w- Na svitlobo dane krajnske kmetijske družbe » Tečaj VI V srédo 9. svečana 48. List 6 svojimu iiovlmu poglavarju^ Njega ekscelencíi u M Njih ces. kralj. Veličanstva skrivnimu svetovavcu i. t. d. i. t. d. i. t. d. molkni Sever, Burja vtihni, In plajš snežéni, zemlja, Pomlad! veselje svoje vdihni U serca vsih, kar jih živí Ob brégih Save in ob Dravi, Alj na gorah alj na planjavi! skri ? o Njegovim prihodu v Ljubljano. Pa kakor grenka je slovesa Linčánam ura tam bila Takó veselje iz o6esa > Za Teb sije vsaciga V dolinah mojih Tebi znánih Y dolinah mojih Tebi vdánih ? V zvestosti sta nepremakljiva Kot gore moje skalnaté Gori jima ljubézin živa U sercih volje zidane Do doma, vére in Cesarja Do Tebe mojga poglavarja. Moj dan je tii, de govoríca Osramotêna skríje se: De žalostna mi bo samica Ljubljana, ki mi sedež je Ilirija sim od Cesarja Dobila zopet poglavarja! Spomin imam še T v Ljnblj ? > Leopold, skerbník zdaj moj Spomin imam se v Goratani Sp V hvaležnih sercih shranj T tuď Ti naróda ? ? Ki v vladbo Ti ga da osóda Poznaš ju j pridnost, uka želja Obá od nekadaj slaví, In serčnost tu , unstran Ljubelja Prav Lepe Daj obem v * krí dasta se vkloníti takim Oče biti! Vém, de so Donave valovi Naprej šuměli žalostno, Ko Linea ségali sinovi So Tebi v roko milostno In britke so solzé točili, ? Ko Tebe so , Gospod, zgubili. Narod je dvoj e koreníne, Voljan in brihten in krepak Sin zvest je drage domovine Od tal do glave korenják; Slovenec tù se z Némcam brati, Obéma sim jez mila mati. > Sercé imaš u persih blago O bódi Oče dolgo let 5 ki vsim je drago S tém sercam mi In bódi za moj blagor vnét; Bog živi Tebe in Cesarja, Ki dal Te je mi poglavarja! Ogeršlčsie prese velika pomoc kmc- malo přidělalo, de je njegova cena silno poskočila ť^ESI o in uu ^a íu na, nu/ji pí tJiiiuuiii&iii ijuui viuiuiu ^ i c- posebno ob sedanjim času pomanjkanja živinske veži pa morajo z zeljem zadovoljni biti. Zatorej in de ga le na mizi premožniših ljudi vidimo v • • i • « it « i ■ á s anv re klaje. Sena se lani ni veliko přidělalo, in že zdej se nam ni čuditi, de cena sena in druge klaje za konje in goveda létas takó kviško kipí. Skerben gospodár mora tedej že misliti, kakó bo svojo živino preredil do spomladi, která je marsikteriga kmetovavca, ki ima kaj več živine, práv skerbí, kakó jo bo do spomladi preredil, brez de bi je kaj prodati mogel. Res je, de smo imeli tas še delječ. Dobro rejena in vedno dobre piče pred malo leti zavoljo prevelike suše tudi malo vajena živina je dostikrat tako kočljiva, de nar klaje za živino, tode takrat je bilo pa veliko repe, boljši senó in otavo zametuje, in de rajši strada, krompirja in zelja, s kterimi smo živino, posebno kakor de bi seju pritaknila. Če je le senó kolčikaj pa krave in prešiče, čez zimo preredili. Lanjsko kislo , ali če ni o lepim in suhim vremenu sprav jesen so pa repo skorej povsodgosence pokončale, ljeno bilo, ali če je v kakošnim zatuhljim kraji krompir je večidel pognjil, ali se ga je pa takó hranjeno, ga že ne jé in ga raji pod se zmeče. In vender si mora skerben gospodar prizadevati, spraviti? ali hudi smrad kakošne gnjijoče kace iz zraka vsako pest klaje, posebno v slabih létih <1 k do postergati? brimu oberniti, če noće dragiga sená na somnji odpreti, zapoditi? Kar je tedej ali čudni duh iz izbe, brez okinj in vrat kupOVati, iv i at ou t i/aoiii tv/inu uuui« vit 01 iiivia v vinu, u r> i a n c v uj cm, uiczt uc ui tedej po primeri živine in dobička,kiga čez zimo človeška vednost ali umetnost umela ali od nje dobiva, in po primeri svojiga premoženja viti, in vse sredstva obstoje dosihmal le v ošémanji ki se še včasih težko dobi. On taciga neprijetniga duha si mora v vinu, ostane v njem, brez de bi se dozdanja odpra- ga za m ugla skerbno prizadevati, de bo tudi slamo in slabji taciga neprijetniga duha r • V • ▼ f § i #i "■PV l « v « . « • . % « . _ ~ v * _ i to je 9 tako rec z vinam seno v prid svoje živine obernil. De mu bo pa združiti,ki bolj diši kakor plesnôba, in jo tedej osémi živina slamo in slabji seno rada jedla, ju mora ali zagerne Mnoge same na sebi, ali v marsikterih z bolj sati. To pa se zgodi, če ju v rezan co jedílih in pijačah — kakor v rozoljah — zlo prijetne podela, ktera se po lastnosti dobrote ali popári, ali z merzlo vodo zmoči in z osoljeno vodo poškropi; za poboljšek se ji pridene mervica otro bov, lanenih ali pa ogeršičnih près, in po stupe ali disave pa z vinam zdr'zene — s mer dé. Clovekov vina navajeni nos terj a od nje^a lo vinski duh 9 in vsak drug mu v vinu smerdí. Ako bi mogoce i v , i a u u u i u Mi* iji* vy ^ v/ i kJ luu i n p i u o j in | xiau ui uiu^u napravi bo tudi dobre piče vajena živina dosti- bi vso plesnôbo in 1 1 • t f « 1 *■ v * ï 1' r v v # bilo 9 druge tako ošemljivo reč znajti, ki neprijetne dišeče ali smer- krat nar slabji seno in slamo rada žerla. Lanene preše, dece reci v vinu zagernila, in ki bi sploh Jjudém do- ki so bolj oljnate kakor ogeršične, so po- padla takó, de bi se take vina lahko prodajale in rade Kér pa do današnjiga dne sebno za rejo pitavne živine dobre; konopné pile, bi bila kaj vredna in ogeršične, kiso tudi cenejši, so pa za po bolj šek slabe klaje ali za perdajik pičli kermi • m v • « • ♦ • v % ~m Ml I kar se vé še ni taka rec nikjer znajdena bila, i> gre vsim, ki imajo z vinam opraviti, do goveji zmni nar pnpravnisi. ------..—..... . «»iju. uvj se ogeršičnih pres na dan po dva ťunta zrezanco dobro poskerbé in se prepricajo, de ne bo slabiga duha Molznim kravain živica pripo rociti: de popred ko vino v kako posodo spravijo nei zmešanih daje; jalovkam po 3, volám pa po 4 do 5 imela. Akoravno se ne da hud duh iz vina, se pa vender kterih so lani začeli cio da iz soda, ce ne drugači, saj vender z vodó živiga kruh péči, so po mnogih skušnjah tečna pica živini, apna (Kalkmilch) gotovo odpraviti, ktero, ako se sod funtov. Ogeršične preše, iz i (/vv., «v/ ------w v ~ .. — r -------------" i---v.**^"*" '""^'v ' " ««jmh..iw, »vwxvr, ml Kér se sedej ogeršične preše po taki ceni, večkrat povalja in okoli na vse kraje obèrne kot srednje seno plačujejo, bi bilo práv, če 9 se 9 de gre apnjena voda po vsim bo zopčrni duh, to je, vso naši kmetovavci te klaje práv poprijeli. Zakaj kdor plesníno pa tudi trohljino gotovo odjelo, de vino v njem svoji živini préš perdaja, si bo z vsakim funtam ne bo vec neprijetniga duha dobilo. Vinska posoda pres 9 ki ga da 9 blizo dva funta sená lahko ni nikoli pre več čista. Vređništvo. prihrani! in zraven tega tudi slabji seno pora bil, brez de bi mu treba bilo, žlahniga kupovati. Kočljiva živina se v začetku ogeršičnih preš enmalo brani, tode kmalo se jih privadi, in jih po tem práv rada jé V a a Kér smo že večkrat slišali, de gré iz Ljub 1 janské ogeršične oljaríje vsako léto veliko tav žent centov tacili pres na Laško — ali bi ne bilo pràv, de bi si raji domači kmetovavci ogeršične preše v svoj prid obernili, namesto de nam ptujci znana. zoper otekljine in rane nar boljši zdravilo. Vsim bravcam na znanje. ' Od plcsiiivaga Tima. osp. A. Kovice so nam že marsiktero sredstv Iz 8tajarskiga so nam častiti ar za tôle pi zbolj sali : sanje in povzdignjenje gospodarstva povedale, morebiti bi nam tudi zdej vedile kako sredstvo oznaniti zoper najde otrocieka mirno v pa vol i spijociga, in ko se je zbudil, se tudi ni jokal; —pavola, ki se je vsim ra-nam po celim truplu dobro vtisnila, mu je namrec vse bolečíne potolažila. Cez neke dni potem je padla pavola iz opekljín , ki so se do dobriga prav lepo zacelíle. pi vino? Mende dobi vino to bolezin od ples niviga soda, ali od nezdrave vinske posode, ktera prazna ni bila zadosti skerbno liranj ali po kaki Ta primerik je pervi razodel zdravilno moč pavole. V létu 1816 — beremo v angležkim dopisu iz južne Amerike, — so že Amerikanci tistih krajev na hude otekljine in gnojne rane sirovo omikano pavolo pokladali drugi rabi ne zadosti osnažena, smo pomoček Povedano nam je bilo , de naj je ple Po marsikterim svetu popraviti plesnivo vino — že tudi marsikteri poskusili, pa dozdaj je bilo še vse zastonj. in jih tako brez vsih mazíl in brez druzih zdravil ozdrav ljali. V létu 1830 so nekteri zdravniki priporočevalí na pilko soda , v kterim vino, vrociga P kruh de vato otrocnicam zoper gnojne in otekle persi. Vr ravno tem létu je Dr. Larrey v Parizu o hudim puntu mesca véliciga serpana silno veliko ranjenih ljudi z vato ozdra- vamo, in naj v vino na prah stolčeni laški ali mušk tov 'M^MHHHIHHHHHHHHHI ore h obesimo; storili smo, kar nam je bilo sve tovano, pa zastonj. Ce bi nam tedej N eno ali drugo gotovo veliko hvalo vedil pomoč povedati mogle , bi jim marsikteri Odg na vprašanje. N in mende ga ne vil. Se bolj se je pa poterdila zdravilna moc vate v Poljskim puntu v létu 1830. Dr. Bierkovski je imel namrec 2500 ranjenih vojakov ozdravljati, pa kmalo so mu vsi obvezki pošli; pavolo je začel tedej na rane pokladati, ki je prečudno hitro in popolnama vse rane zacelila. Po svetu Bierkovskimu so jeli v Berolinski more biti praviga sredstva duh po pl ali troh • f vinu odpraviti. Zakaj če pomislimo de m i I ij nevidnih drobtinic plesn ali trohlj z vinam pomešalo in združilo od soda odtergalo, bi neki zamogel vse take in takó majhne trohice 9 eliko se je kdo bolnisnici pri mnogih vunanjih boleznih vato poskuševati in tudi ondašnje skušnje so poterdile njeno moč. — Lahko pa v naš nade Dr. Kur- bi v se vec od mnogoterih skusinj govorili, men naj bojo té zadosti. Pristavimo le še, ter v Ljubljanski vojaški bolnišici so z njo že več zopet lociti kar je pre1* Ali v připodobí kdo bi bii v stanu * solí v kruhu, ki va-nj ne tiče^ iz njega Gosp. Vertovc bi nam jo bili v svoji opširni Vi nore ji gotovo na znanje dali. Vrednistvo. bolûikov s huditni otekljinami, ranami in zmerzlji- da umrem, neka ispuni se volja Božja u i in: nami ozdravili, česar smo se tudi mi s svojimi očmi bi suprotiviti se voljoj Božjoj." « Grih bilo Oni v bolesti valje prepričali. (Konec sledí.) ííllosercnost tlo žhal. Kmet na Rusovskim je večidel svoji živini dobei ne je opravi uboga tepe, ne terpinči, ampak z lepim pri živini vse Čuditi se je » kako živina ? in brez pretépanja vse svoje delà opravlja. na Rusovskim rada Pa priirodno e> na tudi pticam so Rusi posebni prijatli. Neki popotnik pripoveduje, de je bil somenj přišel, kjer je bilo tudi veliko raznih ptičev na prodaj. Zagledal je na tem somnji gospoda, ki je ptice ogledoval, in jih za veliko denarjev sila veliko nakupil, in si ceno vsaciga posebej zapisal. Kaj mislite, kaj je v • on s tolikimi ptici pocel? Precej tam na somnji je vsim kletke odperl, in vjéte revčke izpustil. Nekaj oplašenih se je obotavljalo po kletkah, ko de bi ne hotli vùn, pa primoral je tudi te za unirni v gojzd v svoje poprejšnje prebivalisa. To lepo usmiljeno djanje mi je v serce bližal sim se dobrotljivimu liti zacel, kakor de bi gospodu, in ga seglo, per očitno hva njemu enaciga ne bilo. Pa od ffovoril mi je: „Ni tako kakor vi mislite, nisim sam jez » tak. Ko bi vi večkrat med nas prišli, in po naših somnjih zagledali, kteri ptice r Tako u se ozirali, bi vi veliko tacih ljudi vje'te samo zato kupujejo , de jih potem izpusté. usmiljeno obnašanje nam veselje in tudi srečo prinese ko bi le tudi kterikrat enak miloserčnik pod po tem lépim izgledu podal, in Trančo v Ljubljani se se obnésel. S koliko veselejim petjem bi ptici tudi po Krajnskim modrost božjo oznanovali. Tudi nam bi taka miloserčnost razve'seljenje in srečo obrodila. K..c. Istrijanski Slovenci ined Teržaškim in Reskim morjem. (Dalje.) Morde si bo kdo mislil,de sim si sam to v glavo Istrijanske Slovence verh vsih drugih hvaliti, postavil, in le samo tó vati. » kar dobriga Ne, dragi ucinijo, od njih pripovedo-bravci I to niso moje misli; ampak samo — dobre med vsimi Slovenci v več stvareh enake. našle, in to sim vam pokazati zelel, de so si navade In slabe — Tako tudi, kakor so se med drugimi Slovenci še dan današnji najdejo, vraže in prazne vere, so bile in so se tudi med Istrianskimi Slovenci. se v léto V přetečením stoletji so oni večidel vsi vérovali in prikazni ponoćne; zavoljo tega so vsako na predvečérje sv. Janeza Kerstnika, de bi „strige zvonili posljejo po redovnika, Božjim orudjam spravi de jih kakor oni govorijo: 19 Z To pa nekteri napacno de-laj o, de lekarjem ^zdravnikam^ ne zaupajo , ampak de V ze v rajsi vérovajo prevarljivim mazarjem, kteri imajo svoji rodbini, kakor mislij o, to otajstvo, de zamorejo Posebno samo z nekimi molitvami bolesti zagovoriti. pa kadar kteriga gad piči, precej pokličejo kakiga tacih čudodelnikov. On prekriža rano otrovano s svojo roko in tiho izgovarja téle besede sv. pisma: „I ovo su ču desa onih, koji virvali su vu ime moje: iztirati čeju vra ga ? govorili budu zajike nove, pohoditi čeju i kacke, i ako budu otrov pili, neče škodovati njima, na bolestne Brez Božje pa clovek ruke kladati ceju, i izlecili njih budu." pomoci se sicer noben bolnik ne ozdravi je dolžan v bolestili zdravnika iskati, kterimu je Bog vednost dodelil, bolnika ozdraviti. Kér se pa večkrat primeri de od rr ada pičenim otrov (strup) nič ne skodva, jim zavoljo tega vére. Veliko ni moč umniši nabirali ..astramontane," ktere y> odvzeti njih prazne in koristniši bi bilo, de bi si poleti tukej za vsakim vo- glam dovelj raste. (Dalje sledi.) Ponovljena prošnja« Preljube Novice! léta 1845. ste v enim sostavku od M. Delimariča mile vale naše Pri gorče zavolj njih stermih potov in grozne dalje od farne cerkve. Ležaj te planine in obcine številne, ki so na njenim herbtu naseljene in med sabo na sredi eno podružnico imajo. so Yam se za podfaro v ze od narave namenjene zdele ; ste, k dosegi tega namena pomagati, ljudomile do torej brotnike prijazno vabile. Letašnja zima, ki je te Prigorce z groznim sne-gam zasula in s strašnimi zameti obdala, ter nam pot do njih popolnama zaperla, je zopet v naših sercih ker-vave želje zbudila po duhovnim na imenovanim kraji; v se zato Vas ponizno prosimo , de bi jih vzele in ta zadevek po vsi njegovi dobrotnikam razsoditi dale. V to Vam podamo: enkrat v misel obsegi ljudomilim oslabéla in obnemôgla moč njihna, in tako so bili za-vérovani v to šego, de, ko je hotel néki poglavar Sv. Vin cen ca (města v Istrii) zabraniti tó zvonenje, je bil v nevarnosti, svoje življenje zgubiti. Včs ljud je kričal V vsim skupej tedej 11 občin St evil o obcin, h is, dus, dal jo do farne daljo do recene cerkve, podružnice. Planina vas. . . 12 101 2 /4 ure !4 ure 5 4(5 1% 99 U „ Brezovce .... 3 28 l'A 99 3/ u „ Berlog..... 6 40 ilA 99 V * 99 11 102 i% 99 97 Prušnja vas in Ferluga . . . 15 135 i% V na mesti Mla dj e..... 7 50 iy4 99 '/4 ure • * Gradinje .... 7 60 VU 99 t» »- Verbjein Vertača 9 65 99 u y. Cerneča vas . . 30 200 . 99 « v Crešnjovec . . . 6 40 2 99 3/ U n 111 his in 867 dus. po městu : Tuzni mi, i naše polje se ! strige ceju nas zatreti i blago (živina) na Do podružnice derží pot postraní, torej ni stčrm. Dan današnji so se take prazne vére Ko bi ti ubogi, od ljudomilih dobrotnikov podpírá zgubile, in 3e malo jih je še, kteri take kvante od coper t. d V se vérovajo in poslušajo N predvečerje sv. Janeza Kerstnika tudi naši Slovenci uzigajo ogenj po gorah, kakor sim vidil v svoji treba po ni, si stan za duhovna sozidali in druziga Krizevskiga kaplana, kteri iz vérne denarnice 200 gold, prejema, gori dobili, bi tekle iz te prestave za njih in druge farmane velike koristi. Za njih: kér bi se jim ne bilo Krajnski domovini; če jih pa ono odgovorijo, kakor moji domorodni kmetj je stara potih mučiti doli ? kamor se v mokrim kdo vprasa za vzrok, ravno de ada 9 to je 9 in zmerzlim le na palico opremši, ali za veje lovivsi priti farmane pa: kér bi se izpraznjen zamore. Za druge Tudi v bolestih se najde sèmtertje kaj napačni med njimi. Res je, de se oni ne strašijo smerti, kakor ondaj dovelj velika. kaplanov stan lahko porabiti dal za solo, ktere se zdej nimajo. Tudi farna cerkev, zdej premajhna, bi bila so dosta pokazali v zadnji Francozki vojski, ko so, pod vladanjem čast. gospoda L— radi zapustili svoj dom in Potreba ta je bila V ze ob času Cesarja Jožefa se branili zoper obcinskig V • eniga ali druziga bolniga reci: sovraznika. Lep spoznana S solznimi očmi mi je cerkvenik ondašnje slišati podružnice pravil : de so bili iz kresije gori na ogled 99 Ako volja Božja jest, prišli in dokončali: dese ima stan za duhovna narediti 7 «4 Kostanjevški samostan pa je to dokler se je na Cesarski ukaz bičnost! ki se nar lepšim in nar koristnišim naredbam delo takó dolgo odlagal pozabilo. Oj, gerda se- kvice ali popolna „Cbelica" dobiti; prodajajo se pa protivi, ako le od delječsúmi in sluti, de bi kaj njeni novo natisnjene druge bukvice tudi 20 kraje. Kér „Čbelica", posam po , ktera je bila že večkrat v Novícah častno v misel vzéta in ki je Slovencam dobro mu žepu odletélo. V 1 znana, ponovlj CIovekoljubu se milo storí, viditi ob nedeljah in tó pristavimo y de je priporočevanja ne potřebuje, le samo novi natis drugih bukvić praznikih, ki so tudi v počitek postavljeni, te ljudi še ličen kakor vse Blaznik nar več terpeti in tergati obutev, s ktero so takó slabo previđeni, de jih večkrat Pa oh ! saj še pri svoji, po dvoje V ze le ene ce vije ima. léta 1647 sozidani po- buk\ de mende le zató v • v vic prav , in de so druge tari m pravopisu natisnjene delà y so poprejšnjim trojnim enake, in de je tedej cela sta družnici nimajo pokopališa, ampak za trupla svojih rajnkih n reji „Cbelica" v edini obleki; in to je prav. De bo pa nasledba to je y pet k, kteri elikim ^plazijo cez grozne hřibe in doline vec ko 2 uri deljec veseljem pricakujemo iskat perští! y v K r a j n c i y ziga serca, sodíte sami draci Krajnci! bistriga ste uma in bia premoženja © obilniga y mnogi zmed Vas tudi : ali je tù Vaša mila roka potrebna, aline? Takó ste Vi dobri, de revne daljne kristjane unkraj Oceana in v Jeruzalemu obilno podpirate ; nekarte, Vas prosim, ne pozabite, une podpíraje, svojih ubogih; sedanji novi obleki na dan přisel, nam skoraj opomniti ni treba, kér pesnik 1848. léta v. „start Bohoričici bi bil enak možiceljnu s kito 1790. léta! * V Kalo§(no naziiaiiilo. V 9 0C1 v daljo ravnaje ne zgubite iz pred sebe obližja. zgorej rečeno liiso sozidali,in Vikši, Sima Milutinovic, slavni pesnik Sèrbski, kteriga je Evropa poznala, Slavija visoko spoštovala in vsa Ilirija nježno ljubila, je umerl, — se le 56 lét star. Vaši mili darovi bi te resnice prepričani, bi gotovo v to prestavo z veseljem dovolili. Pa vender, Častiti, ne vzemite za zlo, (Danica.) UTaznanilo Današnjim Novicam je perdjan posebni list de Si nizek in preprost kaplan upa kiicati Vas na po- z latinskim oznanilam molnisa alfabeta moc k temu Ijudomilimu delu. Resnica ostane le resni ca y pridi ona iz ust nizkiga in preprostiga sociga in modriga. y it' ali pa vi novih 9 vse Evropejske narode in Ti ./v ^ibM r ¥ 4 » v V- ki Oj y de bi moje besede ne bile damlju (echo} enake se razléga in odamljuje y učina potihne! ■■I, ■■■ ■■ pa nazadnje brez vsiga V Sv. Križu poleg Kostanjevice na sv. Krizostoma dan 1848. Juri Kobe, ondašnji kaplan. I JLjiëùiJnni V làrftjnji Žitni kup (Srednja cena). 5, Svečana. 31. Prosenca. cold. ffold. v Krajnska Cheliea. v 7? Krajnska Cbelica" na svitlo dana od gosp. M. Kaste lie a v cveterih bukvicah takó pošla, de je bilo treba y je druge gosp izdatelju bukvice vdrugic natisniti. Konec lanjskiga léta so dali tedej iskreni Slo venec, gosp. Kastelic y drugih bukvić drugi natis mernik Pšenice domaće banaške Turšice Soršice RI v 9 ezi Jećmena Prosa • • Ajde • -• Ovsa • • • na svitlo, in takó se zamorejo zdej vse č vet ere bu 21 2 I 32 30 2 36 •— 1 ! & 53 2 - - 1 ! 1 44 54 1 52 29 1 28 - 1 1 1 4 *) Resnicne besode so, de je naša perva dolžnost domaćim Cena presicev na somnji v Krajnji: Presiči po 9, 7 in pol, in po 6 kraje, funt bratarn pomagati. Vređništvo. Spell po 23 in 24 gold. cent. Obertniska družba (Industrie - Verein). Oznanilo in povabilo. Po postavah obertniške druèbe se odrajtuje létni donesek (5 gold.) vsako léto mesca prosenca Gospodje udje y ki navadniga doneska se niso odrajtali y se tedej opomnijo y naj ga pri pervi priloznosti odrajtajo. Pri ti priliki tudi oznanimo, de je zdaj pravi čas, vnovič v to občnokoristno družbo stopiti, která, kakor kme tijska družba, veliko čast vživa de so presvitli Nadvojvoda Joan njeni vikši vodník in predstojnik. Vsak pošten člověk lepiga zaderžanja zamore v to družbo stopiti, naj bo gospod , ali kmetovavec ali rokodelec. V ta namen naj oznani svoj pristop pisarnici obertniške družbe v Ljubljani, in naj napové svoje stanovanje in svoj stan ? s kterim naznanílam se tudi zaveze létni donesek 5 goldinarjev odrajtovati. Vse to potem oznani Ljubljansko odborstvo v Gradec, kjer visoko vodstvo napovedani pristop noviga uda prevdari in razsodi, in mu potem, ce ni kakih posebnih zaderžkov, od presvitliga Nadvojvoda Joana podpisano častno pismo (diplom) pošlje. S tem pismam stopi novi ud v tovaršijo slavne obertniške družbe, ktere poglavni cilj in konec je, domačo obert nijstvo povz digni ti in mladim rokodeleam v risarski soli in z novimi bukvami pomoč brez plačila podati, se podučiti in izbistriti v svojim rokodelstvu takó, de nam ne bo treba ptuji/i jrokodelcov v domačo deielo vabiti in domaćih petic V vunanje dekele pošiljati. Kdor tedej tako družbo podpírá, podpírá domtivíno in je tudi sebi iih-svoji rodovíni v prid, čeravno gotóvig.a dobička že pervo léto ne" vidi. To pa je prava pot, ki pelje_k gotovimu blagostanju domovine. Razun tega ima sleherni ud tudi pravico, družbine bukve, ki sô dastikrat z lepimi ih dragimi podobami razjašnjene in olepšane, na dom jemati in jih brez plačila prebirati dano (PPH —m y na vsih spisih praviga uda obertniške družbe p odpisovat i, i. t. d. Vsacimu udu je pa tudi na voljo — dr-užbe stopiti, kadar hoče, de le svoj odstop poprej napové. Na Krajnskim, Goričkim, Ter&askim i. t. d. je veliko premožnih in obrajtanih kmetov in roko deleov — kakó ali ne bojo nar modrejši iz med njih stopili v obertniško družbo? Ali se ji ne bojo tudi častit se* iz ljivi cr osp. duhovni, de.zelni uradniki, fabrikanti in v Novícah na znanje dajali. drugi posestniki* pridružili? Vse nove ude bomo zvesto Odborstvo obertniške družbe v Ljubljani 1. Svečana 1848. Vrednik Dr. Janez Bleiiveis. Natiskar in záložník Jozef Blaznik v Ljubljani.