E=]mjmii=limi=imi Mii vsuli pelek. □□ Uredništvo in upravništvo: KoDilarjeva ulica St. 6. P=IWI=1BE1IHS 'V MO C E3ESE9l^i^l=5E==l i Karotnino mir. celoletna.. K 4*— poiutetna.. „ 2*— Četrtletna.. „ r— Posamezna St. „ o to ESBIHEliSBB GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA. Štev. 4. V Ljubljani, 25. decembra 1914. MWUŠL)ifl][M3QŠi31M) Leto X. ■V. % I , 'M J; V i # M Franc Kerhne: Božični pozdrav. Božič prihaja k nam, oni prelepi, v srce segajoči, poezije polni prazniki, ob katerih ugasne vsa človeška strast in se človeku zdi, da je odprt na nebu košček nebes. »Glej, zvezdice božje migljajo lepo, odprto široko je sveto nebo!« Pretresljivi so letošnji božični prazniki in božičnega duha ni veliko na njih. »Mir ljudem na zemlji!« tako prisrčno doni ona večno lepa angelska pesem sem doli na zemeljske poljane ali njeni akordi so izgube v strašnem grmenju topov, med prasketanjem pušk, med bombami in granatami! Božična luč je obledela in nemo in bledo seva na tisoče grobov na sneženih poljanah in umira na očeh umirajočih junakov. Božični praznik kuka skozi oknja v naše hiše in trka na vrata naših družin. Vsako leto je prihajal in vsako leto je razlil koš veselja pred naše jaslice in paša božična drevesa. Danes so prazni naši domovi, suha so božična drevesa in v jaslih komaj da brli lučka! Naši očetje in naši bratje leže zakopani tam daleč proč v mrzlih snegovih in brezčutnih gozdovih v viharju granat in v morilnem ognju, boreč se za pravice in gorek kotiček svojega doma. Božični praznik pa stoji na pragu in meče svoj odsev na solzne oči naših mater in začudene obraze naših otrok. In vendar pozdravljen nam božični praznik, ti praznik miru, ti praznik luči, veselja, sreče in našega reše-nja. Še nikdar nismo čutili na zemlji tako jasno in tako trpko, da brez tebe ni življenja, ni sreče, ni miru, ne veselja. Tam, kjer tebe ni, vlada smrt s svojim strupenim dihom in mrzlo železo s svojim brezčutjem. Človeštvo je izgubilo svoj Božič, vero v Luč sveta, v Solnce, ki ogreva človeško dušo in v tistem hipu je objela zemljo smrtna senca. Današnji časi nam pišejo s prstom na steno, da se nam bliža viharna noč brez konca in kraja, temna1 kakor grob, globoka kakor globočine morja in strašna kakor pogled smrti. Zato pa nocoj k jaslicam, nazaj k betlehemskemu Detetu, k Reše-niku sveta! Tam je ključ k vratam miru in sprave in izhod na svetlo cesto, kjer imamo vsi dovolj prostora za življenje miru in ljubavi! Težki so časi, pod katerimi ječijo naša srca. Ali mi narod delavcev gremo skozi nje kakor je šel plamen skozi izraelsko vojsko, ki je oslepel sovražnika in vlil ognja v duše borcev. Bili smo nakovalo, ali težka kladiva nas niso zdrobila, šli smo kakor železo skozi ogenj, in ogenj nas je ustvaril. Slovensko ljudstvo in delavstvo je prebilo hude boje v neizčrpljivem upanju v Božjo modrost in previdnost, ki nikdar ne zapusti svojih. In danes stoji enakopravno, roko v roki, s rce s srcem v bojnih vrstah na bojnem polju za pravice države, v kateri hoče mirno preživeti in dovršiti .nalogo, ki mu je usojena na tleh naše zemlje. V tem znamenju pozdravljamo sveti Božič, Sveto noč, spomin našega odrešenja in uteho človeškega srca. Minila bo vojska in šli bodo mimo nas ti resni časi in na našo domovino bo padla zopet rosa blagoslova in miru. Naši očetje in sinovi se bodo po končanem boju zopet vrnili pod domače krove k svojim družinam. Sveti božični duh, ti duh večnega upanja in večnega zelenja, ostani vedno v nas in nad nami kot središče našega življenja in cilj in konec našega hrepenenja. Pozdravljen nam sveti Božič, pozdravljeni naši junaki! Jugoslovan. Strokovna Zveza. Predsedstvo J. S. Z. in uredništvo »Naše Moči« javljata, da zapisnikar 3. S. Z. urednik Frančišek Kerhne, zapusti Ljubljano, ker je imenovan za župnega upravitelja v Vavti vasi na Dolenjskem in zato izstopa iz načelstva J. S. Z. Slovenska krščansko socialna delavska organizacija bo pogrešala gospoda Kerhneta. Sodeloval je veliko v naši delavski organizaciji: na sestankih, sejah, shodih in na socialnih tečajih. Zelo veliko je pisal tudi v »Našo Moč«. Upamo, da ji ostane, i v bodoče zvest. Težko ga bomo pogrešali na polju slovenske krščansko socialne delavske organizacije, kjer je duševnih delavcev tako malo, in njegovega dela in njegovega prevdarnega sveta. Za vse, kar je dobrega našemu delavstvu storil: Bog plačaj! Predsedstvo J. S. Z. Uredništvo »Naše Moči«. Jožef Gostinčar s. r., Miha Moškerc s. r. NAJVIŠJE CENE KROMPIRJU. Načelstvo J. S. Z. se je potegnilo že opetovano za to, da se določijo najvišje cene najvažnejšim živilom. Moki in žitu so že določene. Zdaj so se določile tudi krompirju v veliki trgovini. Za kupčijo na drobno jih določijo deželne oblasti. Prepričani smo, da se to kmalu zgodi. Veseli nas osobito, ker odredba tudi obsega določila, da se lahko zaloge, če jih kdo noče prodati, posili prodajo. V sedanjih vojskinih časih je popolnoma umestno, da se špekulacija z živežom prepreči. Navajamo besedilo važne odredbe. Slove: Odredba trgovinskega, poljedelskega in ministra notranjih stvari 19. decembra leta 1914 o določitvi najvišjih cen krompirju. Temeljem cesarske odredbe dne 10. oktobra 1914, drž. zakonika štev. 274, dokler traja vojskino stanje in po njem povzročene razmere, odreja: § 1. Pri prodaji krompirja v veliki trgovini se ne smejo prekoračiti sledeče najvišje cene. (Cena se razume v kronah za meterčni stot, to je 100 kilogramov. Krompir se deli v krompir, ki je izbran, in sicer rumen, bel in rdečkast. Navajamo ga s črko a), s črko b)označujemo nezbran krompir, ki je namenjen industriji in za pitanje živine.) Nižje Avstrijsko a) 9, b) 6, Zgornje Avstrijsko a) 10, b) 6; Solnograško a) 10.50, b) 7; Štajersko a) 10.50, b) 6.50; Kranjsko a) 10.50, h) 6.50; Goriško, Tr^t, Istra a) 11, b) 7; Tirolsko a) 11, b) 6.50; Predarlsko a) 11, b)6,50; Češko a) 9, b) 6; Moravsko a) 9, b) 6; Šlezija a) 9, b) 6; Dalmacija a) 12, b) 7 kron. §2. Veletrgovina v smislu te naredbe je obrat med proizvajalci, trgovci in izdelovalci. V § 1. določene najvišje cene se ne smejo prekoračiti tudi v posrednjem obratovanju med proizvajalcem (kmetom) in porabljevalcem. §3. Naj višje cene veljajo za kraj pogodbene dobave za 100 kg brez vreče proti plačilu v gotovini (netto per kasa). Če kupec ne dobavi vreče, je prodajalec upravičen pri prodajah od na-lagalne postaje, da na kupčev račun dobavi potrebno slamo za opremljenje voza in da se krompir pokrije. Najvišje cene vsebujejo stroške nakladanja in vožnje do nakladalne postaje. § 4. Politična deželna oblast je pooblaščena, da sme določiti mali trgovini najvišje cene, upoštevajoč v veliki trgovini določene naj višje cene. Lastnika krompirjevih zalog lahko politična deželna oblast pozove, da jih dobavi, v kolikor jih ne potrebuje za domačo rabo, po določenih najvišjih cenah. Poljedelcem in obrtnikom se morajo prepustiti tiste množine, ki jih potrebujejo za nadaljevanje poljedelstva, oziroma za njih obrtne obrate. Če se lastnik brani ugoditi pozivu, lahko politična deželna oblast zaloge na račun in stroške lastnika zaloge proda; prodajalno ceno mora določiti politična deželna oblast, ki naj jih, upoštevajoč najvišje cene in kakovost in uporabljivost blaga zaslišavši strokovnjake, končno veljavno določi, § 6. Ta odredba se ne ozira na dobavo krompirja iz carinskega inozemstva* § 7. Za obrat s semenskim blagom lahko poljedelski minister na predlog kake kmečke korporacije ali c. kr. semenske nadzorovalne postaje na Dunaju dovoli izjeme od določil te odredbe. § 8. Prestopke določil te odredbe in z ozirom na njo izdanih predpisov kaznujejo pri prodajalcih politične oblasti prve instance z denarnimi globami do 5000 kron ali pa z zaporom do 6 mesecev. § 9. Ta odlok se uveljavi 23. decembra -1914. ■: ; sr«.....■' Heinold m. p. Schuster m. p. Benker m. p. Organizacije J. S. Z. naj pazijo, da se bodo povsod v veliki trgovini te cene upoštevale in da se bodo tudi izdane najvišje cene za prodajo na drobno upoštevale. Vsak slučaj, ki bi ne odgovarjal postavnim predpisom, naj se takoj nemudoma, s pričami seveda, naznani pristojnemu političnemu okrajnemu glavarstvu, oziroma dotičnemu magistratu, da se oderuhi z živili kaznujejo, kakor pošteno zaslužijo. Načelstvo Jugoslovanske Strokovne Zveze. f Ivan Zakrajscek. V Vavti vasi na Dolenjskem je umrl p. g. župnik Ivan Zakrajšček. Spominjamo se blagega rajnika, ki je bil velik prijatelj naše slovenske krščan- Prokletstvo bogastva. On je bil zelo marljiv in priden. Kmalu je postal zelo spreten korespon-dent. Gospodar se je zanesel popolnoma nanj. Poverjeval mu je celo take posle, ki jih sicer trgovci sami izvajajo. Ko je Kamnar tako pridno služil na svojem novem mestu četrt leta, je postal pozoren nanj neki tvorničar. Ponudil mu je v svoji pisarni mesto dopisovalca s precejšnjo plačo. Njegov dosedanji gospodar mu je izstavil najboljše izpričevalo. Kamnarjevi tovariši so bili popolnoma zadovoljni, ko je odšel. Ko je namreč prišel naprej, je postal samoljuben in brezobziren: večkrat je tudi ovajal svoje tovariše skrivaj gospodarju. III. Vlado Kamnar nastopi svojo novo službo pri bogatem tvorničarju Brado-; vu. Udomači se kmalu. Bogastvo, dobijo ček, velike razmere, več sto delavcev ' nepopisno učinkuje nanj. Kmalu si pri-, dobi, kupčijsko je bil zelo sposoben, popolno zadovoljnost svojega novega gospodarja. Hitrejše, kakor si je predstavljal je prišel naprej. Predvsem ga je mikala visoka plača. O sebi začne misliti, kako da je izobražen. Spreten je bil. S tovariši v pisarni dobro izhaja. Lovčnova se veseli njegove sreče. Misli, da zdaj po dveletni tajni zaroki se kmalu poročita, ker so se izpreme-nile razmere. Kamnar tudi misli, naj bi zaroko proglasil, a odločiti se le ne more. Nevarna sreča ga nekoliko zmede. Boji se, kaj ko bi zaroka z Lorčno-vo, navadno žensko brez premoženja, slabo vplivala na novega, bogatega gospodarja. Ljubezen nasproti deklici, ki ji je bil vse, se pričenja ohlajati. Ona niti ne sluti, kaj da se godi ž njim. Hoče pa, naj se zaroka proglasi. On zna njeno željo z raznimi pretvezami zavlačavati. Odkar Kamnar dobiva visoko plačo in občuje večinoma z bogatimi, veleuglednimi tvrdkami, je postal drugi človek. Prejšnja priprostost in skromnost izgine, bahač postane, ki hvali sebe. Nazori o zvestobi in poštenosti so se umaknili pohlepu po velikih razmerah in po bogastvu. Nikakor ne zanemarja svojih dolžnosti, hlepi pa, da postane prvi. Bradov je zelo bogat mož, a tudi domačo družbo večkrat tudi pisarniško osobje. Povabi tudi nekoč Kamnar- ja v nedeljo na kosilo. Veselo sprejme vabilo. Točno pride. Velikanski vtis so, kar smo že povedali, napravile na Kamnarja razmere v pisarni. Sijaj in razkošje v Brado-vem zasebnem stanovanju ga popolnoma preslepi. Nekoliko pred kosilom pride tudi Bradova žena z dvema odraslima, lepima hčerkama. Predstavili so tudi Kamnarja ženskam. Prvič v svojem življenju kosi Kamnar v tako izbrani družbi. Ne čudite se, nekoliko nerodno se pač obnaša. Pine jedi in izbrana vina mu zelo u&ajajo. Ne čuti se sicer domač, a zato mu tembolj dišita jed in pijača. Pač pazi, da ne pije preveč. Noče se prvič pokazati v slabi luči, ker ve, če postane prevesel, ga več ne povabijo. Pri kosilu se razgovarjajo — v družbi so seveda le bogati trgovci — večinoma o tvorniških zadevah, kupčiji, pisarniških zadevah, delavskih razmerah in o razmerah na denarnem trgu. Dolgočasno, kaj ne. Ko pokosijo, pijo kavo v stranski sobi kade fino smodko; nakar se gosti veselo poslove. Tudi Kamnar je vesel in se čuti. Ko gre domov, takole proti 8. uri je že šlo, prešinjajo njegovo po vinu nekoliko zmedeno glavo razne misli: le- po je, če si pogoščen pri taki elegantni in bogato obloženi mizi med bogatinci. Tak bi tudi sam rad postal. Vleklo ga je k zapeljivemu zlatu. Pravzaprav je nameraval obiskati njo, ki ga je tudi čakala. Bogastvo pri Bradovu ga pa tako zmede, da že o sebi misli, češ da je že tudi on bogat. Prične se sramovati znanja z Lovčnevo. Hlepeti prične po bogati nevesti. Le bogastvo in bogate ljudi še ceni, dobro zvesto srce, izobraženost mu je manj vredno. Ne gre k njej, marveč v neko fino gostilno, ki je podobnejša razkošnemu Bradovemu- kakor priprostemu njenemu stanovanju. Ko prespi svoje visokoleteče, ošabne sanje in ko mora zopet v pisarno, se nekoliko iztrezni. Uvidi, da še ni bogat in da tudi kmalu ne postane. Zaveda se, v službi bogatega moža se nahaja, a zato sam še ni bogat. Če slučajno svojo sedanjo službo izgubi, ne ve, če zopet takoj tako službo dobi. Bolje je zato, da proglasi zaroko z Lovčnovo. Sebičen mož misli le nase. Niti na misel mu ne pride, da je ona že mati, ker je preveč na njegovo zvestobo gradila in je zato tudi nanj popolnoma navezana. Kljub temu misli na to, kaj da je zanj prav. sko socialne delavske organizacije. Pa-stiroval in deloval je sicer v čisto kmečki župniji, v kateri delavcev ni, a kljub temu je blago srce vzornega katoliškega svečenika prav dobro znalo ceniti važnost in potrebo katoliške delavske organizacije in dobrega katoliškega delavskega tiska. Zvest prijatelj je bil i našemu listu od izpočetka sem. Naročen’ je bil na naš list ves čas, kar izhaja. Ponovno nas je blagi rajnik bodril, naj nastopamo krepko za pravice delavstva. Za list je pošiljal običajno višjo kot običajno naročnino in pristavljal, še več bi poslal, ko bi mogel. Ni ga zdaj več. V najboljši moški dobi, rojen je bil leta 1866., se je zdelo Gospodu, da je skromni in dobri in zvesti njegov služabnik si nabral dovolj zaslug in poklical ga je iz te solzne doline! Delavci, delavke! Spominjajte se svojega zvestega in dobrega prijatelja v molitvi! XXX O rajniku, prijatelju slovenskega kršč. soc. delavstva pišejo »Dolenjske Novice«: Dne 16. decembra ob 3. uri popoldne so zapeli kapiteljski zvonovi ter pošiljali glas bližnji vavtovaški župniji, da se vrača vanjo njen duhovni pastir J. Zakrajšček, a zdaj zadnjikrat k večnemu počitku. Župnik Zakrajšček je že pred več tedni iskal pomoči v bolnici čč. usmiljenih bratov v Kandiji, a zdravniki so spoznali, da zanj ni več zdravila. Čuteč svoje pešanje je župnik vložil prošnjo za vpokojitev — a že 15. decembra proti jutru se je oglasila smrtna dekla ter ga rešila vseh nadalj-nih skrbi. Župnik Zakrajšček je bil rojen na Blokah 13. oktobra 1866. Po dovršeni gimnaziji si je izbral duhovniški poklic ter bil v mašnika posvečen dne 19. julija 1890. Poslan je bil za kaplana v Metliko, kjer se je s svojim milim značajem takoj priljubil belokranjskim vernikom, ki ga imajo še zdaj v blagem spominu. Od tam je šel kapla-novat v Šmarje pod Ljubljano. Ko je bila fara Vavta vas izpraznjena, je leta 1897. novomeški kapitelj kot patron prezentiral g. Janko Zakrajščka za župnika, ki je od tedaj skozi 17 let vodil to važno župnijo z vso vnemo skrbnega duhovnega pastirja. Vsled svojega mirnega značaja je bil priljubljen pri vseh, ki so prišli z njim v dotiko. Ko je bilo treba tudi na našem Dolenjskem nasproti stopiti medlemu narodnjaštvu, ki je pod blestečimi frazami le preveč širilo puhli liberalizem tudi med priprosto verno ljudstvo, bil je Zakrajšček med prvimi sotrudniki nove živahne organizacije na izobraževalnem in narodnogospodarskem polju. Hranilnica in posojilnica v Kandiji ga šteje med svoje ustanovitelje. Ostal jej je odbornik kako .desetletje, dok je za svojo župnijo z ondotnimi somišljeniki osnoval lastno posojilnico. Da bi se med župljani bolj razširilo hrepenenje po dobrem čtivu in ljudstvo imelo tudi primerno zabavo, je ustanovil izobraževalno društvo, ki je skrbelo za poučna predavanja. Dijaška kuhinja v Novem mestu je imela v njem zvestega podpornika. — Za »Dolenjske Novice« je bil Zakrajšček vedno vnet in uprav v njegovem župnišču se je porodila misel, da jih je treba vzdržati in zmiraj bolj razišrjati. Ko so letos zopet začele izhajati kot tednik, spomnil se jih je z večjim darom vedoč, da brez žrtev ne dosežemo večjega uspeha. — Kot Ko zopet sedi v pisarni za svojo mizo in pridno dela in ko sklene še ugodne kupčije, se zonet prevzame in ne misli niti na to, da bi kdaj svojo službo izgubil. Domišljuje si, da mora že gospodarjev namestnik postati. Zvečer gre le k nji. Opravičiti se ne misli, ker ga prejšnji dan ni bilo. Videti hoče le, kako se ji obnaša obrt. Sprejme ga, kakor vedno prijazno in ljubeznjivo, rahlo mu očita, zakaj da ni prišel v nedeljo. Poizkuša se izgovarjati, a ne dolgo; razgovor zavije na druge stvari. Ne zdi se mu vredno, da govori o prejšnjem dnevu. Vpraša, če je veliko dela. Ona pritrdi. Zadovoljno prikima, sam pri sebi pa misli, kako drugačno in koliko lepše je pri Brado-vu. Njo njegovo obnašanje neprijetno zadene. Misli, da je imel v službi neprijetnosti in ga vpraša. Odmaja z glavo in se pripravi, da gre. To ji je preveč. Zahteva, naj pove, zakaj je tako pust, a ostane kljub temu dolgočasen. Ko sili ona, naj razglasi zaroko in ga opozori na njegov dolžnost, ji odgovori: Trgovskih poslov je toliko, da zdaj niti na javno zaroko ne misli. Hitro in hladno se poslovi. Odide . . . somišljenik S. L. S. je povsod posegel v boj, kjer je bilo treba nasprotniku preprečiti dostop med dobro ljudstvo. V veliki šmihelsko - stopiški občini je bil do zadnje volilne dobe, ko se je kandidaturi odpovedal, mnogoletni odbornik. Pri državnih in dežclnozbor-skih volitvah je bil izkušen voditelj svojega oddelka tam na razpotju ob Krki. Le malo zakrknencev ni hotelo poslušati njegovega očetovskega glasu misleč, da njegova miloba vse pozabi, vse prenese. Župniku Zakrajščeku je bila pri srcu lepota hiše Božje. Pred leti je dal prenoviti farno cerkev, znotraj jo je preslikal s prav okusnimi barvami. Nove orgije lepo povzdigujejo siuž-bo Božjo. Notranje duhovno življenje faranov je prenavljal s sv. misijonom, duhovnimi vajami, Marijino družbo itd. Dober pastir svojim ovčicam. Prezgodaj si se ločil izmed nas, pogrešali te bodo prijatelji in rodoljubi. A tolaži nas misel, da si že prejel plačilo zve-svega služabnika. Blagi Janko počivaj v miru! XXX Župnik Janko Zakrajšček je bil dne 16. decembra popoldne ob 3. uri v mrtvašnici usmiljenih bratov cerkveno blagoslovljen in potem prepeljan v Vavto vas. Mnogo voz spoštovanih žup-ljanov je spremljalo z venci ozalšano krsto, katero j 3 obdajal kot častna straža oddelek uniformirane požarne brambe. Pri blagoslovu so bili navzoči kanonik Žlogar, dež. poslanec in župan Zurc, p. prijor in več drugih znancev. Dne 17. decembra ob 10. uri je bil slovesen pogreb v Vavta vasi. Sprevoda se je udeležila šolska mladež s svojim p. n. učiteljstvom, Marijina družba z zastavo, občinski zastop, požarna bram-ba, izobraževalno društvo in mnogo ljudstva iz vse okolice. Društva so nosila tudi krasne vence z udanostnimi napisi do prečastitega umrlega. Pred krsto je šlo 23 gg. duhovnih sobratov s p. n. g. proštom novomeškim, ki je v nagovoru omenjal delovanje pokojnega župnika po Srcu Jezusovem ter vernike ginil do solz. Pri pogrebu smo opazili g. dež. poslanca in župana Zurca, šol. nadzornika Lavtižarja in več drugih gg. od blizu in daleč. In tako zdaj duhovni pastir Janko počiva med svojimi ovčicami. Naj mu sveti večna luč! V nedeljo 20. decembra 1914 je umrl odlični igralec slovenskega gledališča. Ob njegovi smrti plaka tudi slovensko kršč. soc. delavstvo. Rajnik se je učil drame pri diletantskih predstavah v Katoliškem društvu rokodelskih pomočnikov. Že kot slaven igralec je pred leti rad na prošnjo Štefetovo nadziral v Katoliškem domu takratni delavski oder S. K. S. Z. Tudi ko je že nosil kal smrti v sebi, je nastopal v Ljudskem domu. Blag mu spomin! Glasnik Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze. DRAGINJA. »Fachblatt der Tabakarbeiter« piše (št. 23). Vsak veliki dogodek povzroči posledice, ki jih sam.kot tak ne namerava, tako je tudi sedanja vojska, največji in najstrašnejši dogodek svetovne povestnice, povzročil prikazni, ki dasi niso naravne, globoko posegajo v razmere vseh. Ne govorimo tu o pre-tresljajih, ki zadevajo marsikatero rodbino radi smrti ali ranjenja svojih dragcev; pečati se hočemo z življenjskimi razmerami tistih, ki so ostali doma. Kmalu potem, ko je izbruhnila vojska, se je pojavila brezposelnost tako, kakršne še nismo v tej veličini in take doživeli. Vojska je, o tem ne dvomimo, celo naše gospodarsko življenje zelo pretresla. Marsikateri tvorničar ni mogel več prodajati blaga. Tisti deli industrije, ki razpečava blago v inozemstvo, ga vsled naših sovražnikov več ne more. Industrija, ki razpečava razkošno blago, je tudi morala omejiti izdelovanje. Umevno je, da so navedene industrije ustavile ali vsaj omejile svoj obrat; a neumljivo je, da so odpuščale delavstvo tudi take industrije ki se jim ni bilo treba bati, da bi njim dela primanjkovalo. Hvala Bogu, razmere so se že nekoliko izboljšale; gospodarstvo se polagoma okrepuje; prilike za zaslužek in za delo je vedno več. Kljub temu daje vojska razmeram jasno svoj pečat. Ne moremo še govoriti, da naše gospodarsko življenje splošno napreduje. Velika brezposelnost je učinkovala v marsikaterih rodbinah naravnost uničevalno. Vedno hujša draginja je storila še svoje, da se je povišala beda najširših plasti. Nobena draginja kakor sedanja se ni tako hudo čutila. Umevna je bila dz^aginja prve dni po vojski, a zdaj pravega povoda za draginjo ni bilo. Le pohlep po dobičkariji in po špekulaciji posameznikov jo je povzročil. Letošnja žetev, znano je, ni le dobra, marveč prekaša precej lansko. Najvažnejša živila se ne smejo izvažati. Ves pridelek in tudi ostale lanske zaloge so ostale doma. Mogoče se je nekaj živil več potrebovalo, a poskočila potreba nikakor ni tako močno, da bi se pomanjkovanje čutilo. Draginjo je predvsem povzročil nakup velikih množin in ker so se zaržavale zaloge. Samo cene pšenici so poskočile, odkar se jo pričela vojska, za 53 do 62 odstotkov. Pognala je cene kvišku poljedelska borza. Neobhodno potrebno je, da borzo zapro. Ob času svetovne trgovine; bodi, je morebiti nekaj pomenilo, zdaj pa le umetno draži cene žitu in moki. Za 20 do 120 odstotkov so se povišale cene krompirju, Čebuli, fižolu in graliu, leči in ječmenčku. Res zadnji čas je bilo, da so se določile najvišje cene. Zdravstvo. LEPOTA. I. Voda. Pravo splošno zdravilo tudi za negovanje lepote je voda. Če vodo pametno in koristno uporabljaš, dosežeš iah-ko veliko z njo. Ne smeš mi pa nikakor misliti, da ti svetujem le čisto, mrzlo vodo. Voda se mora uporabljati marveč različno topla, hladna voda, s katero se umivaš in vedno toplejša, do parne kopeli. a) Mrzla voda. Ne zanikavam, češ, da mrzla voda ni za zdravo, a tudi za bolno telo važno zdravilo; res je. Opozoriti pa moram, da, če prevečkrat umivaš lice z mrzlo vodo, ti lahko tako umivanje škoduje, osobito če je koža nežna. Pravijo, da je ohranila Diana Poiters svojo lepoto, ker se je mnogokrat umivala in kopala v mrzli vodi, a čudim se, ker je kljub tolikemu umivanju ostala lepa. Winternitz, priznan strokovnjak, piše o tistih, ki so čez vse zaljubljeni v mrzlo vodo: Njih koža je suha, po-dobnja usnju, negibčna, brez masti, revna krvi in napravlja vtis pletenine, ki je brez življenja. Mogoče sicer, da taka'koža ni občutljiva nasproti vremenskim izpremembam, a lepa ni. Kdor hoče, da ostane lep, naj se ne umiva dlje časa s samo mrzlo vodo, a dosežejo se le tudi z njo lepi uspehi. Mrzla voda prežene s kože kri, zato zblediš, ko se z njo umivaš, a takoj nato zopet pritisne kri v njo, kar se lahko povišaš, če krepko kožo drgneš. Če ostaneš več časa v mrzli vodi, koža zopet obledi. V olepševalnem oziru telesa se glede na kožo uporablja mrzla voda, če je hočeš utrditi. Če zardiš ob najmanjši priliki, se umivaj z mrzlo vodo; utrdi ti kožo in uredi pritok krvi. Če je mrzlo ali tudi le hladno in ti postane obraz rad višnjevo rdečkast, kar ni lepo, se morebiti dvakrat na dan umivaj z mrzlo vodo in si krepko drgni kožo. Izboljšala se ti bo napaka, če jo tudi morebiti ne odpraviš popolnoma. Mrzlo vodo uporabljaj tudi, če se ti zdi, da je koža na obrazu premehka, gobasta. Splošno nočem preveč grajati stare, vkoreninjene navade, da se umiva vsako jutro obraz z mrzlo vodo. Pripomniti moram le, da vsakdanje umivanje z mrzlo vodo škoduje koži. Morebiti kaže, da se nekatere dni umiješ s toplo vodo. Vsekakor pazi, da si dobro obrišeš obraz. Ko se umiješ, ne ^ojdi nikdar takoj v suh, mrzel zrak. Če pa že moraš iti, čuvaj kožo ob mokrem vremenu z najtanjšo plastjo kake kreme (mazilo), morebiti grška krema, stane približno 1 K 40 vin škatulja. Ni vseeno, s kakšno vodo si umivaš obraz. Pesniki in tudi dekleta na deželi večkrat zelo hvalijo jutranjo roso, češ, da ti olepša lice. V tej veri, ki seveda nikakor ni znanstveno dokazana, se koplje Egipčanka v Nilu, Indijka pa v Gangesu, češ, da ostane mlada in lepa. Brez praznoverstva ti pa priporočam, če se le moreš, umivaj se z mehko rečno vodo in z deževnico rajši, kakor pa s trdo vodo. Mrzle kopeli, mrzlo vdrgnjenje in zavijanje so za gojitev lepega obraza in lepe kože sploh manjše vrednosti, večje pa za splošno negovanje lepote. Zdravljenje z mrzlo vodo je s primerno hrano pripravno, da odstrani nelepo suhoto, a podrobnosti ne navajam, ker mora zdravilno kopanje nadzorovati in odrediti le zdravnik. Vojni dogodki od 15. do 22. decembra. Boji z Rusi. Avstrijske čete so premagale v osemdnevni bitki pri Limanovi Ruse in jih prisilile, da so se umaknili. Vsled te zmage so Rusi tudi drugod morali izvajati posledice. Pričeli so se na celi nad 400 km dolgi črti od Karpatov do izliva Bzure v Vislo zahodno od Varšave umikati. Odločitev v tretjem delu vojske proti Rusiji je padla na obeh krilih. Operacije so se pričele z nenadno ofenzivo neke nemške armade nad Vislo in Varto. Nato so se razvili na celi črti hudi boji, ki so bili posebno pri Lodzu in Lowiczu izredno srditi. Dne 6. decembra je padel Lodz v nemške roke in Rusi so se morali umakniti do reke Miazge. Po teh velikih bojih je nastala na severnem Poljskem nekaka pavza do 12. decembra; Nemci so sicer še nadalje napadali, vendar so se boji vršili vedno na istem ozemlju. Sedaj se je pričela velikopotezna ofenziva v zahodni Galiciji. Nemški zmagi je sledila dne 12. decembra velika naša zmaga pri Limanovi. Bitka se je pričela dne 6. decembra. Dne 7. decembra je izvoje-valo naše levo krilo velik uspeh z osvojitvijo močno utrjenih ruskih postojank med Vjeličko in Limanovo; sovražnik se je umaknil proti Niepoloni-cam, vendar se je pa še držal pri Tym-barku in Limanovi. Dne 12. decembra jc-,bilo južno rusko krilo pri Limanovi odločilno premagano in prisiljeno, da se je umaknilo. Rusi so se umikali proti spodnjemu Dunajcu, napredovanje avstrijskih čez Karpate prodrlili čet je pospešilo rusko umikanje. Vsled tega umikanja je postal položaj za rusko armado na južnem Poljskem nevaren. Zato so se tudi tu pričeli umikati. Močne avstrijske čete so tudi med Pio-trko\vom in Nowo Rad omskom prisilile sovražnika, da se je umaknil. Avstrijske čete so z naskokom osvojile Piotrkow in Przedborz. Velika zmaga naših čet v osemdnevni bitki pri Limanovi je tedaj odločilno vplivala na položaj celokupne ruske armade. Zasledovanje ruskih čet je sedaj v polnem teku. Rusi so imeli v teh bojih ogromne izgube. Angleški listi jih cenijo na 250.000 mož. Vojska s Srbijo. Naša zadnja ofenziva v Srbiji se je pidčela v zadnji tretjini meseca oktobra. Trajala je brez odmora in brez počitka 6 tednov. Na popolnoma razmočenih, ilovnatih cestah so bili ljudje in živina več ali manj izčrpani. Obleka je komaj varovala ljudi pred slabim vremenom. Dovoz živil in streliva je zadel na velike težave. Srbska armada, ki se je umikala, je pustila za boje z našimi četami le nekatere zadnje oddelke; sama pa je zasedla že prej določene točke. Dobivala je nove čete in vojni materijah Več dni je počivala in je dobro pripravljena čakala na naše prodirajoče čete. Boj je sovražnik zopet pričel z zelo ugodnimi pogoji. Pred Arangjelov-cem in Gornjim Milanovcem kakor tudi južno od Valjeva so zadele naše čete na pripravljene sovražnikove postojanke. Naše vsled prodiranja utrujene čete niso mogle razviti tiste napadalne moči, ki bi bila potrebna, da bi se bil srbski odpor udušil. To se je poročalo tudi uradno. Naše čete so ponovno poizkušale boj s spočitim sovražnikom; a neenako razmerje sil je končno učinkovalo in morali smo se umakniti. Na-glašamo, da so se naše čete šele umaknile, ker ni kazalo, da bi se Srbi vnovič napadli. Vsi sofijski listi naglašajo, če tudi so Srbi zasedli svoje prejšnje postojanke in četudi se je avstrijska armada po izvedenih junaških činih umaknila, srbska armada svoje zmage ne bo dolgo uživala, ker nova avstrijska ofenziva gotovo radikalno izpreme-ni položaj. Niti Srbi sami ne smatrajo izida teh bojev odločilnim in niti ne zakrivajo, da se prava vojska šele sedaj prične. Na francoskem bojišču pretekli teden ni bilo važnih dogodkov. Angleži so zopet pričeli s svojih ladij obstreljevati belgijsko obal. Za Ypern so se vneli hudi boji, na ostali bojni črti je pa povečini delovala le ar-tiljerija. Napredovali niso niti eni niti drugi. Angleži so se zelo razburili in prestrašili, ker so Nemci napadli angleško obal. Več nemških križaric se je dne 16. decembra nenadoma pojavilo ob vzhodni angleški obali in pričelo obstreljevati angleška pristaničša Hartlepool, Westhartlepool, Whitby in Scarbo-rough. Obstreljevanje je napravilo veliko škodo in tudi zahtevalo obilo človeških žrtev. V boju, ki se je nato razvil na morju, sta bila potopljena dva torpedna rušilca, en angleški rušilec in neka križarica pa je bila močno poškodovana. Nemško brodovje je trpelo le neznatno škodo in je srečno ušlo. Turčija v vojski. Na Kavkazu kakor tudi na bojišču proti Angležem zadnji teden ni bilo večjih bojev. Turki so zasedli mesto Se-rail v vilajetu Van ob perzijski meji ter zavzeli tudi važne griče okoli mesta Kotur. V EGIPTU je angleška vlada proglasila svoj protektorat in imenovala za egiptovskega sultana Hussein Kemal pašo, ki je najstarejši princ družine Mehemed Ali. Maršal nadvojvoda Friderik. Odkar je umrl nadvojvoda Albreht, zmagovalec pri Kustoci, naša armada ni več imela maršala. Vsak je znal, da more le velika vojska, gromenje topov armadi roditi novega maršala. Vojska traja zdaj nad štiri mesece. Huda, silovita vojska. Naša armada je v teh vojskah priborila novih lavorik na> svoje častitljive zastave. Naš ljubljeni vladar je upoštevajoč velikanske zasluge vrhovnega poveljnika armade nadvojvodo Friderika povišal za maršala. Nadvojvoda Friderik je bil rojen 4. junija 1856 na Moravskem. Bil je drugi sin nadvojvode Karla Ferdinanda. Po dovršenih študijah je vstopil dne 14. marca 1871 kot poročnik v tirolski polk cesarskih lovcev. V vojaški službi je hitro napredoval in je bil novembra leta 18882 povišan za generalnega majorja, leta 1886 za podmaršala, majnika leta 1884 je bil povišan za feldcajmojstra. Dne 25. junija leta 1907 je bil nadvojvoda Friderik povišan za višjega poveljnika avstrijske deželne brambe. Po smrti rajnega prestolonaslednika ga je cesar imenoval za svojega prvega vojaškega svetovalca. Ko je izbruhnila svetovna vojska, ga je pa naš sivolasi vladar imenoval za višjega poveljnika armade. Marija upanje in pomoč vojakov. Bilo je na bojnem polju nekega dne meseca oktobra. Zjutraj zgodaj smo dobili povelje, skuhati hitro zajutrek in iti nasproti sovražniku. Ravno, ko smo nastopali, prodno smo odšli, me nagovori moj tovariš: »Ti, ali si se danes priporočil Mariji?« Mislil sem si, kaj se ta človek drzne tudi v tako resnem trenutku norčevati (Bil je ta mož eden izmed tistih, ki so se ob vsaki priliki norčevali iz molitve, cerkve, 'duhovnikov in iz vsake pobožnosti, tudi ni bil več let pri sv. maši in ni prejemal sv. zakramentov). Ker je bil njegov glas bolj prijazen, sem ga pogledal in mislil sem, kako mu naj odgovorim. Toda on me prehiti in reče: »Jaz sem se Mariji priporočil v varstvo in ji obljubil postaviti spomenik in ne bom nikdar pozabil na njo, če pridem še kedaj zdrav domov.« Ganjen sem bil in solze so mi stopile v oči. Vzdihnil sem: »O Marija, tako veliko milost si mu izprosila. Torej vendar k tebi, o Marija, se v veliki sili in nevarnosti vzdigajo naša srca! Odgovoril sem mu: »Veseli me, dragi prijatelj, da si se spomnil na Marijo, le njej se priporočaj in ona te ne bo zapustila in ti bo pomagala v največji nevarnosti.« Pa še nekaj: Ko smo bili v bojni črti, krogle in šrapneli so leteli okrog glave, da je bilo groza. Čuti je bilo neprenehoma: O Marija, pomagaj nam! O Marija, varuj nas! Torej tudi tu, ko smo takorekoč gledali smrti v oči, sl bila ti, o Marija, naša pomoč, naša varuhinja in naše zadnje upanje. Naj slovensko ljudstvo tudi zna, kak duh večinoma navdaja slovenske vojake na bojnem polju in naj jih tembolj izroča v Marijino varstvo! Ti pa, o Marija, bodi naša pomočnica in naša varuhinja, ti nas varuj, ti nas brani in vodi nas voja.ke na bojnem polju, pa tudi haše domače doma! Izpi'osi nam milost, da se kdaj sestanemo na tem svetu, če ne na tem, pa na onem svetu v nebesih! Črnovojniški ranjenec. Najvišje cene mokf. Vlada je na podlagi skupnih dogovorov z Ogri postavila za žito in moko najvišje cene. Posameznim deželnim vladam je pa prepuščeno določati najvišje cene za njih okolišča, to je dežele. Kakor poročajo listi, so se po raznih deželah določile sledeče cene žitu in fini moki. fina moka za Dimica pecivo za 100 kg Nižja Avstrija. . K 4050 K 67‘85 Gornja Avstrija . „ 42— „ 7035 Solnograško . . „ 4250 „ 71T9 Štajersko ... „ 41’50 „ 69-50 Koroško .... „ 41‘50 „ 6950 Kranjsko . , . „41-50 „ 6950 Tirolsko .... „ 44‘— „ 73-70 Predarlsko ... „ 4320 „ 7235 Dalmacijo ... „ 44'— „ 73-70 Češko.....................42- „ 70-35 Moravsko.................4150 „ 6950 Šlesko.................. 42-— „ 70-35 Budimpešta . . „ 41-— „ 68-68 Preskrba s surovinami. Po »Neue Freie Presse« 12. t. m.: V četrtek 10. t. m. je pod predsedstvom podpredsednika Oskarja Ilein-tschela razpravljal industrijski klub o preskrbi surovin za industrijo v voj-skinih časih. Poročevalec Autur Kuff- ler je izvajal: Ozemlje zg. preskrbo surovin je tako obsežno, da se moramo omejiti predvsem na tiste surovine, ki jih dobimo iz inozemstva. Preskrba s surovinami doma se izvaja popolnoma drugače glede na splošen vojskin položaj, na rapoložljive delavske sile, transport, na sredstva itd. Za našo monarhijo je pa preskrba s surovinami tem večje ga pomena, ker smo deloma glede na našo zemljepisno lego in ker smo glede na uživljene trgovske navade dolgo časa zanemarjali domače pristanišče. Uvozno pristanišče tvori največkrat tudi trg in zaloge. Navezani smo bili za to na posredovanje nemškega trga. Prepovedi izvoza in prevoza, ki so jih večinoma vse evropske dežele ob izbruhu vojske izdale, so nam od dne do dne zapirale navadne, tudi prijateljske trge. Navezani smo bili na zaloge, s katerimi smo razpolagali v domačih tvornicah. Najboljše smo bili preskrbljeni s predmeti, ki smo jih v mirnih časih nabavljali vTrstu, n. pr. riž, kava, vzhodno idijski bombaž. Najzanes-lijvejša presrba s sirovinami v vojski-nih časih je tista, ki se že v miru izvede. Sedanja vojska se v nasprotji s prejšnjimi vojskami vodi ne le vojaško, marveč v veliki meri tudi gospodarsko. Anglija je od prvega dne vojske svoje stališče kot pomorska velesila brezobzirno izrabila in je omejila tudi trgovino nevtralnih držav ne glede na mednarodne dogovore. Samolastno je razširila dosedanje sezname o tihotapskem blagu in je proglasila kot vojno tihotapstvo skoraj vse stvari, ki se prevažajo po morju. Pritiska tudi na nevtralne države, da iz njenih kolonij uvažanega blaga ne smejo drugod kakor doma rabiti. Ne smemo se zato čuditi, če zato nevtralne države tudi pod pritiskom Anglije omejujejo izvoz. Prezreti se nadalje ne sme, da je vojska odpravila dozdaj običajne trgovske navade. Amerika bi zdaj strašno rada razpečala bombaž. Dr. Friderik Kerminski je nato označil stališče Anglije kot vojujoče in Amerike kot nevtralne države. Sedanja vojska nas uči, da moramo svoje narodno gospodarstvo tako urediti, da se lahko zanaašmo na svoje lastne sile. Novo avstrijsko dedno pravo. Izpremembe, ki jih ustanavlja cesarska naredba z dne 12. ktobra 1914 drž. zak. št. 276 na polju dednega prava, nanašajo se zgolj na slučaj dedovanja po zakonu, t. j. na slučaj, da zapustnik ni poklical k dedščini nikakili testamentaričnih dedičev, redoma torej, če ni napravil nikake poslednje volje ali če je obstoječi testament iz drugih razlogov neveljaven. Po občnem državljanskem zakoniku so bili k dedščini poklicani zapustnikovi sorodniki šesterih vrst tako, da je bližja vrsta izključevala naslednjo od dediščine. V prvi vrsti bili so torej poklicani zapustnikovi otroci in drugi potomci (vnuki in pravnuki). Če je zapustnik umrl brez potomcev, tedaj ima dedščina preiti na drugo vrsto t. j. na zapustnikove starše in njih potomce, torej na zapustnikove brate, sestre, nečake itd. Če iz te vrste ni nikakih sorodnikov, poklicani so k dedščini zapustnikovi stari starši (dedi) in njih potomci, torej zapustnikovi strici, tete in teh potomci. Vrsta zakonitih dedičev se je tako nadaljevala do tretjih pradedov: v prvi vrsti so bili poklicani zapustnikovi prvi pradedi, v peti vrsti zapustnikovi drugi pradedi in v šesti in zadnji vrsti zapustnikovi tretji pradedi z njihovimi potomci. Novo dedno pravo zelo omejuje krog zakonitih dedičev. K dedščini so odslej po postavi poklicane samo prve tri vrste sorodnikov, zaporedoma in druga drugo izključujoč, torej predvsem otroci in njihovi potomci, na to starši in slednjič stai*i starši z njihovimi potomci. Od četrte vrste pa so poklicani edino-le zapustnikovi (prvi) pradedi, ne pa več njihovi potomci. Ti slednji torej več ne štejejo med sorodnike. Ta omejitev dednega nasledstva na prve pradede iz četrte vrste je docela utemeljena. Njen namen je, preprečiti, da se na sebi znatna zapuščina razkosa na tako neznatne dele, da za posameznika sploh nimajo nikake koristi. Zlasti za slučaj, da zapustnikov zakonski drug še živi, je pravičneje, da zapuščina v celoti pripade njemu, kakor pa da se razdeli med sorodnike, ki se svojih skupnih sorodstvenih vezi morda že davno niso več zavedali. Važna so določila glede na nezakonske otroke, Po § 754. obč. drž. zak. so bili nezakonski otroci kot zakoniti dediči poklicani zgolj k materni zapuščini, ne pa tudi k zapuščini drugih maternih sorodnikov. Nasprotno je po nezakonskem otroku dedovala le njegova mati, ne drugi njeni sorodniki. Po novem besedilu § 754. obč. drž. zak. so nezakonski otroci glede na svoje dedne pravice napram sorodnikom svoje matere popolnoma enakopravni z zakonskimi otroci. Pred novelo ni imel nezakonski otrok do zapuščine svoje stare matere z materine strani nikake pravice. Sedaj jo podeduje z enako pravico kakor drugi njeni zakonski potomci. Obratno pa po noveli pristoja sorodnikom nezakonske mate-do zapuščine njenega nezakonskega otroka enaka pravica kakor do zapuščine njenih zakonskih potomcev. Od očetove zapuščine in zapuščine njegovih sorodnikov ostanejo nezakonski otroci slejkoprej izključeni. Obratno seveda tudi ti do zapuščine nezakonskega otroka nimajo nikakih pravic. Najbolj se pa novela odlikuje po svojih določbah v korist dednih pravic preživečega zakonskega druga (moža ali žene). Zakonita dedna pravica pri življenju ostalega zakonca je bila sicer v občem državnem zakoniku v gotovih mejah od nekdaj priznana. Po § 757. obč. drž. zak. šel mu je, če se je iz za- — 280 — ločbe, na katere se je opiralo pri razsojanju. Ako je dovoljen v do-tičnem slučaju priziv (rekurz), mora tudi to naznaniti stranki ter navesti rok za priziv in pa oblastvo, pri katerem se vloži. Šesttedenski rok za priziv (§ 146. o. r.) proti razsodbam prve in druge instance velja s a m o za slučaje, ki so v tem paragrafu imenoma navedeni, torej: a) pri § 13., 2. odstavek, glede priziva proti prepovedi, da se ne sme vršiti kak svoboden obrt; b) pri § 14., toda samo za priziv proti prepovedi, da se ne sme vršiti kak rokodelski obrt; c) pri § 18, toda le v toliko, kolikor gre za priziv prosilca za koncesijo proti odklonitvi iste, in z omejitvijo, da mu proti dvema enako se glasečima razsodbama ni dovoljen nadaljni priziv; d) pri § 22, če se prosilcu odbije prošnja za koncesijo; e) pri § 40, 2. odstavek, če se prepove napraviti podružnico ali zalogo, oziroma proti odklonitvi koncesije; f) pri § 56, odstavek 1—5, proti prepovedi, da ne bi smel dedič ali legatar vršiti kakega svobodnega ali rokodelskega obrta, ali da bi se ne smelo podjetje prenesti na druge osebe po dejanjih med živimi (1. in 2. odstavek), proti odklonitvi koncesije v tu omenjenih slučajih (3. odstavek), proti odklonitvi nadaljevanja kakega konce-sijoniranega ali rokodelskega obrta na račun vdove ali nedoletnih otrok (4. odstavek); slednjič proti odklonitvi obrta na račun mase med konkurzno ali zapuščinsko obravnavo; g) pri § 57 za prizive proti odvzetju obrtne pravice na podlagi §57. Rok štirinajstih dni za prizive proti razsodbam prve in druge instance velja izjemoma v naslednjih paragrafih obrtnega reda: a) pri § 18, 6. in 7. odstavek, za prizive občin proti podelitvi ali odklonitvi gostilničarske koncesije, toda z omejitvijo, da pristoja občini priziv proti razsodbi prve instance le tedaj, če se je bila koncesija podelila, in tudi le v slučaju, če občina nima lastnega štatuta; b) pri § 20, 3. in 4. odstavek, za prizive občin proti podelitvi ali odklonitvi dovoljenja, da se sme gostilničarski obrt premestiti v druge prostore, ter z omejitvijo, kakor pri § 19; c) pri §§ 25—33 za prizive strank v zadevah obrtovalnic (po predpisu § 34 obrt. reda); d) pri § 40, 3. odstavek, za prizive v zadevah obrtovalnic o priliki nameravane ustanovitve podružnic ali zalog; e) pri §§ 44—49, toda le tedaj, če je poziv naperjen proti kazenski razsodbi zaradi kakega protipostavnega zunanjega označenja ali poseganje v tuje pravice, in z omejitvijo § 150, da ni dovoljen priziv — 277 — ona podeljujejo na koncesijo vezane obrte, kolikor naslednji paragrafi ne določujejo kake izjeme; njim pristoja preiskovanje in kaznovanje prestopkov predpisov tega zakona, kolikor ne nastopi uradno poslovanje rednega kazenskega sodišča (§ 136.). V primerih neupravičenega izvrševanja obrtov mora politično okrajno oblastvo k preiskavi privzeti odposlanika, ki ga imenuje načelstvo pristojne zadruge, kadar ukrene za ustanovljenje dejanskega stanja ogled na licu mesta. V krajih, kjer so posebna cesarska policijska oblastva, mora se obrtno oblastvo 2 njimi dogovarjati v tistih primerih, v katerih pridejo vpoštev oziri na javno varnost, nravnost in red. Politična oblastva prve stopnje so tudi obenem obrtna oblastva prve stopnje, torej okrajna glavarstva, oziroma magistrati v mestih z lastnim Statutom. Kjer se v tem zakonu rabi izraz obrtno oblastvo, razumevati je pod tem obrtno oblastvo prve stopnje, ker oblastva višje stopnje so navadno izrečno navedena kot taka. Kadar pride vpoštev zasebnopravna zahteva o povrnitvi škode, ki je nastala vsled obrtovanja, ne odločujejo upravna oblastva, ampak civilne sodnije. § 142. II. instanca. Politična deželna oblastva so druga instanca. Le-ta so neposredna podeljevalna oblastva: za vse tiskarske obrte (§ 15., točka 1) izvzemši v § 21., odstavek 3, omenjene obrte; za podjetja posojevalnih knjižnic in čitalnic (§ 15., točka 2); za obrtoma obratovano posredovanje služb in mest (§ 21. a); za podjetja za pokopavanje mrličev (§ 21. g); za zastavljalne obrte (§ 1. zakona z dne 23. marca 1885. 1. [drž. zak. št. 48]); za obrte stavbinskih mojstrov, zidarjev, kamnosekov in tesarjev (§ 14. zakona z dne 26. decembra 1893. L [drž. zak. št. 193]); za tiste obrte, ki so bili po § 24. vezani na koncesijo, ako je bila podelitev koncesije ukazoma pridržana političnemu deželnemu oblastvu; za tista občasna podjetja za prevažanje oseb, ki se raztezajo na več okrajev iste dežele; za odobrenje obratovališč, ki se raztezajo na dva ali več okrajev iste dežele; končno za odlikovanja, omenjena v § 58. kona rodilo troje ali več otrok, užitek z vsakim otrokom enakega dednega deleža, če je pa preostalo manj kot troje otrok, tedaj mu je pristojala pravica do užitka četrtine zapuščine. Lastnina je ostala v obeh slučajih otrokom. Šele tedaj, če iz zakona ni bilo nikakih otrok, je dobil preživeči zakonski drug poleg drugih zakonitih dedičev četrtino zapuščine v last in šele potem, Če iz vseh šestih vrst zapustnikovih sorodnikov t. j. do tretjih pradedov in njihovih potmcev ni bil nikdo poklican k zapuščini, je pripadla ostalemu zakoncu cela zapuščina v last. Po noveli pa je položaj preživelega zakonskega druga izdatno ugodneji, Preživeli zakonski drug namreč sedaj izključuje od enega nasledstva vse zapustnikove sorodnike tretje in četrte vrste razen zapustnikovih starih staršev. To se pravi: Preživeli zakonec deli zapuščino samo z zapustnikovimi otroci, starši in njihovimi potomci (brati, sestrami, nečaki itd.) in z zapustnikovimi starimi starši. Če takih sorodnikov ni, pripade mu cela zapuščina v last, torej mu ni treba deliti zapuščine z zapustnikovimi strici, tetami, bratranci, sestričinami itd. A tudi tedaj, če preživeli zakonski drug konkurira z zapustnikovimi sorodniki prve ali druge vrste, oziroma z njegovimi starimi starši, je po noveli na boljšem kot prej. Poleg otrok, oziroma njih potomcev (vnukov, pravnukov itd.) pripade mu ena četrtina, poleg zapustnikovih staršev ali njihovih potomcev (zapustnikovih bratov, sester, nečakov) ter starih staršev pa polovica zapuščine v last. Če pa tekmuje zakonski drug edino z enim parom zapustnikovih starih staršev, tedaj mu pripade tudi tisti del, ki bi odpadel na umrli par starih staršev. V veljavi pa je ostala določba, da si mora preživeli zakonski drug v vseh teh slučajih v dedni delež pustiti vračunati vse tisto, kar mu gre iz zapustnikovega premoženja na podlagi ženitnih ali dednih pogodb. Kljub temu se mora priznati, da nova uredba dednih pravic zakoncev bolje odgovarja sedanjim razmeram in upošteva po zaslugi neprimerno večji pomen ozkih stikov zakoncev s pridobljenim premoženjem, napram že precej zastarelemu principu krvnega sorodstva. Okno v svet. Podaljšanje ogrskega moratorija. Ogrski moratorij se je za vse one denarne obveznosti, ki se z moratorijem ne izključujejo, podaljšal do 31. januarja 1915. Prepoved sladkornega uvoza na Angleško. Takoj po izbruhu vojne sta Avstrija in Nemčija prepovedali izvoz sladkorja, toda ko sta zvedeli, da se je angleška vlada za več mesecev preskrbela s sladkorjem, sta prepoved dvignili. Zato je pa Angleška prepovedala uvažati avstrijski in nemški sladkor, pač pa se sme uvažati iz nevtralnih držav. Povsod korenjak. Fr. Fluher, vrl slovenski oče in posetnik v Cerknici pri Št. liju na Štajerskem, je vedno zvesto stal v prvih vrstah katoliško-slovenskih mož. Letos je dal cesarju in domovini tri svoje sinove. Dva sta odšla na južno, eden na severno bojišče. Ko se je raznesla vest, da je sin France padel na severu, je rekel oče Fluher: »Če je božja volja, pa naj bo! Ako je moj Franc prelil kri za cesarja in domovino, sem lahko ponosen na to!« Izdajatelj in odgovorni urednik Jože Gostinčar. Tisk Katoliške Tiskarne. ISogata ulogs itnskih ročmh dil in zravra spidajotih potribiiin. F Mprtfll UUBLJHHH 1 . lUtlJUl Mestni trg 18. Trgovina z modnim In drobnim blaoom. Velika liber vezenin, čipk, rokavlo, nogavlo, otroške oblek« tn perila, pasov, predpasnikov, žepnih robcev, ovratnikov, aavrstnlo, volne, bombaža, sukano* ttd. ‘frtltisksuit in vtarajf nonograme* In vsakovrstnih dr«g’b risb. Lekarno „Pri kroni" Mr. Ph. A. Bohinc Ljubljana, Rimska cesta Stev. 24. Priporočalo le iledefa zdravile: Balzam proti ielodCnlm bolečinam, atcklenlca *o v. Kapljice za ielodec, Izvrstno, krepilno In alait do iedt pospeSujoCr sredstvo, steklenica 40 v. Kapljice zoper telodCa.' krč, steklenica »0 v. Poslpalnl praSek, proti ogni Ivanja otrok In proti potenja nog, Škatlica 60 v. Blbje olje, steklenica 1 krono In t kroni. Salicilni kolodl), za odstranitev kurjih oč«s In trd* kole, steklenica 70 v. „Sladln“ za otroke, tkatla (o v. Tinktura za Idodec, odvajalno tn ielodec krepilno sredstvo, steklenica to v. Trpotčev sok. Izvrsten pripomoček proti kaliju, steklenica t krono. Zelesnato vino, steklenica a kroni »o v In * krone so v. Sladiti Eai-zaltrkl Vali «0% prihranka In okusen zajtrk, lullnal dose-nTI I želo onT, Id nsmesto kave, čaj«, kakao, »lsdne lave, pijejo aladnl ca|. Ako se n uporablja pri doienčkih namesto moke za otroke, »o otroške bolezni mani nevsme. Je n polovico cenejši ur. pl Tmk6czyjev iladnl 6ij Ima ime Siadin in HnZ| je vedno bolj priljubljen. Povsod / //~\ H HaiboliSa. naisinurneiša prilika zašfedeniel Liudshn Posojilnica reglstrovana zadruga * neomejeno zavezo v Ljubliani, Miklošičeva cesta št. 6 pritličje, t lastni hiši, nasproti hotela „Union“ za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tudi cela dežela Kranjska in jih obrestuje po 4 31 0 brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4*75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohra-nilnične položnice brezplačno na razpolago. Načelstvo. i — 278 — Poleg tu naštetih obrtov podeljuje politično deželno oblastvo še dovoljenje za sledeče obrte: 1. koncesije za napravo in navajanje elektrike; 2. koncesije za ustanovitev instituta postreščekov, ako se želi koncesija za več nego en političen okraj; sicer je pristojno obrtno oblastvo prve stopnje ;N3. koncesija za napravo zastavljalnic; 4. za informacijske pisarne; 5. za podjetja za pokopavanja mrličev; 6. za zobne tehnike; 7. za potovalne pisarne; 8. za izdelovanje igralnih kart; 0. za stavbinske, zidarske in tesarske mojstre in kamnoseke; 10. za izdelovanje užigal; 11. za vkladanje zemeljskega olja; 12. za obrt onih, ki na nejavnih prostorih ponujajo osebne službe. $ 143. Na j višj a Instanca. Na j višja instanca v obrtnih stvareh je trgovinsko ministrstvo. To dovoljuje ista občasna podjetja za prevažanje oseb in odo-brnje tista obratovališča, ki bo raztezajo na ozemlja več kronovin. Ako se tiče stvar tndi kakega drugega osrednjega oblastva, je treba 2 njim se porazumeti. Najvišje vodstvo v trgovinskih in obrtnih zadevah, zlasti v zadevah trgovskih gremijev, obrtnih zadrug ali drugih trgovskih in obrtnih korporacij pripada sedaj trgovinskemu ministrstvu. S 144. Postopanje pri zglaševanju obrtov, prošnjah za podelitev koncesij in opuščanje obrtov. Obrti se zglašajo in prošnje za koncesijonlrane obrte se vlagajo pri obrtnem oblastvu prve instance, v kojega okraju bo stojališče obrta. To se more storiti pismeno ali pa ustno na zapisnik. O vsaki zglasitvi svobodnega ali rokodelskega obrta izgotovi oblastvo kratko potrdilo, ako se je to zgodilo pismeno, tekom 48 ur, ako ustno, pa takoj. Obrtni list se izgotovi v obliki izpiska zglasitve in obseza potrditev, da se je obrt vknjižil v obrtni vpisnik. Za koncesije se izda pravilen dekret. Vselej, kadar se izda obrtni list in podeli koncesija, je treba obvestiti zadrugo, katere se to tiče. Opuščenje (odpoved) obrta velja od dne, katerega se izjavi pri obrtnem oblastvu prve instance, oziroma katerega dospe pri njem. Te prijave niso podvržene kolku. Kadar se obrt opusti (odpove) ali na drug način neha, prc- — 279 — mesti in drugače izpremeni, mora oblastvo od primera do primera pravočasno o tem obvestiti tudi dotično zadruga Le pristojno obrtno oblastvo more izdati obrtni list, oziroma koncesijo; kajti obrt, ki bi se vršil na podlagi obrtnega lista (koncesije), katerega bi ne izdalo pristojno oblastvo, bi ne bil veljaven. O pristojbinah za naznanitev obrta, oziroma pri prošnji za koncesijo, glej opazke pri §8 12. in 22. — Obrtni list je prost kolkovne pristojbine, za koncesijski list pa je treba kolka za 2 K. Kadar obrtno oblastvo izda obrtni list, oziroma koncesijo, mora stranke izrecno opomniti, da pri dohodarstvenem uradu preskrbe dotično dovolilnico. § 145. Obrtni vpisnik. Pri obrtnih oblastvih prve instance je pisati obrtne vpisnike, in sicer v ločenih oddelkih za svobodne obrte, rokodelske in koncesi-jonirane obrte; vsaka izprememba v stanju obrtov se v njih vpiše in vselej tudi naznani davčnemu oblastvu in trgovinski in obrtni zbornici. V nasprotju s trgovinskim registrom služi obrtni register (vpisnik) samo uradnim namenom. Zato oblastva niso dolžna, da bi dajala tretjim osebam (različnim od obrtnih lastnikov) uradna izpričevala o obstoju in vsebini obrtne pravice. Tudi trgovske in obrtne zbornice morajo voditi sličen obrtni kataster. § 146. Priziv v obrtnih stvareh. Odloke obrtnih oblastev se naznanjajo strankam z razlogi vred. Stranke imajo proti odlokam obrtnih oblastev prve instance, ako zakon za posamezne primere ne določa drugače, pravico priziva na višje oblastvo tekom 14 dni, proti odlokam obrtnih oblastev druge instance pa tekom štirih tednov. Ako politično deželno oblastvo potrdi izrecilo obrtnega oblastva prve instance in odbije prošnjo za podelitev koncesijoniranega obrta z ozirom na krajevne razmere, tedaj proti tej odloki ni nadaljnega priziva. Glege gostilničarskih in krčmarskih obrtov obsegata §§ 18. in 20. posebne določbe. Ako izve višje oblastvo, da manjka kake zakonite potrebščine, mora uradoma poseči vmes. Kadar oblastvo presoja kako obrtno zadevo (vIoko. nritožbo i. dr.), mora stranki praviloma naznaniti razloge in zakonite do-