroon 5
Tuji debitant leta: Aloe Blacc, Bon Iver, Foster The People, Lana del Rey, Nicki Minaj
Popularna ameriška pevka Lady GaGa je tudi leto 2012 pričela zelo uspešno, saj je postala rekorderka z največjim številom sledil-cev na družabnem omrežju Twitter. Presegla je mejo 18 milijonov sledilcev in s tem za sabo pustila vso ostalo konkurenco. Za njo so se na omenjeni lestvici znašli mladi kanadski pevec Justin Bieber (16,4 milijona), tretja je ameriška pevka Katy Perry (13,9 milijona), za njo najdemo kolumbijsko zvezdnico Shakiro (12,6 milijona), prvih pet pa zaključuje Kim Kardashian (12,5 milijona sledilcev). Med same glasbenike, ki prevladujejo na tej lestvici, pa se je na osmo mesto vrinil sam ameriški predsednik Barack Obama z 11,9 milijona sledilcev. Ob tem naj spomnimo, da je Lady Gaga pred manj kot le-
tom dni postala prva oseba z več kot desetimi milijoni ljudi, ki sledijo njenim kratkim zapiskom oziroma tvitom na Twitterju.
®®®
Znana ameriška pevka in igralka Jennifer Lopez in njen bivši mož prav tako popularni pevec Marc Anthony bosta ob koncu januarja zagnala panameriški televizijski program, s pomočjo katerega bosta promovirala latinskoameriško glasbo in kulturo, vse skupaj pa bosta začinila z velikim spektak-lom v Las Vegasu. Bivša partnerja, ki sta se julija lani razšla po sedmih letih zakona, trenutno v Los Angelesu snemata TV-program QViva: The Chosen, potem ko sta v letu 2011 po Latinski Ameriki iskala posebne mlade glasbene talente. Omenjeni program se bo začel predvajati na območju celotne Latinske
Amerike 28. januarja.
®@®
Pred dnevi so v Los Ange-lesu podelili filmske nagrade Zlati globus. Med številnimi znanimi dobitniki nagrad iz filmskega sveta se je znašla tudi popularna ameriška pevka Madonna, ki je za skladbo Masterpiece domov odnesla nagrado za najbolj originalno skladbo. Omenjena skladba je iz filma WE, ki ga je Madonna tudi sama režirala. Kraljica pop glasbe je pred dnevi objavila, da bo njen 12. studijski album z zanimivim naslovom MDNA uradno izšel 12. marca.
Janko Bezjak
t V
ca
i IURS
1.	GOOD FELLING - FLO RIDA
2.	DANCE WITH ME TONIGHT - OLLY Ml
3.	BRIDGE OF LIGHT - PINK
4.	WITHOUT YOU - DAVID GUETA & USHER
5.	CANNONBALL - LITTLE MIX
6.	AISE EU TE PEGO - MICHEL TELO
7.	VIDEO GAMES - LANA DEL REY
8.	WE FOUND LOVE - RIHANNA ft. CA VIN HARRIS
9.	PARADISE - COLDPLAY
10.	THE ONE THAT GOT AWAY - KATY I i
11.	MARRY THE NIGHT - LADY GAGA
Vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8° 98,2 °ICH3 bo Janko Bezjak
RRY
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	WE FOUND LOVE - RIHANNA FT CALVIN HARRIS
2.	SET FIRE TO THE RAIN - ADELE
3.	GOOD FELLING - FLO RIDA
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	DOMINO - JESSIE J
2.	GOOD FELLING - FLO RIDA
3.	MAMA DO THE HUMP - RIZZLE KIKCS
NEMČIJA
1.	SOMEBODY THAT I USED TO KNOW - GOTYE ft. KIMBRA
2.	VIDEO GAMES - LANA DEL REY
3.	HANGOVER - TAIO CRUZ ft. FLO RIDA
Naročite
V
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
To je to
k	
	»
Žolčnik
Opozorilo klerikalcem (ne vernikom): zaradi skrbi za svoje zdravje raje nemudoma obrnite stran.
Precej dolgo sem razmišljal, ali bi napisal to kolumno ali ne. Veliko sem okleval, premišljeval, zdelo se mi je zamalo, morda celo populistično. Potem pa sem spet odprl nekaj spletnih strani z novicami, prebral kak intervju in sklenil sledeče. Nekje je meja dobrega okusa, nekje se zaključi in reče dovolj. Mi je prav žal, ampak ne morem več. Moram politi žolč, ker me bo drugače infarkt.
Toliko je neke medijske gonje proti temu zakoniku, toliko je klevet, izmišljenih "raziskav", laži in obrekovanja, da v čisto vseh pogledih spominja na preganjanje čarovnic, ko so te bile krive za slabo vreme, slabo letino, bolezni in vse, kar se je hudega pripetilo. Želodec se mi je obrnil, ko sem videl, kaj zganja tisti konglomerat klerikalne stranke z Ljudmilo Novak na čelu, "civilna" iniciativa in pa seveda za povrh vsega sveta in nezmotljiva cerkev. Tudi brez teologov ne gre, čeprav nimam pojma, kaj imajo oni s tem. Naj se ukvarjajo s svojo metafiziko, državo in tuzemski svet pa naj lepo pustijo pri miru. Razne Ljudmile potem kokodakajo o naravnosti tega in onega, sami pa še s tako naravnim celibatom niso opravili. Gonja, ki se je gredo, je gnus od gnusa, za nameček pa si v tej propagandi upajo nadeti še slovenske narodne noše in recitirati Prešerna. Da bi se jim vsaj zataknilo.
Ampak plehko množico pa so le pritegnili ... In jasno jim je ta nasedla. Ker nobeden od podpisnikov za ta referendum ni prebral ničesar. Ker nimajo pojma, kaj družinski zakonik sploh prinaša, ker nimajo pojma, o čem sploh govori, in ker se jim še sanja ne, kaj bi se oziroma se ne bi s tem spremenilo (partnerja še vedno ne bi mogla posvojiti tujega otroka). Pač verjamejo tisto, kar jim je na zborovanju za družino zrecitirala avtoriteta, našemljena v škofovsko opravo. Potem pa trosijo okoli nebuloze o incestu in podobnem. Nenehno se hinavčijo pod pretvezo skrbi za otroke, nakladajo o ogroženosti otrok in spolni iztirjenosti takšnih parov. Prav nič pa jih ne skrbi, ko svoje otroke, vzgojene v vzorni heteroseksualni družini, pošiljajo za ministrante v svetovno pedofilsko organizacijo (jasno, da niso vsi pedofili, vendar je statistika previsoka za zaupanje). Prav tako nimajo nobenih problemov z morebitnimi psihičnimi posledicami zaradi nasilja v družbi, kaj šele s posledicami vsakotedenskega pranja možganov o Sveti Trojici in odrešeniku na križu ...
Mene otroci osebno sploh ne zanimajo, ampak če jih želijo imeti (in jih tudi imajo), jim pripadajo enake pravice in dolžnosti kot vsem ostalim. Kaj za vraga koga briga, s kom potem kdo seksa. Kakor da ima to veze s čimer koli.
Vendar tega debilu tako ali tako ne moreš dopovedati. Ker ne razume, ker noče razumeti in ker ne sme razumeti. Za take, kot je Aleš Primc, je družina oče, mati in otroci, kolikor jih bog da. Ravno tako, kot je poroka izključno zveza med moškim in žensko. Kot da je v primeru, da se poročajo tudi partnerji istega spola, heteroseksualna poroka kaj manj vredna. Pa naj se poroča kdor se hoče, s komerkoli se hoče, če že ima kakšno posebno potrebo po tem. Kaj to mene briga. Kaj to kogarkoli briga.
Ne, klerikalci imajo vedno občutek, da morajo nekomu srat po glavi in mu govoriti, kako je prav in kako ne. Jaz jih ne prenesem, ampak jih pustim pri miru. Naj bodo tam, kjer so, meni pa naj ne hodijo blizu. Naj se pribijajo na križ, če jim paše, naj bodo vedno krivi in pohlevni, naj se nenehno zahvaljujejo nebeškemu očetu in se mu mečejo na kolena - vseeno mi je. Samo naj meni ne govorijo, da je tako prav, da moram tudi jaz tako. Samo za to gre. Pustiti druge pri miru.
Nihče ne promovira istospolnih družin, nihče ne promovira enostarševskih družin (čeprav po Primčevem mnenju nobena od teh "skupnosti" ni družina; ta sveti naziv je prihranjen vemo za koga), gre samo za to, kar je prav. Nobeden ni več ali manj vreden, kar pa Primcu ne bo nikoli jasno. V njegovi zračni sferi nad vratom je tako ali tako samo ena resnica, en prav, od katerega ne vidi ne levo ne desno.
Prav zagabili so se mi, ko so po televiziji govorili, češ kaj bo pa otrok v takšni družini rekel o svojih starših in da bo diskrimi-niran. Jasno, da bo diskriminiran. Ravno s strani takšnih idiotov. In kaj neki bo rekel? Imam dva fotra oziroma dve materi. Pa kaj! To ni ne plus ne minus, ampak je pač dejstvo. Oni so tisti, ki so nenehno hvaležni za očeta in mater. Sicer pa, kaj drugega bi lahko človek tudi pričakoval od raje. Na eni strani jim vrhovna avtoriteta, poosebljeno zlo Ratzinger oziroma nekoliko plemeni-teje Benedikt šestnajsti pove, da so homoseksualci grožnja za obstoj človeštva, na drugi pa kandidat za ameriškega predsednika izjavi, da je bolje, da ima otrok očeta v zaporu, kot pa da ima dve materi.
Jasno, kaj drugega bi potem butelj, ki takšnim puhljicam naseda, tudi lahko verjel. Pri nas je tako ali tako od nekdaj bolje, da otroka v vrtec ali šolo pripelje mati z velikimi sončnimi očali, ki skrivajo modrice (takšnih je več kot petina!), kot pa dva očeta ali dve materi. Če je to sovražni govor, pa naj bo, kaj me briga. Kdo pa je začel . Sovraštvo zasluži samo sovraštvo in če pričakujejo kakšno evangelijsko ljubezen do sovražnika, si jo lahko nekam zatlačijo, saj je tudi za njih samo prazna beseda.
Matic Hriberšek
Kaj bomo danes jedli
TOREK
fižol, kisla repa, jabolčni zavitek SREDA
brstični ohrovt s krompirjem* ČETRTEK
segedin golaž s krompirjem PETEK
ocvrti lignji, pomfri, tatarska omaka SOBOTA
piščanec v porovi omaki**, pečen krompir, rdeča pesa NEDELJA
gobova juha, pečena svinjska rebrca, pečen krompir, solata
PONEDELJEK
zelenjavna kremna juha s kroglicami, slivovi cmoki z drobtinami, hruškov kompot
*Brstični ohrovt s krompirjem
50 dag brstičnega ohrovta, 30 dag krompirja, 2 para hrenovk, sol, poper, strok česna, 1 kisla smetana,! žlica masla, 10 dag naribanega sira
Brstični ohrovt kuhajte 10 minut v slani vodi, nato ga odcedite. Krompir skuhajte v slani vodi, olupite in hladnega narežite na rezine. Hrenovki narežite na kolesca. Model za narastke namastite, na dno naložite krompir, na njih razpolovljene glavice brstičnega ohrovta in kolesca hrenovk. Kislo smetano, sol, poper, strt česen in polovico naribanega sira zmešajte in prelijte sestavine v modelu. Po vrhu posujte preostanek naribanega sira in dodajte koščke masla. Pecite v pečici pri 200 stopinjah približno 20 minut.
** Piščanec v porovi omaki
600 g piščančjih prsi brez kosti, 700 g pora, 150 ml belega vina, 200 ml kisle smetane, vsol, poper, začimbe po okusu, maslo
Piščačnje meso narežite na kocke in jih popražite na staljenem maslu, dokler ne postanejo svetlo rjave. Por operite, narežite na tanke kolobarje in dodajte popečenemu mesu. Pražite dokler por ne ovene, nato pa zalijte z vinom (lahko ga malo razredčite z vodo). Dušite da se meso in por zmehčata. Nazadnje dodajte kislo smetano in še nekaj minut kuhajte.
Zbrala: Alenka Šmigoc Vinko
Foto: ASV
Foto: ASV
Smeh ni greh
PAMET
Žena reče možu: "Najin sin je zelo inteligenten, sigurno je dobil pamet od mene!" Mož odgovori: "Se strinjam,
meni je pamet ostala." ©©©
SORODNIKI
Kilometre in kilometre se pelje zakonski par po ogorčenem prepiru brez besed skozi deželo. Končno prispeta na neko kmetijo, kjer zagledata, kako se par svinj valja v gnoju. "Tvoji sorodniki?" Zajedljivo vpraša žena
"Ja," odgovori mož: "Tast in tašča."
©©©
POMEN
Nevrotik je tisti, ki gradi gradove v oblakih.
Psihotik je tisti, ki tam živi. Psihoterapevt je tisti, ki pobira
najemnino.
©©©
MOTNJE
Ko so pripeljali ponesrečenko, jo je doktor pregledal in narekoval sestri:
"Odrgnine po rokah, počeno drugo rebro levo, zlom levega gležnja."
V tem trenutku se ponesrečen-ka prebudi.
"Koliko ste stari?" jo vpraša doktor.
"Dvaindvajset let."
"Sestra, napišite še: "Motnje v
spominu."
©©©
PREPOVEDANO Starejša dama je prišla k lepotnemu kirurgu in ga vprašala: "Doktor, ali me lahko polepšate?"
"Žal mi je, toda obglavitve so v
naši državi prepovedane." ©©©
NEZANIMIVO
"O Mateji pa res ne morem
reči nič slabega."
"Potem pa se raje pogovarjaj-
va o kom drugem."
©©©
GENIALNOST
"Ali veš, da je genialnost neke
vrste bolezen?"
"Vem."
"In kaj si misliš o tem?"
"Da se tebi te bolezni ni treba
bati!"
©©©
GNEZDO
V ordinacijo prižvižga pacient in reče psihiatru: "Doktor, jaz mislim, da sem ptič!" "Kar odletite nazaj v čakalnico, jaz pa bom poklical v bolnico, da vam pripravijo gnezdo."
SESTAVIL
EDI KLASINC
OLGA TKAVC
NAKIT, KIC
GOZDIC
NASA VIOLINISTKA VIDIC
DNEVNI METULJ
SPANSKI KOLESAR (ABRAHAM)
PORAST
UMIK OVIR
VOJAŠKI SLUGA
HITROSTNA TEKMA
SMUČARSKI KLUB
CEVI ZA TOPLO VODO
CAR
EKOLOŠKA RASA
PIVOVAR (STAR.)
NASA LEPOTICA BOSKIN
SLAVKO MLINARIC
ZOOLOG (JANEZ)
FOTOGRAF KOSI
RUSKI AVTO
GLAS, ZVOK
SCOTCH, ARDBEG
DOKTOR
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ZAGON, ELAN
KARTING DIRKALNIK
HRV. POP SKUPINA
HOKEJIST (GREGOR)
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
TERORIST (OSAMA BIN)
KLADA, COK
PONUDNIK STORITEV
SONARO-DNJAK
MEŠANICA
KISELKAST OKUS VINA
NASA PEVKA DEŽMAN
RAJKO RANFL
OPEVAN MOŠKI
CRNA KUKAVICA
24 UR
PLAVALNI KLUB
ZELJKO ADZIC
GALIJ
ZIMZELENO OKRASNO DREVO
NAVZKRIZNI OGENJ
IZVAJALEC ANKETE
PALICA ZA CIŠCENJE PLUGA
KRAJ V LOŠKI DOLINI
D
UGANKARSKI SLOVARČEK: EKOTIP = ekološka rasa, GREGORI = slovenski zoolog in fotograf (Janez, 1941-), KERT = slovenski hokejist (Gregor, 1983-), KLANCE = naselje v Loški dolini, OLANO = španski kolesar (Abraham, 1970-), OLOVAR = pivovar (star.), ORDONANC = vojaški sluga, OTRIN = slovenski baletni plesalec (Iko, 1931-), PRSTENIK = ljudsko ime za rastlino potoniko.
■aoueiy 'e>no 'je^ue TuaSo ¡uzu^
'esaidp 'uep 'my 'oaueAado 'yy 'euy 'saiuz '^efoj 'woje '^o|q %ie>i 'ia|od 'joy 'jp '^sjA ihsjo^s 'uoj 'uoSaig 'iais 'd^oja 'p0A0|d0} 'e^Aoio^jd 'jsoupaid 'eump 'je|ez 'e|aiuo 'uoqeo :ouAejopoA '3>1NVZId>1 31 A31IS3d
Govori se ...
... da je za to, da nekateri letos še niso dobili socialne pomoči, baje kriv računalniški sistem; dobro obveščeni viri zagotavljajo, da država ali kakšen dobro plačan uradni(ček)k v nobenem primeru nista kriva.
... da je nezadovoljstvo med podjetniki in obrtniki v stari Po-etovioni vse večje, tako da so zagrozili z državljansko nepokorščino. Davčne nepokorščine pa so baje nekateri že tako in tako vajeni.
. da kriza očitno še ni zajela vseh tako hudo, kot se govori, saj si nekateri še vedno lahko kupijo nov avtomobil, nekateri celo novega porscheja.
... da je slovenskogoriški poslanski klopotec po mnenju vsaj 300 domačinov še vedno med najbolj priljubljenimi v občini, ki ji je dolga leta kraljeval, čeprav so nekateri svetniki prepričani v nasprotno.
... da je gasilski lobij v neki zelo bogati obkanalski občini niže Ptuja spet dokazal, da je pri odločanju v občini glavni. Po nji-
hovi volji bodo kupili zelo drag gasilski avtomobil, čeprav ga potrebujejo le nekajkrat na leto, saj večino akcij pokriva poetovion-ska gasilska enota.
... da se je še enkrat kot resničen pokazal star pregovor: kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima. Po tem, ko se lahko holer-muško in poetovionsko odlagališče za obratovalno dovoljenje obrišeta pod nosom, naj bi odpadke iz obeh občin v bodoče odlagali v slovenjebistriški občini.
... da je prvi mož slovenske smučanje najboljši slovenski
smučarki odkrito povedal, kdo naj bi imel prav, prva smučarka pa baje njemu in vsem drugim, kdo ima prav.
Vidi se ...
... da si lahko dandanes že skoraj vsak privošči svojo pustno masko, včasih pa je to veljalo le za nekatere politike. Govori se, da naj bi ob letošnjem pustu izdelali tudi masko relativnega zmagovalca lanskih volitev, spoznali pa jo boste lahko po močno podaljšanem nosa.
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo.
Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik. si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo!
Tokrat nam je fotografijo poslala Tamara Kovačič iz Svetine v Destrniku in ob njej pripisala: Pozdravljeni! Jaz, pridna Kaja, rada pomagam babici. Tako sem ji tudi pomagala pobirati krompir, ki je bil tako velik, da sem v košaro komaj spravila štiri. Največji je tehtal 1,65 kg, najmanjši od teh pa 1,1 kg.«
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 30. januarja, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali nagrajenca, ki bo nagrado prejel po pošti.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta:_
Nagrado prejme Gregor Pajnkiher, Bolečka vas 5c, 2323 Ptujska gora.
Iskrice
RADIOPTUJ
j89,8*98,2*104,3 www.radio-ptuj.si
Foto: Tamara Kovačič
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakpskpp
	9		7		2		8	
7			6		5			9
		6		1		4		
9	8			3			1	7
3	6		8		7		2	4
4	7			5			9	3
		7		2		9		
1			5		9			2
	5		4		8		6	
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	V	©©©	€€€	0
Bit	VV	©©	€	000
Dvojčka	VVV	©	€€	000
Rak	VV	©©©	€	0
Lev	VVV	©©	€	000
Devica	VV	©©©	€€€	00
Tehtnica	VV	©	€€	000
Škorpijon	VVV	©©	€	000
Strelec	V	©	€€€	00
Kozorog	VV	©©©	€	00
Vodnar	VVV	©	€€€	0
Ribi	VVV	©©©	€	00
Velja za teden od 24. do 30. januarja znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
2012. 1 znak - slabo, 2
(Vir: www.pregovor.com)
"kick
»Človek mora imeti dober spomin, če se zlaže.« Pierre Corneille
•kick
»Ne pravijo brez vzroka, da kdor se ne čuti povsem trdnega v spominu, se ne sme mešati v laži.« Michel Eyquem de Montaigne
•kick
»Lažje ključ h koncu.« Domača modrost •kick
»Lažje kot snežna kepa; čim dalj jo porivamo, tem večja je.« Martin Luther
•kick
»Laži so tako plodne, da zadostuje samo ena, pa jih je že na tisoče.« Carlo Goldoni
•kick
»Lažnivec se vedno izda zzaklinjanjem.« Pierre Corneille
»Najokrutnejše laži se pogosto izrečejo z molkom.« Robert Louis Balfour Stevenson
•kick
»Tudi takrat lahko lažeš, kadar ne rečeš ničesar.« Portugalski pregovor
•kick
»Lažnivec se kaznuje s tem, da se mu ne verjame niti takrat, ko govori resnico.« Talmud •kick
»Poznamo tri vrste laži: laži, preklete laži in statistika.« Mark Twain
•kick
»Včasih laž bolje pojasni kot resnica, kaj se godi človeku v duši.« Maksim Gorki
Maribor • Okrogla miza o električni mobilnosti
Štajerska regija vodilna v državi
Ob odprtju prve hitropolnilne postaje za električna vozila so minulo sredo v Mariboru pripravili tudi okroglo mizo, na kateri so o nujnosti električne mobilnosti razpravljali proizvajalci električnih avtomobilov, polnilne infrastrukture in vodilni slovenski strokovnjaki na tem področju.
Podžupan Mestne občine Maribor Tomaž Kancler je poudaril, da je električna mobilnost v svetu prisotna že dobrih 20 let in ima veliko prednost pred pogonskimi gorivi na fosilna goriva. Zaradi nasprotovanj naftnih lobijev in proizvajalcev vozil na fosilna goriva se je to področje do sedaj slabo razvijalo, vzroke pa je možno pripisati tudi slabim zmogljivostim baterij oziroma akumulatorjev električne energije. Vsi, ki so okoljsko osveščeni in vedo, da zaloge fosilnih goriv na planetu niso večne, pa se po njegovi oceni zavedajo, da je pomen električne mobilnosti v svetu iz dneva v dan večji, predvsem v urbanih mestnih okoljih. Pri tem je v Sloveniji Elektro Maribor zelo dober partner, saj so v razvoju na tem področju v domovini za-orali prvo ledino.
Temu je pritrdil tudi predsednik začasne uprave Elektro Maribor Silvo Ropoša ter do-
Bilo je ob peti uri popoldne, ko so v vinogradu prižgali 40 bakel in s tem simbolično obeležili štiri desetletja delovanja na področju vinogradništva in vinarstva. Po strokovnih ugotovitvah lanskoletne vrste podnebja že zdavnaj ni bilo, zato so se odločili, da zadržijo grozdje na tisoč trsih laškega rizlinga. In kot vse kaže je zamisel obrodila izvrstno vinsko kakovost. Prve analize kažejo, da je trgatev dala vino suhi jagodni izbor. Meritev, ki so jo opravili, je pokazala 210 stopinj eksleja, kar je več kot odlično. Količina bo majhna, kar je po besedah Stanislava Prapotnika drugotnega pomena. »Najbolj pomembna je kakovost. Res smo v idealnih vremenskih razmerah pobrali naravno posušene jagode,« je povedal in dodal, da bo kvaliteta vina letnika 2011 fantastična, morda letnik desetletja ali celo stoletja !
NŠ
dal, da so se že pred štirimi leti odločili za projekt Smart Grid, s katerim so kot distributer električne energije na širšem območju Maribora zelo zadovoljni, saj gre za boljšo porabo električne energije. Del tega projekta pa so tudi električni avtomobili, ki so jih kot prvi v Sloveniji nabavili leta 2009 in s tem postali pionirji na tem področju. Kmalu zatem so postavili prvo polnilno postajo za polnjenje električnih avtomobilov, prvi v državi in v širši regiji pa so postavili tudi hitropolnilno postajo, s čimer so dokazali, da imajo pogum in pripravljenost; za nadaljnji razvoj na tem področju pa so potrebna nova širša partnerstva in povezovanja.
Eden izmed vodilnih domačih strokovnjakov na tem področju, profesor Karel Je-zernik, je pojasnil, da so na mariborski fakulteti pričeli z razvojem električnih avtomobilov že pred dobrimi 20 leti, saj
so želeli dokazati, da je slovensko gospodarstvo sposobno in konkurenčno. Pa države niso uspeli prepričati. Ker pa so tudi v svetu v glavnem razvijali tehnologije, ki so sovražne do okolja in ljudi, je sedaj skrajni čas za iskanje novih naprednejših rešitev. In avtomobil na električni pogon je zagotovo ena od rešitev, saj je pomemben korak k spremembi na bolje. To ni samo naš, ampak svetovni trend, je dejal Jezernik in pojasnil, da nemška kanclerka Angela Merkel že vodi projekt za uvedbo milijon električnih avtomobilov v naslednjih 10 letih. Zato je prihodnost elektroavtomobila treba približati tudi slovenski javnosti, a vnaprej je jasno, da brez podpore na državnem nivoju ne bo šlo.
To, da se država situacije zaveda, ter da novosti na tem podro-
čju pozdravlja in tudi podpira, je potrdila Barbara Simonič
iz Službe Vlade RS za podnebne spremembe, ki je poudarila, da je mariborska pridobitev na področju električne mobilnosti zelo pomembna, saj gre tudi za enega od ukrepov za zmanjšanje emisije toplogrednih plinov, ki že premočno vplivajo na podnebne spremembe. Zato podpirajo projekt za vzpodbujanje električne mobilnosti in zato so že od februarja lanskega leta za nakup električnih avtomobilov na voljo tudi državne subvencije. Po njenih besedah pa je v pripravi že tudi projekt za izgradnjo potrebne infrastrukture za njegovo realizacijo.
Da sodi ideja o električnem avtomobilu že v 19. stoletje, je spomnil Bojan Horvat, direktor hčerinskega podjetja mariborskega Elektra Energija Plus.
Ker se zavedajo pomembnosti trajnostnega razvoja, zavzeto vstopajo v to območje. Električna mobilnost ima prihodnost pri razvoju bolj primernega bivalnega okolja, zato so se odločili, da poleg dosedanjih klasičnih polnilnih postaj odprejo še prvo hitropolnilno postajo za polnjene baterij električnih avtomobilov. Ob tem pa bo treba čim prej urediti tudi problem, kako to energijo porabnikom zaračunavati, saj jo zaradi neurejene zakonodaje na tem področju za sedaj oddajajo brezplačno.
Da so v podjetju ABB Slovenija že pripravljeni tudi na to, je zatrdil predstavnik tega podjetja Ivan Turk, ki je razkril, da imajo pripravljeno že tudi računalniško podporo za obračunavanje porabljene elektrike na hitropolnilnih postajah. Predstavnike Elektra Maribor je pohvalil, saj so z odprtjem prve hi-tropolnilne postaje dokazali, da so dovolj hrabri in sposobni. Zatrdil je, da so se v projekt vključile tudi Dravske elektrarne Maribor, ki so nabavile že tri hitre polnilnike, tako da je po njegovi oceni štajerska regija vodilna na področju električne mobilnosti v državi in širši regiji.
A zaenkrat je prodaja električnih vozil v Sloveniji šele v povojih, meni predstavnik Ci-troena Slovenija Corrado Ales-sio. Sicer so v Citroenu največji serijski uspeh dosegli s proizvodnjo tako imenovanih hibridnih vozil, kar je po njegovem le vmesna faza v evoluciji razvoja električnih avtomobilov. Kot vzrok za zastoj razvoja na področju električne mobilnosti je označil še vedno zelo močan naftni lobij, nedostopno ceno električnega avtomobila, ki je okoli 35.000 evrov, in razmeroma kratek domet zmogljivosti električnih vozil, ki znaša okoli 200 km. Sicer pa je zatrdil, da Citroen Slovenija podpira vse projekte, ki vplivajo na promocijo in prodajo električnih vozil.
Slišali smo tudi, da so v Estoniji, edini deželi, ki se je gospodarska kriza ni dotaknila, v projekt električne mobilnosti, že vložili okoli 50 milijonov evrov, in sicer za nakup okoli 200 hi-tropolnilnih in okoli 500 izmeničnih polnilnih postaj ter za nakup 500 električnih avtomo-
bilov. Zanimivo pa je, da je bilo v letu 2010 v Sloveniji registriranih 117 hibridnih vozil, torej avtomobilov s kombiniranim pogonom na fosilna goriva in električno energijo, lani pa je bilo registriranih že 184 hibridnih vozil, a le 12 avtomobilov na čisti električni pogon. Sicer pa se je, kot je dejal profesor Jezer-nik, razvoj avtomobila na motor z notranjim izgorevanjem razvijal več kot 100 let, zato lahko pričakujemo, da bo podoben čas potreboval tudi razvoj električnega avtomobila, saj gre za vprašanje civilizacije. Petrol Energetika naj bi že izrazil pripravljenost, da bi hitropolnilne postaje za električne avtomobile postavili na svojih bencinskih servisih, na bodočih električnih črpalkah pa naj bi bilo za voznike električnih avtomobilov še enostavneje, saj bi namesto polnjenja praznih akumulatorjev uvedli robotsko zamenjavo praznih akumulatorjev s polnimi, kar bi trajalo le okoli 3 minute. Ker ima električna mobilnost največ možnosti v mestnem prometu, so v nekaterih mestih že uvedli tudi mestne avtobuse na električni pogon. Vsekakor pa je bila rdeča nit omenjene okrogle mize, da je električna mobilnost del tako imenovanih pametnih mrež, ki naj bi kmalu postale resničnost tudi pri nas. Na vprašanje, kdaj lahko prvo hitropolnilno postajo za polnjenje električne avtomobile pričakujemo na Ptuju, pa je Franc Šmigoc, vodja območne enote Elektro Maribor na Ptuju odgovoril, da verjetno že konec letošnjega leta, saj so projekti zanjo že v pripravi, določena pa naj bi bila že tudi lokacija.
Ob tem pa so opozorili tudi na prevelike izgube pri proizvodnji in distribuciji električne energije, prof. Jezernik pa je poudaril, da je elektromobilnost smotrna le pri zelenih virih energije, torej le pri sončni in vetrni energiji. Gradnja TEŠ 6 in podobnih termoelektrarn ne pride v poštev. V Švici se tega že dolgo zavedajo, saj so odpovedali gradnjo vseh novih termičnih central. Edini svetel primer v domovini je le črpalna hidroelektrarna Avče, ki so jo zgradile Soške elektrarne.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Električni avtomobili po mnenju stroke niso le modna muha, ampak generacijska nujnost.
Kog • V vinogradu Čurin - Prapotnik
Trgatev ob baklah
Drugi petek letošnjega januarja bo zapisan v zgodovino vinogradniške družine Čurin - Prapotnik na Kogu, saj so prvič pripravili trgatev ob baklah.
Foto: NS
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
TV
www.siptv.si
TOREK 24.1.
SREDA 25.1.
8:00 Koncert otroškega in mladinskega
PZ v cerkvi na Destrniku 9:40 Mesečna kronika Občine Destmik 10:40 Polka in Majolka 11:35 Ujemi sanje 12:35 Video strani 18:00 Destmik - Iz domače skrinje 20:00 Oddaja iz Občine Destmik 21:05 Polka in Majolka 22:05 Ptujska kronika 22:25 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani
ČETRTEK 26.1.
8:00 Oddaja iz občine Domava 9:55 Kronika iz občine Domava 10:50 Polka in Majolka 11:50 Video strani
18:00 Iz domače skrinje - glasbena oddaja 20:00 Oddaja iz občine Domava 21:45 Kulturni večer 23:30 Video strani
8:00 Martinova maša na Hajdini 9:30 Koncert v spomin Valentinu Žumru 11:00 Ljudski pevci se predstavijo 12:30 Video strani 18:00 Hajdina - Iz domače skrinje 19:30 Glasbeni utrinki 20:00 Štajerska frajtonarica 2011 21:30 Hajdina - Iz domače skrinje 22:30 Mozaik kulture 23:00 Video strani
Z vami že 15 let!
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:{02) 780 69 90, 031 627 340 Donava 116 D, 2252 Domava
P
Prireditvenik
Torek, 24. 1. 2012
11:00 Ptuj, poročna dvorana Mestne hiše: predstavitev projekta EPK,
Kurentovanje 2012 17:00 Kidričevo, OŠ: brezplačno svetovanje Energetska učinkovitost in
nepovratna sredstva 18:00 Gerečja vas, gasilski dom: kuharski tečaj Društva žena in deklet
Gerečja vas - jedi iz kruha 19:30 Maribor, SNG, opera balet: Marij Kogoj, Črne maske, za abonma dijaški 11 in izven
Sreda, 25. 1. 2012
10:00 Kidričevo, vrtec: sprejem staršev in otrok iz občine Kidričevo, rojenih v letu 2011
11:00 Slovenska Bistrica, Kolodvorska 10: odprtje prostorov nove Kuhinje,
projekt ohranjanja kulturne dediščine društev kmetic 17:00 Cirkovce, OŠ: brezplačno svetovanje Energetska učinkovitost in
nepovratna sredstva 19:30 Maribor, SNG, opera balet: Marij Kogoj, Črne maske, za abonma opera balet univerza in izven
Četrtek, 27. 1. 2012
09:00 Maribor, Glazerjeva dvorana Univerzitetne knjižnice Maribor:
znanstveno srečanje - Vsako leto eno ime ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta
18:00 Kidričevo, športna dvorana: družabni večer Nariši nov dan NE-ODVISEN.SI
18:00 Ormož, grajska dvorana: predstavitev knjige s potopisnim predavanjem - dr. Drago K. Ocvirk, Raj z napako, Salomonovi otoki iz prve roke
19:00 Slovenska Bistrica, viteška dvorana gradu: pomladni abonmajski koncerti; koncert Jureta Ivanušiča z glasbeno monokomedijo Od tišine do glasbe
20:00 Maribor, SNG, drama: problemsko-politična drama Dominika Smoleta Antigona za abonma dijaški
Petek, 28. 1. 2012
19:00
20:00
Ptuj, refektorij Minoritskega samostana: Viktorinov večer; dokumentarni film Pater Pedro Opeka - misijonar na Madagaskarju, gost večera avtor filma Jože Možina
Maribor, SNG, drama: avtorski projekt po motivih romana Bralec -Ženska, ki sem ji bral
Mestni kino Ptuj
Petek, 27., sobota, 28. in nedelja, 29. januar: 16:00 Stvor, 18:00 Služkinje 20:30 Dekle z zmajskim tatujem
Viktorinov večer
V petek, 27. 1. 2012, ob 19. uri bo v refektoriju minoritskega samostana na Ptuju predstavitev celovečernega dokumentarnega filma Pedro Opeka - dobri prijatelj, ki ga bo predstavil režiser in scenarist Jože Možina.
Jože Možina, po izobrazbi profesor zgodovine in sociologije, je eden najbolj uveljavljenih avtorjev slovenskega dokumentarnega filma, ki je bil že večkrat nagrajen tudi v tujini. Rojen je bil v Dobravljah pri Ajdovščini in je po končanem študiju opravljal že vrsto pomembnih služb. Med drugimi je bil direktor Televizije Slovenija, največ pa ustvarja na področju dokumentarnega filma.
Na božič 25. decembra 2011 je nacionalna televizija predvajala dokumentarni film o misijonarju slovenskega rodu Pedru Opeki. Gre za film, ki prikazuje eno od najlepših resničnih zgodb današnjega časa. Ne gre samo za film, ampak za
Mali oglasi
STORITVE
IZVAJAMO IZOLACIJO VLAŽNIH HIŠ, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela. Hack Janos, s. p. Telefon 02 579 91 66, 041 636 489.
GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor, telefon 051 70 10 20 ali 02 25 27 363.
SIGOLDI, d. o. o.
SIGOLDI, d. o. o. ODKUP ZLATA IN SREBRA. Odkupimo nakit iz srebra in zlata, srebrne in zlate kovance, zobno zlato, jedilni pribor iz zlata in srebra. Sigol-di, d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj. Tel. 02 620 88 04, GSM 051 823 072. Odprto: sreda, četrtek in petek od 9-12 in 1317. Telefon 041 631 027.
KMETIJSTVO
PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine. Možnost odkupa na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3/d, 3250 Rogaška Slatina. Ostale informacije dobite po telefonu na številki 041 326 006.
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursov ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM SUHA bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, vse z dostavo. Telefon 051 667 170.
KUPIM odojke, težke od 25 do 30 kilogramov ter sejalnico za koruzo in sadilec krompirja. Telefon 041 725 055.
NESNICE, rjave, grahaste, črne pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer. Tel. 02 582 14 01.
PRODAM KOZLA in koze burske pasme. Tel. 041 783 224.
KUPIM traktor Zetor, Ursus ali IMT oziroma podobno. Telefon 041 592 489.
PRODAM bukova drva, razrezana na 25 ali 33, z možnostjo dostave. Tel. 041 723 957.
PRODAM mešalnik za izdelavo klobas, laska 60 litrov, cena po dogovoru. Telefon 070 293 284.
PRODAM svinjo domače reje, težko 170 kg. Telefon 030 924 734.
PRODAM prašiča domače reje, težkega 170 kg. Tel. 041 215 544.
PRODAM dve telici, stari eno leto in 18 mesecev, ali menjam za jalovo kravo ali telico ter kupim jalovo kravo ali telico. Telefon 041 263 537.
PRODAM koruzo, ječmen in zajce za zakol. Telefon 040 571 404.
NEPREMIČNINE
V CENTRU MESTA, KREMPLJEVA ULICA NA PTUJU oddamo v najem poslovne prostore v drugem nadstropju v izmeri 68 m2. Telefon 041 212 136.
PO UGODNI CENI DAM V NAJEM stanovanjsko hišo. Tel. 041 638 120.
PO UGODNI CENI DAM V NAJEM
poslovni prostor na Ptuju v izmeri 21 m2 v Domino centru. Telefon 041 638 120.
DOM STANOVANJE
NA VOLKMERJEVI cesti v vrstni hiši na Ptuju damo v najem garosnjero. Inf. na tel. 031 230 506.
V NAJEM damo stanovanje v Šiko-lah, 2,5-sobno, opremljeno. Tel. 041 474 061.
NA PTUJU ali bližnji okolici vzamem v najem hišo najemnina do 400 €. Tel. 031 590 636.
IŠČEM DELO - lahko pomoč starejšim osebam na domu (nakupovanje, čiščenje, priprava obroka, spremljanje oskrbovanca pri opravkih). Kontakt: 040 46 88 29.
RADIOPTUJ
tut ¿filetee
www.radio-ptuj.si
PTUJSKA TELEVIZIJA
prikaz veselja in upanja, ki ga izžarevajo ljudje, ki živijo v veliki revščini.
Misijonar Pedro Opeka živi na rdečem otoku že šestintrideset let. V tem času je več sto-tisočim na smetišču ob robu glavnega mesta prvi ponudil roko, jim našel delo in zgradil streho nad glavo. Predvsem je sredi te revščine ponudil upanje. V zadnjih dvajsetih letih je z njegovo pomočjo zraslo 17 vasi, 72 šol, šest zdravstvenih domov, 2000 hiš in 412 domačih sodelavcev Akamasoa, kar pomeni dobri prijatelji. V Argentini rojeni Slovenec, ki danes najbolj tekoče govori malgaško, je tudi pri šestdesetih navdušen nogometaš.
Vse to prikazuje film, ki bo predstavljen na Ptuju na Vikto-rinovem večeru, ki ga organizira naše Društvo izobražencev Viktorina Ptujskega. Vabljeni k ogledu dela filma in pogovoru z režiserjem Jožetom Možino.
Peter Pribožič
pena
aja pon.
ufa - 4. oddaja pon.
Torek 24.1.
9:00 Dnevnik TV Maribor 9:25 Hrana in vino 9:50 Spoznajmose.com - pon. 10:45 Hodro pon. 11:20 Pomurski tednik 12:00 Ptujska kronika 12:20 info kanal 15:35 Hrana in vino — pon. 18:00 Ptujska kronika - pon. 16:20 Info kanal 17:00 Športno-3. 17:30 Smeha polna sklei 18:00 Ptujska kronika - pan. 18:20 Mofo scena - 7. oddaja pon. 18:40 Info kanal
19:30 Zemlja in mi-3. ddaja pon. 20:00 Ptujska kronika-pon. 20:20 Ptujske odrske deske - 2. oddaja pon. 20:40 Koncert kluba Soroptimist Ptuj - pon. 22:00 Ptujska kronika-pon. 22:20 Info kanal
Sreda 25.1.
9:00 Dnevnik TV Maribor
9:25 Hrana invino
9:50 B.A.S.E. reportaža- pon.
10:00 Ptujska kronika-pon.
10:20 Spoznajmose.com - pon.
11:15 Modro-pon.
11:50 Koncert Trio Ahimsa- pon.
12.50 Poslanski utrip-pon.
13:50 Info kanal
15:35 Hrana in vino-pon.
16:00 Info kanal
17:00 Cista umetnost-pon.
17:30 Lokacija Slovenija-pon.
18:00 Povabilo na kavo
18:30 Kultura na dlani - oddaja o projektu
EPK pon. 19:15 Info Kanal 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 ZavecVS. Hamlet-dobrodelna
tprireditev - pon. 21:25 Povabilo na kavo - pon. 21:55 Regi TV - Gorišnica 22:55 Info kanal
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
Četrtek 26.1. 9:00 Dnevnik TV Maribor 9:25 Hrana in vino 9:50 Spoznajmose.com - pon. 10:45 Modre-pon.
11:20 Intense - učinkovita raba energije . 12:00 Ptujska kronika 12:20 Povabilo na kavo - pon. 12:50 Info kanal 15:35 Hrana in vino- pon. 16:00 Ptujska kronika-pon. 16:20 Info kanal 17:00 Tri-avtorski projekt Božene Krivec-pon. 17:45 Aye festival - otroške delavnice - pon. 18:00 Ptujska kronika-pon. 18:20 Sport(no)-3. oddaja pon. 18:50 Info kanal 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Poslanski utrip - pon. 21:20 Ptujske odrske deske - 2. oddaja pon. 21:40 Dan življenja - dokumentarni film pon. 22:00 Plujska kronika -pon. 22:20 Zemlja in mi -3. oddaja pon. 22:50 Info kanal
www.petv.tv
□Uslej nas lahki spi«mljate tuli na 72
SPOMIN
2. februarja mineva 1 leto žalosti, odkar te ni več med nami
Janez Pravdič
IZ TURŠKEGA VRHA 34 a, ZAVRČ
Tiho teče solza lepega spomina, a v srcu ostane bolečina. Končano je življenje tvoje. Ostal je prazen dom, ostala je tišina, a spomin na te, moj najdražji, bo ostal za vekomaj.
Pogrešamo te: tvoji najdražji
Prazen dom in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas, zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta, dedka in pradedka
Jožefa Kanclerja
IZ NJIVERC VAS 11
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrazili ustna in pisna sožalja. Hvala g. župniku za opravljen obred, govorniku za poslovilne besede, pevcem za odpete žalo-stinke, g. Dasku za odigrano Tišino, sindikatu Taluma, krojačem Delte Ptuj, sodelavcem podjetja Vargas, PGD Talum, GZ Kidričevo, Društvu upokojencev Kidričevo, Društvu invalidov Majšperk, bivšim sodelavcem Komunalnega podjetja Ptuj. Posebej se zahvaljujemo osebju internega oddelka Splošne bolnišnice Ptuj za izkazano požrtvovalnost v času zdravljenja. Hvala gospe Mariji Jančec za molitev in Pogrebnemu podjetju MIR.
Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: njegovi najdražji
Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v ta miren kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te med nami več ni. Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi ... med nami si...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega
moža, očeta, sina in brata
Silva Bezjaka
IZ GRAJENŠČAKA 85 a
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli sožalje. Hvala pogrebnemu zavodu Jančič, g. župniku za opravljen cerkveni obred in godbeniku za odigrano Tišino. Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Milena, hčerka Jasna z Aleksandrom, oče Franc, brata Martin in Franc z družinama
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase) 02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.
Podravje • Regijski štab Civiine zaščite
Center za obveščanje potrebuje več prostorov
Člani regijskega štaba Civilne zaščite za Podravje so minulo sredo, 18. januarja, analizirali in ocenili aktivnosti ob lanski vaji Starošince 2011, sprejeli regijski načrt zaščite in reševanja ob jedrski ali radiološki nesreči, ugotovili pa so tudi, da so na številki 112 lani obravnavali 449 raznih dogodkov, med njimi največ požarov.
Kot je poudaril Dragan Murko, vodja regijskega štaba Civilne zaščite za Podravje, je analiza državne vaje Starošince 2011, na kateri je 11. junija lani sodelovalo 178 pripadnikov enot Civilne zaščite, slovenske vojske, policije, veterinarjev in gasilcev, pokazala, da bi v dejanski situaciji izbruha množične nevarne bolezni živali potrebovali še dodatne sile in predvsem specialno opremo, zato so se zavzeli za to, da jo čim prej zagotovijo. Ocenjevalci in opazovalci pa so ugotavljali tudi, da bi v primeru dejanskega izbruha nevarne živalske bolezni potrebovali tudi več strokovno usposobljenih oseb. Zato so tistim, ki o tem odločajo, sporočili, da bo za eno in drugo treba čim prej poskrbeti. Ustrezno bi bilo treba usposobiti tudi pripadnike prostovoljnih gasilskih enot v vsaki regiji posebej glede na spe-cifiko posameznega območja. Predlagali so tudi, da se predstavniki veterinarskih služb, slovenske vojske in policije dogovorijo o zaščitnih oblekah, ki bi morale biti v takih primerih še bolj prepoznavne.
Ko so razpravljali o regijskem načrtu zaščite in reševanja ob jedrski ali radiološki nesreči, so ugotovili, da ima za take primere Slovenija že pripravljen državni načrt zaščite in reševanja, ki je bil leta 2010 prenovljen na podlagi ugotovitev evropske vaje radiološke nesreče. Ta načrt vsebuje vse potrebne ukrepe za zaščito prebivalstva in vse nujne ukrepe, ki poleg za-klanjanja, evakuacije, sprejema in oskrbe evakuiranih prebivalcev zajema tudi razdeljevanje in zaužitje tablet kalijevega jodida. V državnih blagovnih rezervah je zato že zagotovljeno zadostno število omenjenih tablet, oziroma 1.490.000 škatlic, sicer pa so opozorili, da je preventivno zaužitje tablet kalijevega klorida, ko za to ni ustreznih indikacij, neprimeren in zdravju škodljiv ukrep, saj lahko pride do nezaželenih stranskih učinkov. V primeru nesreče v Nuklearni elektrarni Krško je za prebivalstvo, ki živi v pasu 10 km okrog NEK, predvidena razdeli-
Foto: M. Ozmec
Na državni vaji Starošince 2011 se je pokazalo, da bi ob izbruhu množične nevarne bolezni živali potrebovali še dodatne sile in specialno opremo.
tev tablet kalijevega jodida, ki jih zagotavlja NEK. Razdeljevanje tablet kalijevega klorida iz državnih blagovnih rezerv pa določa že izdelan načrt, sicer pa samo razdelitev in zaužitje tablet odredi poveljnik Civilne zaščite RS na predlog Uprave RS za jedrsko varnost. V okviru uprave bi v primeru resne ogroženosti vzpostavili skupino za oceno doz, ki bi iz razpoložljivih podatkov in meritev predlagala ustrezne zaščitne ukrepe. Sicer pa pravočasno zauži-tje kalijevega jodida pomeni ustrezno zaščito le proti notranji kontaminaciji z radioaktivnim jodom, nima pa zaščitnih učinkov pred kontaminacijo z drugimi radioaktivnimi snovmi in zunanjim sevanjem. Tako je v primeru jedrske ali radiološke nesreče kljub zaužitju tablete kalijevega jodida potrebno izvajati tudi vse ostale zaščitne in preventivne ukrepe. Tablete so skladno s smernicami Svetovne zdravstvene organizacije primerne za osebe, mlajše od 40 let, saj je verjetnost raka na ščitnici zaradi radioaktivnega joda pri starejših od 40 let izjemno nizka oziroma praktično nična.
Ob analizi dogodkov v Podravju v minulem letu je bila splošna ugotovitev, da je bilo leto 2011 po številu dogodkov in akcij nadpovprečno, vendar izstopajočih naravnih nesreč tokrat ni bilo. Kot je pojasnil vodja regijskega centra za
obveščanje Daniel Hergu-la, so v porastu predvsem požari na objektih, predstavnik Policijske postaje Ptuj Miran Hovrat pa je to pripisal predvsem povečanemu kurjenju na klasična goriva, saj je bilo največ požarov zaradi slabo vzdrževanih dimnih naprav. Od 449 dogodkov, za katere so lani prejeli obvestilo na številko 112, jih je bilo največ, kar 117, v MO Ptuj: Na drugem mestu je občina Ormož, kjer jih je bilo 59, na tretjem pa občina Kidričevo, kjer je bilo lani 43 dogodkov. Največ dogodkov, kar 53, se je zgodilo julija, najmanj pa decembra, ko so obravnavali le 27 dogodkov. Med vsemi dogodki je bilo največ požarov; na prvem mestu so požari na
objektih, ki jih je bilo lani kar 97, na drugem mestu so požari v naravnem okolju, teh je bilo 88, v 60 primerih je šlo za razno tehnično pomoč gasilcev, v 15 primerih pa je šlo za požare na prometnih sredstvih. Kot je pojasnil Jože Korban, vodja ptujske izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje, so v regijskem centru za obveščanje decembra lani zamenjali telefonsko centralo z novo sodobnejšo. Sicer pa ugotavljajo, da je pokritost terena zadovoljiva tudi z radijskimi zvezami ZARE, saj so občinam razdelili 15 ročnih radijskih postaj znamke Motorola, ki so jih prejeli iz logističnega centra. Sproti pa so preverjali tudi sistem za proženje pozivnikov ZAPP, pred-
vsem ob operativnih vajah gasilcev, sodelovali pa so tudi pri pripravi dokumentacije in pregledu sistema siren javnega alarmiranja na objektu šolskega centra na Vičavi (nekdanje vojašnice), pri čemer je bila popravljena in zamenjana ena sirena. Sicer pa ugotavljajo, da poslovni prostori regijskega centra za obveščanje ne zadovoljujejo naraščajočih potreb. Največji problem predstavlja prostorska stiska, ki ne omogoča optimalnega dela v centru s pomožnimi prostori.
Na seji regijskega štaba pa so posebej pohvalili uspešno izvedbo 16. regijskega prvenstva ekip prve pomoči in rdečega križa v civilni zaščiti, ki ga je ptujska izpostava uprave za zaščito in reševanje tokrat skupaj z domačini pripravila v Trnovski vasi, na njem pa so sodelovali tudi pripadniki društva za reševalne pse in gorske reševalne službe iz Maribora, nujne medicinske pomoči in Policijske postaje Ptuj, regijska podvodna reševalna enota s Ptuja ter enote GEŠP s Ptuja in Ormoža. Uspešno pa so izvedli tudi vse potrebne aktivnosti za udeležbo prvouvrščene ekipe prve pomoči CZ iz MO Ptuj na 17. državnem preverjanju usposobljenosti ekip prve pomoči CZ, ki je bilo v Brežicah.
M. Ozmec
£tžy'mfca budilko,
89,8 98,2 104,3 Mb
f^biluZajte nai tudi na ipietu: www. radio-ptuj. ¿i
RADIOPTUJ
89,8 • 98,2 -ICH3
Osebna kronika
Rodile so: Natalija Šijanec, Sv. Ana v Slov. Goricah 19 b, Sv. Ana v Slov. Goricah - deček Metod; Patricija Krajnc, Veliki Vrh 2 a, Cirkulane - deklica Evelina; Karmen Vršič, Zamušani 38, Gorišnica -deklica Kaja; Tjaša Ozmec, Velika Nedelja 1 a, Velika Nedelja - deklica Hana; Elvira Vukalic, Fram 8, Fram -deklica Elvira; Ines Smiljan, Golobova ul. 6, Ptuj - deklica Zala; Martina Ostrc, Šafar-sko 12, Razkrižje - deklica Neja; Elvira Šišic, Volkmer-jeva cesta 27, Ptuj - deček Arijan; Polonca Drevenšek Ranfl, Gerečja vas 39 b, Haj-dina - deklica Ana; Darinka Peršak, Žetale 12, Žetale -deklica Zala; Nataša Kralj, Celjska cesta 64, Rogatec
-	deček Evan; Valerija Plajn-šek, Pleterje 73, Lovrenc na Dravskem polju - deček Aljaž; Lilijana Krajnc, Cesta v Njiverce 5, Kidričevo - dečka Patrik in Sergej.
Umrli so: Jožefa ZAFOŠNIK, roj. Dolenc, Mihovce 41, roj. 1928 - umrla 11. januarja 2012; Elizabeta MERC, roj. Ivančič, Ribiška pot 13, Ptuj, roj. 1919 - umrla 6. januarja 2012; Neža PESEK, roj. Toma-nič, Spodnja Gorica 27, Rače, roj. 1921 - umrla 8. januarja 2012; Frančiška MALTAR, roj. Vidovič, Zgornja Hajdina 162, roj. 1932 - umrla 12. januarja 2012; Elizabeta KOVAČ, roj. Weitzer,Volkmerjeva c. 22, Ptuj, roj. 1930 - umrla 10. januarja 2012; Marjeta KRAJNC, roj. Bratuša, Tibolci 32, roj. 1930 - umrla 13. januarja 2012; Rozalija GAVEZ, roj. Firbas, Vitomarci 35, roj. 1930 - umrla 13. januarja 2012; Justina VREŠ, roj. Toplak, Krčevina pri Vurbergu 147, roj. 1924 - umrla 14. januarja 2012; Angela MO-TOH, roj. Mikolič, Čermožiše 94, roj. 1934 - umrla 16. januarja 2012; Ana KOHLER, roj. Lah, Kicar 24/a, Ptuj, roj. 1936 - umrla 10. januarja 2012; Silvo BEZJAK, Grajen-ščak 85/a, Ptuj, roj. 1960
-	umrl 12. januarja 2012; Franc KRAJNC, Šardinje 26/a, roj. 1935 - umrl 18. januarja 2012; Kristina MURKO, roj. Furman, Majšperk 40, roj. 1936 - umrla 18. januarja 2012; Anton KORŽE, Lešje 40, roj. 1921 - umrl 19. januarja 2012; Terezija NOVAK, roj. Šegula, Hlapon-ci 46, roj. 1951 - umrla 16. januarja 2012; Alojz BEZJAK, Bukovci 53, roj. 1941 - umrl 14. januarja 2012.
Napoved vremena za Slovenijo
V januarju toplo -v februarju hladno!
8/5
Danes bo večinoma oblačno z občasnimi padavinami. Dež bo tudi ponekod po nižinah prešel v sneg, a bo količina padavin majhna. Popoldne se bo v zahodni Sloveniji delno razjasnilo. Zapihal bo severovzhodnik, na Primorskem šibka do zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do 2, ob morju do 4, najvišje dnevne od 0 do 5, na Primorskem do 10 stopinj C.
Obeti
V sredo in četrtek bo pretežno jasno, še bo pihal severovzhodnik.