PROLETAREC $TEV __NO. 931. Slovensko Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze CHICAGO, ILL., 16. JULIJA (JULY 16), 1925. LETO—VOL. XX. Upravništvo (Office) 8639 WEST 26th ST, CHICAGO, ILL.—Telephone Rockwell 2864. ODSEVI DNEVA. V Daytonu, Tennessee, se je dne 10. julija nričela obravnava proti profesorju John T. Sco-j)eSu. Kršil je tennesseški zakon, ki prepoveduje v državnih in vseh drugih tennesseških šolali, ki imajo kakršenkoli privilegij od države, tolmačiti nauk o evoluciji človeka. Stotine ljudi je prišlo v mali Dayton, ki ima le 1,700 prebivalcev, torej manj kakor kako slovensko meste-• ce v železnem okrožju Minnesote. Stroške pro-sekutiranja bo nosila država, kajti državno pravdništvo toži Scopesa. Stroške obrambe bo plačala American Civil Liberties Union, ki ima svoj sedež v New Yorku. Zagovorništvo vodi odvetnik Clarence Darrow, na nasprotni strani je William J. Bryan. Na zunaj izgleda vsa stvar kakor kakšen karnival, ali semenj, ali žegnanje. Okoli j. jslop-■ ja, v katerem se vrši obravnava, so postavljene stojnice in kramarji ponujajo mehke pijače, "sendviče", sladoled in razno drobnarijo. Be-L' raci, ki so se nabrali iz raznih krajev, prosijo miloščine. Domačini se zbirajo v gručah in se čudijo. Čudijo se, ker ne razumejo, kako je mogoče da se dobe ljudje ki ne verujejo da je Bog I ustvaril človeka po svoji podobi natančno tako kakor je zapisano v svetem pismu in da je svet p bil ustvarjen natančno tako kakor je zabeleženo v tej sveti knjigi. Med porotniki je tudi eden analfabet — človek ki ne zna pisati ne citati. '"Kako da ne znaš, ga je vprašal Darrow, ali radi slabih oči?" "Ne, je odgovoril kandidat za pomnika, nimam izobrazbe." Sedaj sedi med porotniki, eden izmed njih, '■i bo odil o evoluciji, o kateri ničesar ne ve. ^koro vsi drugi porotniki, skoro sami pobožni januarji, so priznali, da ne vedo ničesar o evo-llciji- In ti ljudje jo bodo obsodili za krivo-^prski nauk, ki je proti Bogu in proti človeku. 81 ti so čuli iz ust duhovnikov in podobnih da eyolucija nauk ki razlaga kako se je človek razvil iz opice, kar ni mogoče, kar ne sme biti ^K Človek je vendar podoben Bogu! Sorod-va z opico se branijo. Zaman bi jim bilo po-[ Sevati, da znanost ne trdi da se je človek * Vl' iz opice, iz opic kakršne svet danes po-Človek je višje bitje, pravi Bryan. Človek je ustvarjen in je bil človek od vsega začetka. In farmarji ter duhovniki mu ploskajo v sodni dvorani. Darrow je apeliral na sodnika, naj prepove ploskanje, in sodnik ga je prepovedal. Ko je na neki obravnavi v Chicagi Frank Pe-trich ploskal zagovorniku, ga je sodnik Landes pozval predse in ga vprašal, čemu je ploskal. Naravno, da je pojasnil čemu. Potem ga je kaznoval na $25 globe. Sodnik v Daytonu je pobož-njak. Obravnavo je otvoril z molitvijo in prosil vsemogočnega stvarnika za razsvetljenje. Taka je farsa, kateri se roga ves misleči svet, v Daytonu, U. S. A. * Feng Yu-šjang je eden izmed mnogih kitajskih generalov. Feng Yu-šjang je tudi vpliven kitajski politik, precej dober državnik in — kristjan. Angleško časopisje ga imenuje "the Christian general" ali pa "the Christian leader". General Feng Yu-šjang je izdal na ves krščanski svet manifest, v katerem ga prosi pravice za kitajsko ljudstvo. V Šangaju in v mnogih drugih krajih Kitajske pobijajo kristjani Kitajce kakor da so kokoši in podgane, pravi krščanski general v svojem manifestu. Omenja, da je dobilo kitajsko ljudstvo, boreče se proti tuji nadvladi, izraze simpatij od delavskih ne-krščanskih organizacij, toda nobenih od krščanskih. Delavske unije in stranke, ki ne naglaša-jo da so krščanske, simpatizirajo z napori kitajskega ljudstva. Ali krščanske organizacije, krščanske stranke in krščanske vlade krščanskih dežel in "paganska" vlada "paganske" Japonske store koliko morejo da se Kitajsko obdrži v brezpravju, da se njeno ljudstvo izkorišča naprej v interesu zunanjih kapitalistov, da se bogastva Kitajske izrabljajo v interesu ameriških, angleških, francoskih, japonskih in drugih krščanskih in "paganskih" mogotcev. Čemu pobijajo kristjani Kitajce na Kitajskem kakor se pobija kokoši ali podgane? General Feng Yu-šjang je postal kristjan, ker je mislil da so kristjani samo dobri ljudje, da verujejo in praktici-rajo to kar uče. Zmoto je že davno spoznal. In danes se nagiba k nekrščanski Rusiji, ne radi njenega nekrščanstva, ampak radi tega ker rabi njeno pomoč v borbi proti nekrščanskemu krščanstvu. V Daytonu pa govore o evoluciji, ci- tirajo biblijo in dokazujejo, da je bil človek u-stvarjen po božji podobi. Človek ni barbar, pravi Bryan, človek ni zver, ni imel barbarskih prednikov, kajti človek je človek, posebno krščanski človek, potomec Adama in Eve. * V Limburgu v Nemčiji je živel idealen, miren, inteligenten človek, vzor državljan. Ali nekega dne je prenehal biti vzor človek. Ubil je osem oseb — vso družino okoli sebe. Tudi on je bil ustvarjen po božji podobi. Po Bryanovem tolmačenju je bil tudi ta osemkratni umor izvršen po božji volji. Znanstveniki, ki se zanimajo za evolucijo in podobne stvari, pa so šli v kraj zločina in ogledujejo ter študirajo tega vzornega, inteligentnega državljana. Radi bi pronašli, zakaj in kako se zbudi celo v vzornem mirnem človeku divja zver, barbar, ki postane nagloma žejen krvi in kolje, bolj hladnokrvno in premišljeno kakor delavci v klavnicah ameriškega mesarskega trusta. In vendar, človek je prispodoba vsegamogočnega Boga, ustvaril ga je Bog sam, zato je bogokletnež in krivoverec vsakdo kdor trdi, da se je človek razvil iz nižjih bitij. * V La Sallu so našli ob cesti ubito dekle slovenske narodnosti. Odzvala se je vabilu dveh mladeničev, nji nepoznanih, ki sta jo silila v svoj avtomobil. Ko ju je osumila, da nameravata z njo nekaj slabega je baje, po izpovedi teh mladeničev, skočila iz naglo vozečega avta in se pri padcu ubila. Fanta sta jo pustila ležati v jarku in pobegnila. Prijeli so ju v mestecu Argo blizu Chieage. V Chicagi so nekaj dni pozneje našli dekle, ki je postala žrtev posilstva in umora. Morilec je oženj en, izpuščen nedavno iz ječe. Mati umorjenega dekleta je v zavodu za tuberkulozne. Oče je izginil z doma pred par leti z neko drugo žensko, ki jo je dobil "na ulici". * Na Long Islandu v New Yorku so v razvalinah neke stare stavbe odkopali truplo šoferja Louisa Penella, katerega je umoril neki Philip K. Knapp, študiran človek z dobro službo. Umor je izvršil iz zabave. Umor iz zabave sta izvršila pred več meseci tudi "nadarjena" dijaka Leopold in Loeb v Chicagi, ker jima je bilo dolg čas. Od 1. januarja smo imeli v Chicagi nad dve sto umorov. In v proporciji jih je bilo nekoliko več ali manj v vseh krajih te civilizirane dežele. * Človek se je RAZVIL IZ NIŽJIH v višje bitje. Ali to bitje je še grozno majhno; dokaz: obravnava v Daytonu in nešteti barbarski čini nečloveškega človeka. Ako se bi človek ne razvil iz nižjih bitij, bi bila njegova bodočnost brezupna. Kajti če je sedaj le to kar je bil, — človek ustvarjen po božji podobi, — bo to tudi vedno ostal. In vsi upi, da se bo iz njega nekoč razvil pravi, človeški človek, bi bili zaman. Toda evo- lucija je resnična. Človek se razvija. In mog0v se bo v prihodnjih tisoč letih razvil v človeka bo resnično človek. Bryana in marsikaj druge«1 bodo tedaj kazali v muzejih in svet resnične!^ človeka se bo zgražal nad današnjim barbarjem ter nad njegovo domišljijo, da je ustvarjen "n božji podobi". Kajti božje podobe ni. Človek j0 je naredil po sebi. In Boga sodi po sebi, vsaka verska skupina po svojem posebnem okusu in merilu. Tudi to je dokaz, da se človek razvija da ni bil vedno to kar je danes, in da ne bo za' vse čase tak kakršen je. In to nam je v tolažbo "V dobrih starih časih". Jože, se še spominjaš časov, ko si prišel v Ameriko in so te prijatelji odvedli v salun, kjer si se za 10c najedel "fri-lonča" in napil pristnega piva? Za hrano in stanovanje si plačal $16 na mesec, v nekaterih mestih celo samo $10 do $14. Se spomniš, ko ste ob nedeljah zložili po kvodrih in se je za par dolarjev dobilo sodček pravega piva, godec pa je igral poskočnice ne da bi mu bilo treba plačati? Za obleko si dal $15, pa se je nekaterim tvojim prijateljem zdela prefina in pregosposka, in bilo ti je žal, ker nisi vzel cenejše. Ali ti je še znano, da si dobil najboljše čevlje za tri, štiri dolarje? Ko si šel v kino-gledališče, si plačal samo 5c vstopnine, in če so te prijatelji vprašali, kam odhajaš, si dejal, "v 'nikel-šov'." Ko si se oženil, si plačeval samo $10 do $15 stanarine na mesec, pa se ti je še mnogo zdelo—se spomniš? V mesnici si dobil kosti za juho, pljuča in take stvari zastonj. Plačal si le za najboljše meso. Če si potreboval zdravnika in ga klical v stanovanje, ti je računal samo $1. Petindvajset funtov sladkorja si dobil za $1, moka je bila poceni, če si šel v restavracijo, si dobil za 25c že dobro kosilo, če ,si pušil, si dobil za 5c dobro smodko ali pa zavoj cigaret. Ali se še kdo spomni, da je bila naročnina na "Proletarca" 50c na leto, pa ga še nismo hoteli naročati? Delali smo deset do dvanajst ur na dan — in čudno— dopadlo se nam je tako, da nam je bilo skoro žal ko so pričeli skrajševati delavnik. Ali se spomnite, da smo mogli opraviti več dela potem ko smo dobili v nekaterih obratih osemurni delavnik kakor pa smo ga preje v dvanajstih? Na vsakih par mesecev smo šli h kakemu zastopniku Sakserjeve šifkartaške firme in smo poslali P° par dvajsetakov v stari kraj. Lepo je bilo! Kadar si posetil prijatelja, si posegel v žep in dal deset centov za "pelco" piva. Tri, štiri "bokete", Pa ste ga pili ves večer in celo malo "poznalo" se je že« V salunih je bila ob sobotih in nedeljah — v nekaterih krajih celo vsak dan — harmonika, za baro so delala sramežljiva dekleta, ti pa si bil vesel, se "ženil > "tretal" in plesal. Pa se je primerilo da si se zaljubi' in se oženil. Zopet je bilo veselo! Sedaj je pa vse drugače, tako dolgočasno. jj Ej, ko smo bili mi mladi, takrat je bilo življenje • Se spomniš, Jože? (Po "L. W."/ I priprave na konvencijo S. M. P. J. Meseca septembra to leto se prične v Wau-ioeganu, 111. osma redna konvencija SNPJ. Vsako "društvo, ki ima od 50 do dve sto članovv, ima pravico do delegata, in na vsakih nadaljnih dve-sto članov pa po enega delegata več. Društva ki jjnajo manj kot 50 članov se smejo združiti v dosego potrebega števila članov in poslati skupno enega delegata. (Pravila SNPJ., tretja izredna konvencija, Cleveland, O.) SNPJ. je imela sedem rednih in tri izredne konvencije. Konvencija v Clevelandu septembra 1921. na kateri se je SDPZ. združila s SNPJ.', je bila izredna. Trajala je dva tedna. Udeležilo se jo je 52 delegatov in članov gl. odbora SDPZ. in 141 delegatov in članov gl. odbora SNPJ-, skupaj 193 delegatov in glavnih odbornikov obeh organizacij. Na waukeganski konvenciji bo okoli 320 delegatov in delegatinj; ako bodo vsa društva ki imajo nad 50 članov ali več poslala zastopnike, in ako se nekatera manjša društva združij o v svrho izvolitve delegatov, bo število udeležencev waukeganske konvencije skoro še enkrat večje kot število delegatov tre-:-tje (združitvene) konvencije v Clevelandu 1. 1921. Dnevnice in vožnje stroške delegatov plača centralna blagajna jednote. Volitve delegatov se vrše ta mesec. SNPJ. je bila ustanovljena 1. 1904 v Chicagi. Do konca imenovanega leta je imela 1,072 članov. Sedaj jih ima nad 50,000 v obeh oddelkih. Tretja redna konvencija (La Salle) je sprejela predlog, da prične SNPJ. izdajati svoje glasilo, mesečnik, ki je postal tednik s sklepom četrte redne konvencije v Clevelandu. Peta ali milwauska konvencija je imela izmed vseh drugih najradikalnejše lice. Sprejela je resolucijo, znana pod imenom Molekova resolucija, s katero se je odprto izrekla za socializem in naložila svojim funkcionarjem in urednikom glasila sodelovati s socialistično stranko. Ta resolucija je bila ponovno potrjena na združitveni konvenciji 1. 1921 v Clevelandu, ki je zaključila, da naj se jo publicira tudi v pravilih. j?rotitip vsem drugim konvencijam SNPJ. je "ila sedma redna (springfieldska) konvencija 1918. Vršila se je v znamenju propagande za federativno jugoslovansko republiko in vojne fUrije, ki je bila takrat na vrhuncu. Sprejela je v svoja pravila tudi par konservativnih točk katere je naslednja konvencija razveljavila, ■!!*._ točko, da morajo biti člani gl. odbora ame-''ški državljani. Izrekla se je za lastno tiskarno, ^Prejela resolucijo za ustanovo ki bi izdajala >n)|ge, za ustanovitev dijaškega sklada, za izdajanje mesečnika za mladino, sprejela je resolu-.''J0 za združenje slovenskih podpornih jednot 111 več drugih resolucij. * Pittsburška konvencija 1. 1915 je zaključila spremeniti tednik "Glasilo" v dnevnik "Prosve-ta". Tudi na pittsburški konvenciji je bil socialistični duh zelo močan. Pravil se ni še na nobeni konvenciji skušalo spremeniti v smislu, da bi nasprotovala sedanjim točkam tikajoče se načina urejevanja glasila in taktike jednote v delavskih bojih. Glasovi, da se naj "politika", namreč socialistična politika iztrebi popolnoma iz jednote, pa so postali zadnja leta precej jaki, pa tudi v številu so se pomnožili. Možno je, da bodo na bodoči konvenciji prišli odprto z zahtevo, oziroma predlogi, da naj bo oficielno stališče SNPJ. v politiki "nepristransko", ni pa niti malo verjetno, da bi uspeli. V društvih v katerih prevladuje konservativni duh so točke, nanašajoče se na razredno vzgojo, avtomatično izgubile svojo veljavo. Na konvenciji v Waukeganu bo med drugim zastopana struja, ki želi, da se bi SNPJ. bolj zanimala za narodno delo v narodnem smislu med ameriškimi Slovenci; nadalje struja, ki stremi spremeniti sistem v upravi v toliko, da se SNPJ. amerikanizira, to je, da se jo prilagodi za naglo razvijanje iz slovenske v ameriško podporno organizacijo; oglasila se bo tudi struja, katera bo tolmačila načelno izjavo v smislu, da je SNPJ. popolnoma nepristranska, in kot taka ne sme biti proti veri in v politiki za nobeno delavsko stranko. Razun teh bodo tudi druge prišle s svojimi predlogi, strategijami, nazori in mnenji. Ali glavno delo konvencije se ne bo vrtelo okoli takih stvari, pač pa bo posvečeno zavarovalninskim zadevam, predvsem problemu bolniških skladov. Precej časa bodo vzele tudi razprave o drugih skladih in o ustanovah, ki jih ima jednota, ter o načrtih za nove zavarovalnin-ske in druge ustanove. Waukegan, kjer se bo konvencija vršila, ima nad 19,000 prebivalcev, North Chicago pa okoli 6,000. Mejo med Waukeganom in No. Chicago tvori ulica, na kateri je Slovenski narodni dom in katera je tudi "Main Street" slovenske kolonije obeh mest. Središče slovenske naselbine je oddaljeno okoli poldrugo miljo od trgovskega dela Waukegana. Waukegan je 41 milj severno od Chicage in 48 milj južno od Milwaukeeja ob progi North Western in progi North Shore železnice. — c. ^ V trgovini. Odjemalec: "Ali govorite francosko?" Prodajalec: "Ne." Odjemalec: "Ali govorite angleško?" Prodajalec: "Ne." Odjemalec: "Toda v oknu imate vendar napis: 'V tej trgovini se govori francosko in angleško.' Kdo govori?" Trgovec: "Odjemalci."—'"Strix," Stokholm. "Koliko bedakov je na svetu?" "Samo eden več kakor ti misliš da jih je." Dvajsetletnica "Spravedl nosti." Dne 4. julija 1905 je izšla v Chicagi prva številka češkega socialističnega lista "Spravedlnost". Dne 4. julija 1925 je praznovala svojo dvajsetletnico, toda ne kot socialističen, ne kot komunističen, ampak samo kot delavski dnevnik. "Spravedlnost" se je pred vojno zelo razširila, ne le v Chicagi, kjer živi nad 100,000 Čehov (ljudsko štetje 1. 1920) ampak po vseh čeških kolonijah v Ameriki. "Spravedlnost" je bila v ameriškem socialističnem gibanju vpliven list, dasi češka socialistična federacija ni bila po številu članov nikoli močna. Toda cirkulacija "Spravedlnosti" med tisoči čeških delavcev je mnogo pomenila za socialistično stranko, posebno v volilnih kampanjah. Med vojno je češka federacija trpela radi istih vzrokov kot jugoslovanska. Vojnim problemom se ni mogla izogniti. Podpirala je T. G. Masaryka, ki je bil na čelu gibanja za stvoritev samostojne češko-slovaške republike, in sodelovala je v gotovih akcijah za ta cilj z drugimi češkimi skupinami. Pri tem pa je ves čas ostala v socialistični stranki, dasi se slednja ni pečala s problemi posameznih narodov, pač pa je imela splošno protivojno stališče. Kakor vsi drugi socialistični listi, je imela med vojno tudi "Spravedlnost" neprilike s poštnimi oblastmi in cenzorji. Več njenih izdaj je bilo zaplenjenih. Dobila je sicer "permit", ki je pomenil privilegij priobčevati vesti in vse drugo tikajoče se vojne in politike ne da bi jih bilo treba prevajati na angleški jezik. Ali nepaznost enega ali drugega urednika je zakrivila, da se cenzorjem kako besedilo ni dopadlo, pa je zopet izgubila "permit". List je moral vsled tega sam oskrbovati prevode v angleščino. Nesoglasja v socialistični tiskovni družbi, ki je izdajala "Spravedlnost", so se pojavila že 1. 1918 deloma pa že leto poprej. V federaciji se je pričel resničen boj šele 1. 1919, toda od socialistične stranke ie odstopila šele po detroitski konvenciji soc. stranke, ker je slednja odrekla sprejeti 21 točk moskovske in-ternacionale, ki jih je stavila kot pogoj za pridruženje. Toda po odstopu od soc. stranke se češka federacija ni pridružila komunistični stranki. Obdržavala je svoj zbor, na katerem je bilo razvidno, da je delegatom nekako žal, ker se je federacija prenaglila. V "podzemsko gibanje", ki so ga vodili Ruthenberg, Fraina, Reed, Foster in drugi scedanji in bivši komunisti, češka federacija ni verovala, a komunistična bi bila vseeno rada. Konferenca je zaključila, da ostane češka federacija samostojna, dokler se razmere ne prečistijo. Nade- la si je ime "Češka marksistična federacija" in eksi stirala pod tem imenom, dokler se ni v pričetku I. 1900 ustanovila "legalna" komunistična stranka pod ira~0. nom Workers' Party. Tedaj za češko federacijo ni preostajalo drugega kakor da se pridruži "edino pravj revolucionarni stranki', posebno še zato, ker je kazalo da se ne bo več igrala skrivalnice (kakor npr v Michiganu). To je dalo češki federaciji nekaj novega življenja Aktivnosti so se večale, pa tudi "Spravedlnost" je do^ bila nekaj novih naročnikov. Ali kakor v vseh drugih federacijah, se je tudi v češki komunistični sekciji W. P. (ime "marksistična" federacija je morala spremeniti v 'češko sekcijo Workers' Party") pojavilo sko-ro toliko frakcij kolikor je bilo v nji članov. Kakor v jugoslovanski sekciji, kjer rujejo plačani funkcionarji drug proti drugemu, so tudi v češki drug drugega izključevali in se metali iz službe. Najbolj je v teh bojih trpela "Spravedlnost". Uredniki so se menjali še hitreje kakor pri "Radniku". Naročniki so padali, dolgovi rasli, oglasov je bilo vedno manj, med članstvom sekcije pa se je naselila apatija. Mesto revolucije in enotne fronte je dobila neenotnost v svoji lastni federaciji. Ruthenberg in drugi poglavarji cd Workers' Party so prihajali na seje sekcije in upravnega odbora "Spravedlnosti" ter poskušali, kakor sedaj v jugoslovanski sekciji, ublažiti spore. Ali kakor povsod, se je moral Ruthenberg tudi v češki odločiti za eno ali drugo frakcijo. Odločil se je za tisto ki jo je smatral za najbolj čisto, od u-prave dnevnika pa je zahteval da se izroči "Spravedlnost" s tiskarno in vso imovino v posest W. P. Temu pa se je večina članov sekcije, posebno šc večina upravnega odb., uprla, in tako se je pričel bo med stranko in sek. radi poseti "Spravedlnosti". Posledica: "Spravedlnost" je prenehala biti komunistični dnevnik, večina klubov sekcije je odstopilo, vršila se je nova konferenca, in danes je češka federacija zopet samostojna ter deluje pod imenom "Češka marksistična federacija." Njeno glasilo je "Spravedlnost", ki sedaj ne propagira za nobeno stranko. Federacija in njeno glasilo se približujeta nazaj k socialistični stranki. "Spravedlnost" izdaja tudi tednik "Zajmy Lidu", ki je urejevan v istem pravcu kakor dnevnik. Prejšnja tiskarna "Spravedlnosti" je bila na So. Loomis St. v bližini Blue Island in 18. ulice. V nji se je tiskal tudi "Proletarec" takoj ko je začel izhajati. Prošlo leto je "Spravedlnost" svoje posestvo (hiše stavbišča) na omenjenem prostoru prodala, in kupi'3 primerno poslopje na So. Kedzie Ave. blizu 26. ceste, katerega je predelala v toliko, da odgovarja vsem njenim potrebam. V nji se tiska poleg "Spravedlnosti" in tednika "Zajmy Lidu" tudi več drugih listov. Jubilejna številka dnevnika "Spravedlnost", ki ie izšla dne 4. julija t. L, je obsegala 10 strani, izmed tel skoro polovica napolnjenih z oglasi. Vsebovala je ne-jjaj člankov o svoji dvajsetletnici, toda zgodovinskega pregleda o razvoju lista ni prinescla. I "Spravedlnost" je imela burno zgodovino. Po vseh vijugastih potih, po katerih so jo vodili zadnja leta ' večinoma taki ljudje ki danes niso v nobenemu po-kretu, vodi njena pot nazaj v socialistično stranko. Ako J0 zgreši, bo zgrešila tudi namen, za katerega je bila ustanovljena. S socialističnega shoda In konvencije v St. Louisu. -- . Poroča Anton Žagar. Na izredni konvenciji soc. stranke v Chicagi dne 21. februarja t. 1. je bilo sklenjeno prirediti velike demonstracijske shode v vseh večjih krajih Zedinjenih držav in ob enem organizirati šest masnih (članskih) konvencij. Na shodih bi nastopil kot gl. govornik E. V. Debs, in masnim konvencijam bi predsedoval on, ker je predsednik ameriške soc. stranke. Konvencija je sprejela program in sedaj se ga izvaja. Dosedaj sta se vršili dve konvenciji: prva v Cleve-landu, druga v Minneapolisu. Obe demonstracije sta uspeh za našo stranko, toda naravnost triumfalen uspeh pa je bil shod in konvencija v St. Louisu, Mo., dne 4. in 5. julija, katere se je udeležil tudi pisec teh vrstic. Prihodnje konvencije, oziroma shodi združeni s konvencijami, se bodo vršile v San Franciscu, Los An-gelesu in New Yorku. Dne 19. julija pa bo velik socialistični shod v mestu Milwaukee, na katerem bosta govorila Debs, Hoan in drugi. Shod v St. Louisu se je vršil v Triangle parku, katerega lastujejo sentlouske unije. Začetek programa je bil napovedan ob 1. popoldne. Podvizal sem se in bil kmalu po 12. uri že v parku. Dobil sem le sodruge in druge ki so delali na pripravah za piknik in shod. Ljudje so pričeli prihajati v park šele okrog 2. dopoldne. Ob 3. je bil pri vhodu pravi ljudski naval. Pet oseb, ki so prodajale vstopnice, niso bile kos nalogi. Debs je dospel v park kmalu po 4. uri. K vhodu mu je prišlo naproti dve sto belo oblečenih otrok pod nadzorstvom Mrs. MacDonaldove iz New Yorka in sentlouiskih sodruginj. Otroci so bili ozaljšani z zelenimi hrastovimi in trtnimi listi ter belimi cvetlicami. Ganljiv in veličasten je bil prizor, ko je stopil mednje Debs. To je bila slika življenja in bodočnosti. Otroci so vzklikali Debs! Debsl Debs! ter pri vsakem vzkliku dvigali desno roko. Debs je kramljal z njimi, jim Segal v roke in se smehljal. Ko je bil končan ta del, so Se otroci razvrstili v špalir. Najprej godba, zanjo pa s- Debs, njegov brat Theodor in več drugih vodilnih s°cialistov. Za njimi so se uvrstili otroci. Godba je ^'igrala in povorka se je pričela pomikati skozi mno-Zlc°. katera ji je naredila prostor, do plesnega paviljo-.a> kjer so imeli nastopiti govorniki. Še bolj ganljiv Je postal prizor, ko je množica več tisoč ljudi spreme-ni'a s ploskanjem in vzkliki ovacijo Debsu v pravcati . ln' On, sedemdesetletni starček, kateremu so vsled ga ker je govoril resnico o vojni odvzete državljan-fc ® Pravice, pa se je radostno smehljal. Ni dolgo tega, Ki je ko ne bil d°živel takih ovacij. ■^dje so si otirali solze, kajti že osem let niso imeli ■ t. Louisu priliko slišati in videti tega velikega huma-r rca in borca za delavska prava. Shod se je pričel. Sodrug Wm. M. Brandt je predstavil Birch Wilsona, bivšega tajnika soc. stranke v Pennsylvaniji; govoril je samo o literaturi, katero je imel pri rokah poseben agitacijski odsek soc. stranke na tem shodu. Razpečalo se je nad tisoč kopij raznih knjig. Drugi govornik je bil Oscar Ameringer, urednik tednika "The Illinois Miner". S svojim humorističnim načinom pripovedovanja je spravil vse poslušalce v dobro razpoloženje. Dasi je vsakdo želel čuti Debsa, je govoril Ameringer tako zanimivo, da ga je množica rada poslušala. Za njim je bil s kratkim nagovorom predstavljen s. Debs. Nepopisno ploskanje in navdušenje je trajalo več minut, predno je Debs, ves ginjen, pričel z govorom. "Danes praznujemo dan neodvisnosti, 4. julij, je pričel Debs, toda koliko jih je med vami, ki se počutite neodvisni? Najbrž vas je zelo malo, mogoče nikogar. Za nas še ni napočil dan neodvisnosti, mi se za neodvisnost šele borimo." Posegel je nazaj v dobo, ko so očetje Zedinjenih držav pisali izjavo neodvisnosti. Opisal jih je, kdo so bili in kaj je pomenila tista deklaracija. Niti enega delavca ni bilo med njimi. Privatni interesi so odločevali tudi pri tem dokumentu. Spisan je bil v tem smislu, njegov duh je danes enak takratnemu. Govoril je o okovih, ki uklepajo danes, po tolikih letih ameriške neodvisnosti, ameriško delavstvo v spone izkoriščanja. Nato si je zbudil spomin na veliki železničarski štrajk 1. 1894. Debsovo ime je bilo v tej stavki na jeziku vsakega človeka v Ameriki. "Danes praznujemo enaintridesetič 4. julij od tistega zanimivega 4. julija, ko je ameriška železničarska unija premagala železniške družbe. Potem pa je predsednik Cleveland poslal ■zvezno vojaštvo, da uduši stavko. Čete je vodil general Miles. Prvo kar je storil ta general je bilo da se je v Chicagi posvetoval z železniškimi gospodarji. Dejal jim je: Prvo kar je potrebno storiti je vzeti tega Debsa, ga gnati do brežja k jezeru in ga obesiti. Kako se vam to dopade za krščanski sentiment?" je sarkastično vprašal Debs. "Obesili me niso, poslali pa so me v ječo. Večina tedanjih železniških ravnateljev in sodnikov je že med mrtvimi, jaz pa sem še med živimi." Omenjal je svojo starost: "Sedemdeset let mi je, a počutim se polovico mlajšega, in to mladost mi daje dejstvo da sem socialist. Star sem dvakrat 35 let in živeti hočem še 35. Od svojega 19. leta sem aktiven v delavskem gibanju; in ostal bom do konca svojih dni." Na tem shodu sem imel prvič priložnost čuti Debsa. Po njegovi energiji, ki jo je pokazal v nastopu, bi ga v resnici sodil za 35 let starega. Videl sem da je on človek rojen za apostola, za učitelja vseh izkoriščanih in zatiranih. Ker so njegovim izvajanja m sledili vedno ponavljajoči se avplavzi, je enkrat dejal: "Da, danes mi ploskate, na volilni dan pa pozabite na socialiste in glasujete za demokrate in republikance. Čudno! Ali se ne bi vi čudili ,ako bi Rockefeller in drugi kapitalisti glasovali za socialistične kandidate? Mislili bi, da se jim je zmračil um. Enako čudno je, da vi glasujete za kandidate ki so jih postavili interesi Rockefellerja in drugih kapitalistov. Kdo je na vaši strani, kadar ste v borbi za kruh? Ali niso socialisti tisti, ki so z vami ves čas, vse dneve v letu? Republikanska in demokratska stranka sta z vami le par dni pred volitvami. Nahajamo se v dobi ko si je delavstvo priborilo volilno pravico, toda ne zna jo še rabiti. Delavec sme delati le tedaj kadar mu pusti delodajalec. Delavec je orodje kapitalizma. Delati mu pusti radi profita. Delavci, vi tvorite večino, ali radi vaše nevednosti se pustite kontrolirati manjšini. Napaka z vami je, da se še niste naučili misliti zase. Potrebno je, da se organizirate zase, v svojem interesu, za emancipacijo delavskega razreda. Raditega imamo socialistično gibanje. Čas za socialistično revolucijo še ni zrel, ali prišel bo — kdaj, to pa je odvisno od nas. Potrebno je, da se učimo spoznavati socializem in njegovo filozofijo. Ko bomo socializem do dobra poznali, bomo v vseh ozirih prenehali biti orodja kapitalistov za kupi-čenje profitov njim, kajti vlada bo prešla v naše roke. In gospodarski sistem bo postal socialističen." Omenil je tudi svetovno vojno. "Delavsko ljudstvo je radi nje najbolj trpelo. Tudi sedaj trpi vsled njenih posledic. Ko se je pričela, so navduševali mladeniče in može za klanje. Obljubovali so jim demokracijo in hvaležnost dežele; hčerke bogatašev so jih obsipale s cvetjem in pred odhodom na evropska bojišča so jih celo poljuboyale. Ko so se vrnili, se ni nihče zmenil zanje. Bili so prezirani in nič več heroji, ampak ho-boti. Hčerk miljonarjev ni bilo, da bi jih poljubovale. Pravimo, da v Zedinjenih državah odločuje ljudstvo. Toda kdo je napovedal zadnjo vojno, ljudstvo ali Wall Street? In jutri jo lahko zopet napove, in vsi pacifistični duhovniki vseh ver, ki plakajo za mir in se navdušujejo zanj, bodo za vojno in jo podpirali kakor hitro se jo napove. Če ne bi delali tako, so v nevarnosti za svoje službe. "Ne ismem pozabiti omeniti načelnika zveznega vrhovnega sodišča Tafta, je dejal Debs. Na to visoko, dosmrtno pozicijo je bil imenovan po volji kapitalističnih interesov. Od jeklarskega trusta prejema ?10,-000 pokojnine na leto. Mar mu jo daje zato ker je Taft zaščitnik ljudskih pravic? Ne, ampak zato, ker je služil interesom kateri vladajo to republiko." Ob zaključku svojega poldrugo uro trajajočega govora je pozival ameriško delavstvo pod zastavo socialistične stranke. V njej je prostora za vse delavce, ki hočejo biti aktivni v borbi proti kapitalizmu. Naša stranka je bila razorana, je dejal Debs, toda delavstvo se danes zopet obrača k nji. Soc. stranka bo rasla, bo šla navzgor, kajti sentiment je nji v prilog. Tisti ki se bore proti njej, bodo prej ali slej uvideli, da se motijo. Socialistična stranka je edina ki ima pogoje zavladati nad kapitalizmom v tej deželi in zgraditi novi ekonomski red. Pripravljen sem dati na altar te borbe vsako kapljo svoje krvi. Delal bom za stranko in za socializem, toda potrebujem tudi vaše kooperacije, kajti mi potrebujemo drug drugega v boju za skupnost. Enotnost, pod zastavo edinstva, za socialistično bratstvo in socializem. Ako se boste borili za socialistična načela, ■ ste lahko prepričani da pride čas ko bo socialna demokracija stabilizirana in utrjena, ko bomo proklami-rali novo izjavo neodvisnosti, bratstva in svobode!" (Konec prihodnjič.) Ko prečitate "PROLETARCA" in ako ga ne hranite, ga dajte vašemu prijatelju delavcu in ga opozorite na članke in drugo čtivo, ki vas je zanimalo. "Proletarca" izdajamo ne radi profita, ne radi oglasov, ampak da ga DELAVCI, katerim je namenjen, ČITAJO. ANGELO CERKVENIK: SKOZI MEGLO (Nadaljevanje.) Z rokami je odganjal misli, mahal je p0 zraku in končno se je vrgel na njo ter jo strastno objemal in poljubljal. Ko je bila sama, je pisala: "Trst, prvega dne v letu 190---- Ivan, koščen je bil tvoj smeh. Nisem se prestrašila smeha; njegova vsebina me je prestrašila. Krivico si mi storil, ko si me hotel poboljšati — poslabšal si me. Ali sem sploh bila slaba? Nezmiselna trditev! Ravno tako bedasta trditev, kakor trditev, da je jetičen človek slab in ničvreden posameznik. Bacili so vzrok njegovi bolezni in zato človek ne more biti slab; še bacil sam na sebi ni slab. Okoliščine; zveza med človekom in bacili je bistvo zlega. Kaj more človek, če bacil grize njegovo telo? Kaj more bacil, če mora vrtati zdrava pljuča!?. Slaba da sem bila, slabejša, kakor ta družba, ki sem jo danes gledala!? Ne bi hotela živeti, če bi bilo to res! Niti ti, Ivan, nisi boljši, nego so drugi! Jaz sem v tvojih očeh še vedno Nera, Nera iz bordela. Tako mi je usojeno, Ivan; jaz verujem v usodo. Čudna misel se je vgnezdila v mojih možganih. Neizmerno trpim, odkar sem prišla iz hiše javnosti in sramote. Niti ti, niti življenje mi nista mogla ničesar nuditi, niti najmanjši del tistega mi nista dala, kar si mi obljubljal predlanskim na božični večer. Nasprotno: prišel si in porušil moj mir, mojo srečo.... Takrat si rekel, da je sreča gnila voda, ki gnije, venomer® gnije.... Verjela sem. Danes vem, da sem bila osleparjena, kajti tudi smrdeča voda je boljša, kot vroča sopara, razbeljena peč.... Dvakrat težka je moja bolest, ker nosim svojo in tvojo bolest, tvojo težje kot svojo. Zopet provizorij: samo začasno življeuje. ^ Rada bi se vrnila v bordel, pa se ne bom. Usoda | je hotela tako! Pa čeprav bi se danes vrnila, bi ne bila več j mirna in zadovoljna. Preveč silna čustva so o- ^ pojila mojo voljo, moje hotenje.... Hotela bi tam, da, tudi tam bi hotela doseči tisto, česar niti tukaj nisem mogla doseči.... Zato se je ugnezdila tista strašna misel v mojih možganih, misel, da bi se sama rešila te- , ga življenja, in da bi tudi tebe, Ivan, rešila m"' čeništva, da bi potem tvoj smeh ne bil več smeh ^ drsajočega okostenjaka.... Umrla bi — rada bi umrla. A sama sebe ne morem umoriti. Danes se ne. Bojim se. Kako strašna mora biti popol' ; na zavest, da bom ta, določeni trenutek umrla, a da bi mogla še živeti.... da bom umrla mor*! , za večno____ Oh, ko bi človek res živel še a nekem drugem svetu, če bi bilo to res---- Hada bi umrla, rada bi živela. F Večen protičlovek mene same. Koderkoli hodim, povsod me spremlja. Bolj tajinstven je kot moja senca, bolj strašen kakor ubijalčeva yest____Prihaja k meni, v mene in se pogovarja z menoj, smeje se, zabava se, igra se----oba ge igrata: človek in njegov protičlovek. Da, sinteza sem najmanj dvoje ljudi, sklad 0četa in matere — razdvojenost živi še vedno v jneni, kakor v vsakem drugem potomcu. Mati na levi, oče na desni tehtnici, kakor dva uteža.. Večna borba. . Tega nisem vedela tam. Danes pa vem, Ivan. Nisem ti hvaležna zato, a ljubim te vendar. Zakaj sem ti v teh posmrtnih pismih tolikokrat povedala, da te ljubim? Zato ker je moja ljubezen, kakor goreči petrolej ski vrelec.... Ljubim te! Morda ne cela, morda te ljubi le polovica moje duše, a tudi druga polovica te ne sovraži. Če bi pa bila ostala v hiši stoječih voda, bi te občudovala in ljubila z vsem svojim dvojnim bitjem. In vendar je prišel čas. Mudi se. Končati moram to življenje, kajti oba trpiva in trpeli bi — trije---- Prvič sem napisala besedo o tretjem. Beseda sama me žge kakor razbeljen svinec po nežnih mojih žilah, kako bi me še-le živo bitje.... Toda konec je tako strašen. .. . In če bi bil še strašnejši! Ali morem in smem še živeti? Zgodilo se bo; ne vem kdaj in ne vem kako, a vem da mora priti.... Obsojati pa me ne smeš! Kajti megla je bilo moje življenje in megla je tudi vse tvoje življenje. Še ena misel, čudovita misel ob uri umiranja: Megla pa ni neprodirna, nekoč pride dan, pride solnce, razprši megle, razširi se jasnost in svetloba.... Toda mi ne moremo pojmiti, kakšno bo tedaj življenje. Vsebina te čudovite misli, opravičujoča človeka in njegovo megleno življenje. ^ Bog ni popoln, kajti popolnost je enaka Ničemur. .. . Edini Nič je popoln. Bog hrepeni po Popolnosti. Kakor hoče človek, odkar zavestno misli, ustvariti umetnega človeka, tako hoče bog Ustvariti umetnega boga. In njegova ilovica je človek, njegovo dleto pa človekov razum.. 111 nekoč pride dan, ko ga ustvari.... Tistikrat Se bodo megle razpršile, i. Brezumna sem! Tudi moja brezumnost je eksPcriment boga. Citaj, Ivan! ■tt Uzrla sem skozi meglo, česar ti niti zaslutil n'si> jaz, polovičen človek!" Ivan je iskal izhoda, pa ga ni našel. Samo njena smrt bi ga mogla rešiti. Vzporedno z njo je mislil. Te misli se ni mogel več odkrižati, trdovratno se je širila po njegovi krvi, kakor spirohete____Noč za nočjo, dan za dnevom je z levico odganjal to misel, z desnico pa se je je oprijemal, kakor utopljenec slamke... Društvo okoli njega je umrlo. Ni več vedel da živi v družbi. Samo Olga je živela zanj. Tako rad bi jo bil odrinil, pa je ni mogel----Ko se je v neki noči zavedel, da je silnejša kakor on, da jo zaman skuša odriniti od sebe, se je popolnoma oklenil misli o njeni smrti----Svoje svobode ni hotel in ni mogel žrtvovati---- Že takoj ob početku, ko sta se srečala se je med njima porodila beseda v sreči in smrti. Bavno v tistem času se je zgodil v Trstu zločin, ki je razburjal vse mesto. Časopisje je seveda po stari navadi kovalo iz tega zločina svoj kapital, senzacij željna publika pa oožirala dnevne vesti o poteku preiskave z apetitom lju-dožreev. Nekdo je namreč umoril neko žensko, raz-rezal jo je na dvajset delov, napravil dvajset za-bojčkov in razposlal zabojčke raznim znanim kriminalistom in policijskim uradnikom. Policija je v najkrajšem času dobila v svoje roke vseh dvajset delov telesa. Naravnost čudežno je bilo dejstvo, da je bilo telo s kostmi vred tako lepo raztelešeno, da je bilo prav lahko mogoče sestaviti truplo zopet skupaj. Skoraj ni bilo več poznati kje je bilo truplo razrezano. Identiteto so takoj ugotovili. Bilo je truplo neke visoke aristokratinje z Dunaja, ki je bila v sorodstvu z dinastijo. Policija je namreč deklico iskala že dva meseca, a zaman. Jolanda pl. Soh. je izginila z Dunaja in nihče ni mogel povedati, kam je izginila. Ljudstvo ni o identiteti trupla nič izvedelo. Policija je razglasila, da je to truplo truplo neke operne pevke, ki je bila slučajno tudi v tistem času skočila pri Barkovljah v morje. Policiji je bila dana težka naloga, kajti u-morjenka ni bila kaka navadna, vsakdanja dama. O zločincu pa ni bilo ne duha ne sluha. Vse je bilo tako zamotano, da je policijo vsako novo razkritje le še bolj zapletlo v mrežo brez-zmiselnih kombinacij. Aretirali so mnogo mladih potepuhov, ki so jih morali seveda kmalu zopet izpustiti, kajti pravega niso dobili. Ladavcu je bila poverjena težka naloga: u-gotoviti, kje so bili zabojčki narejeni, od kje izvira rdeča svila v katero so bili zaviti deli telesa, od kje izvira ves materijal, ki ga je zločinec rabil za zabojčke, in rešiti še mnogo drugih delikatnih vprašanj. Ladavca pa vse te zunanje stvari niso zanimale. Trst je velik, si je mislil, monarhija še večja, svet je širok. ... Kdo bo to ugotovil. Samo slučaj bi mogel pomagati! (Dalje prihodnjič.) Roda Roda: Fragmenti. Vsak predgovor je izgovor. Najlepše na svetu je: spomin in pozabljenje, — in. najgrše: spomin in pozabljenje. * Velike zmote in velike resnice potrebujejo samo za prvo generacijo dokazov. » So ljudje, ki pripovedujejo, česar ne vedo; če jim gre po sreči, jih imenujemo preroke. * Mnogim ljudem je lastna zmota ljubša, kakor tuja resnica. * Male tatove obešamo; veliki pa drug drugega iz-puščajo. * Če hoče kdo izvršiti kako lopovščino, mu nikdar ne manjka plemenitih nagibov zato. # Usoda resnic je, da se rodijo od ženijev-velikanov, razširjajo jih pa nerodneži. * Modrost je konsekvenca — pamet pa kompromis. * Tiran je zasovražil svoje podložnike in bi jim rad življenje ogrenil. Zato je postavil neumnost za velikega vezirja. * "Dostojen" človek spremeni dnevno enkrat svojo srajco in dvakrat svoje prepričanje. * Dragi sodržavljani! nehajte se prepirati o vprašanjih, ki se tičejo človeštva, kajti, ko jih začenjate šele umevati, so ta vprašanja že davno rešena. # Norčeva vest je vedno čista. * Krog nas žive ljudje iz vseh stoletij, tako iz bodočih kakor iz davno minulih: kulturna zgodovina na cesti. * Zelo imenitno je to, da je pri vseh dogmah, za katere se prepirajo, navadno tudi nasprotno res. * Marsikomu, ki žrtvuje svoje življenje resnici, ostane še tu in tam kaka urica za laž. * Kdor se svoje prošlosti kesa, se bodočnosti boji. * Mnogokrat smo mnenja: to in to novo spoznanje se ne da spraviti z dogmo v soglasje . . . Ali z religijami je ravnotako kakor s kovčki: vedno se da še kaj vanje stlačiti. * Antisemitizem ? ... Da — da, gotovo . . . Toda to gibanje bo sposobno za življenje šele takrat, ko ga kak prebrisan žid prevzame. * . • Borca se spozna po njegovi ideji: kdo je heroj in, kdo fanatik? Kdo je krščanstvo iznašel? — Krščen žid. # "Jaz gotovo nisem ozkosrčen, toda . . ." "Jaz Rotovo nisem skopuh, toda . . ." Sami ljudje, ki so ozkosrčni, skopušni in strahopetni. * Narava je dala norcem izvrstno orožje v boju za obstanek: nezaupnost. * Nadženska je moški. * Kjer se dviga dim, mora gotovo biti tudi ogenj? (Pri svežem govnu je isto.) Humor je prebavljanje sitih, satira pa krik glad- nih. Pameten biti se pravi, da znaš važno od nevaž-nega razločevati. * Neumnost se podeduje; lahko se pa z njo tudi o-kužimo. # Vsi tisti, ki so pisali knjige, katere čitaš, so živeli zate. _ Kdor pozna mnogo dobrih ljudi, ta ne pozna ljudi. * Osa leže svoja jajca vedno v kakšen sad. Pri ljudeh se imenuje to: pametna ženitev. Naše življenje obstoji iz samih dni, ki so, ali predolgi ali prekratki. Žurnalist ima dvoje oči in dvoje ušes zato, d dvakrat toliko vidi in sliši, kakor se zgodi. # Svojih biserov nikdar ne meči svinjam; s tem ne boš napravil nobene usluge. # Ne zaničuj nobenega sovražnika: najmanjši izm njih ti lahko več koristi kakor sto debelih pr teljev. * Kako lepo je biti slavljen: z besedami ti tega nihče ne popiše. Stojiš ko spomenik na trgu javnem, in vsaka svinja si lahko ob tebe rilec briše. * Slabega vremena ni, temveč so samo slabe sukn * Točne ljudi zasleduje prokletstvo: morajo vedn"| na netočne čakati. Več je nerazkrinkanih tepcev kakor pa neprizn« nih talentov. "Pes laja, karavana pa gre svojo pot." Meni se zdi vloga satiričnega psa hvaležnejša, kakor pa vl je tudi Zapadno slovansko zvezo s sedežem v Den- verju. Članov ima 1450 v odraslem in 575 v mladinskem oddelku, skupaj 2025 članov in članic v 24 društvih, izmed katerih sta dva v Pueblu, namreč Slovan št. 3 in Zapadna Zvezda št. 16. Oba zborujeta v dvorani sv. Jožefa. Razun teh je še nekaj hrvatskih in drugih podpornih društev, pripadajočih NHZ. in drugim jednotam. Kaj pa naša kulturna društva? Pevski zbor "Prešeren" obstoji že okoli dvajset'let. Med vojno se je navdušil za osvoboditev Slovencev izpod Avstrije in izdal na slovensko javnost tudi nekakšen proglas. Svoje priredbe je imel v obeh omenjenih dvoranah. Zboruje kjer se mu poljubi. "Prešeren" ni ne svobodomiselno, niti ne katoliško pevsko društvo. Že od nekdaj je imel v svojih vrstah pevce, ki so peli tudi na "koru". "Dramatični klub" je bil ponovno ustanovljen pred poldrugim letom, izgledalo je, da na kljub društvu Orel, ki sempatam tudi prireja igre. Ustanovili so ga "tačisti" Orlovci. Socialističnega kluba nimamo; klub št. 132 je eksi-stiral precej časa in bil je tudi aktiven. Najagilnejša moč v klubu je bil Chas. Pogorelec, ki je sedaj tajnik JSZ. Med vojno smo postali od sile radikalni, posebno proti koncu vojne in nekaj časa po vojni. Ustanovili smo tudi komunistični klub, ki je uspeval kakor u-speva tod okoli rastlinstvo na zemlji ki se jo ne namaka. Hiral je in hiral in niti Papa, niti drugi agitatorji, niti "D. S." mu niso mogli dati tistega silnega življenja, ki bi bilo potrebno za izvedbo r-r-r-rrr. Kar se tiče podpornih društev, smo torej "dobro preskrbljeni". Naraščanje članstva v enem ali drugem društvu smatramo za "napredek". Razredno zavedni smo vsi do enega, socialiste pa sovražimo tudi skoro vsi. Cerkve podpiramo skoro vsi, čitamo več ali manj skoro vsi, in najbolj razširjeni listi med nami so "Glasilo K. S. K. J.", frančiškanska "Edinost", "Glas Naroda" in obligatna izdaja "Prosvete". Tukaj sem podal sliko, ki se nam ne bo dopadla. Stikali bodo, kdo in kje je Old Timer, da bi ga linčali. Sedaj sem zopet v Leadvillu, kjer nabiram podatke o naselbini, njenih društvih, trgovcih in delavskih razmerah. Drugi teden se povrnem v Minnequo. — Old Timer. Članstvu kluba št. 1. CHICAGO, ILL. — V petek dne 17. julija se bo vršila redna seja kluba št. 1 v dvorani SNPJ. Pričetek seje ob 8. zvečer. Člane in članice, ki še niso napravili obračuna za vstopnice na socialistični piknik v River-view, prosim, da to store na tej sejf. Somišljeniki, ki so obljubili pristopiti v naš klub, so vabljeni, da pridejo na to sejo na kateri bodo sprejeti. Klub št. 1 je na svoji prošli seji sklenil skozi poletne mesece vršiti kampanjo za pridobivanje novih članov in članic. Cilj te kampanje je ojačati klub v toliko da bo štel najmanj sto članov in članic. Sodrugi in sodruginje, bodimo vsi aktivni v tej agitaciji. Ob enem agitirajmo tudi za razširjenje našega glasila "Proletarca". — Tajnik. Ako hočeš, da bodo drugi spoštovali tebe, tvojo ženo in otroke, spoštuj se sam in spoštuj svojo ženo in otroke kakor hočeš da bi jih drugi spoštovali. Piknik waukeganskega kluba J. S. Z. WAUKEGAN, ILL. — Nedelja 19. julija bo za nas zanimiv dan. Socialistični klub št. 45 priredi svoj piknik, ki bo nekaj posebnega. Vršil se bo na istem prostoru kakor zadnji piknik Slov. nar. doma in pred tem piknik mladinskega odseka čitalnice Narodnega doma. Pripravljalni odbor se je potrudil, da bo klubov piknik nudil udeležencem obilo raznovrstne zabave. Za plesalce se zgradi plesišče, ki jih bo gotovo zadovoljilo. Igrala bo Steblajeva godba. In potem igre! Dirke! Tekme! In dobitki! Tekme za dobitke so aranžirane za otroke in odraščene, za mladino in starejše, za samske in zakonce. Imeli bomo na sporedu tudi govore. Ob tej priliki pride med nas sod. Chas. Pogorelec, tajnik J. S. Z., ki nam bo povedal marsikaj zanimivega. Kajti naš piknik ni samo za navadno zabavo, ampak je namenjen tudi razredni vzgoji in pojačanju naše organizacije. V senci pod košatim drevjem se bomo pogovarjali o naših nalogah, razmotrivali bomo o sredstvih in načinih, s katerimi bi najložje in uspešno napravili iz kluba št. 45 eno prvih socialističnih postojank v J. S. Z. Na pikniški prostor bodo vozili troki od 9. zjutraj. Zbirališče bo pred Narodnim domom. Kuhinja na pik-niškem prostoru bo izborna. Kar se tiče postrežbe, zagotavljamo vsakega, da bo lahko zadovoljen. Zabave ne bo nikomur primanjkovalo. Socialistični klub je še vselej skrbel da je zadovoljil občinstvo na svojih priredbah in tudi sedaj bo nekaj izrednega. Za odbor, Anton Vičič. O agitaciji in vzgoji. CLINTON, IND. — Razmere, čas posebno pa skušnje ustvarjajo v človeku prepričanja, katerih bi mogoče nikoli ne dosegel, če bi mu gotove okolščine ne dale priliko za iskušnje. Dejstvo je, da se mora človek učiti vse življenje. Posebno bi imelo to veljati za delavca, kajti on ima v sedanji ekonomski uredbi najtežji boj za obstanek. Kot potovalna zastopnica listov "Prosveta" in '•'Proletarec" sem imela zadnja leta priliko nabrati si precej skušenj in se utrditi v prepričanju, da je pred nami še veliko dela, izobraževalnega in drugega, ki ga moramo izvršiti med brezbrižno maso. Potrebno je da ga izvršimo, ako hočemo doseči efektivne socialne reforme in priti do prave ljudske vlade. Pakt je, žalosten fakt, da se še dobe ljudje, ki ne znajo razločevati med fakti in natvezenimi frazami. Še so ljudje, in teh jako veliko, ki so pod globokim vplivom verskega fanatizma. Ne verjela bi tega, če se ne bi sama prepričala. Za negovanje vere pa seveda vestno skrbi nalašč za to najeta klika, popje in enaka svo-jat, kateri se zavajanje neukega ljudstva dobro izplačuje. Dolžnost naprednega in resnicoljubnega elementa je, da dela z vsemi močmi in pripomočki ki so mu na razpolago, da zanese med zaverovano ljudstvo seme zdrave izobrazbe. Osvoboditi ga je treba praznoverstva in ga navajati k učenju. Treba je, da razširimo socialistično časopisje in socialistične ideje povsod kjer naše gibanje ni še utrjeno. Skrbeti moramo, da se naša agitacija, ki mora biti smotrena, razširi v vseh naselbinah, v katerih prevladuje še katoliški duh. Mi smo to dolžni storiti v interesu delavskega razreda. Nahajamo se v dobi, v kateri stopa znanost na prvo mesto. Delavstvo ne sme pustiti izobrazbe mimo. Delavstvo ki je brez izobrazbe je brez moči ter slep0 orodje kapitalističnega sloja. In ostalo bo orodje v rr» kah gospodarjev, dokler bo delavski razred brezbri žen in kot posledica tega neuk. Naloga socialistov je zanesti potrebno znanje med maso in jo vsposobiti za uspešen razredni boj. Prip0. močki med drugim so socialistične publikacije. So tu-di drugi načini. Z izobraževanjem raste moč delavskega razreda; izobraženo delavstvo je v stanju doseči zmage brez žrtev delavske krvi . . . Da dobi delavska masa znanje ki je res znanje, da bo poučeno o razrednem boju, mora zajemati izobrazbo iz resnično delavskih listov, iz listov ki imajo socialistična načela, ne pa iz tistih listov ,ki se radi reklame imenujejo "delavski listi". Te slednje se pošilja med delavce več let brezplačno. Ker ni nobenemu listu mogoče eksistirati brez finančnih sredstev, ker imajo izdatke, morajo imeti tudi dohodke ,in če jih ne dobe na naročnini, dobe podporo od interesov ki jim je ležeče na tem da je delavski razred razdeljen v več strank in kot tak seveda brez moči in nedostopen za združenje — za skupni boj proti kapitalizmu. Važno je torej, da je delavstvo pozorno na take liste in da dobro preštudira njih vsebino, katera se glasi bolj kot šembilsko prerokovanje; že marsikak neraz-sodnež se je prevaral vsled takih provokatorskih prerokovanj, ker je mislil, da mu kar na krožniku prinesejo obljubljene dobrote. Bridka resnica pa je, da brez boja ni bilo in ne bo nikoli nič in da edino izobrazba, delavska izobrazba v interesu delavskega razreda je tisti zmagoviti ščit ki nas sigurno privede skozi boje do zmage — iz modernega suženjstva do resnične industrialne demokracije. To je načelo in prepričanje vseh pravih socialistov. Kdor se bavi in priporoča utopije, ni socialist, še manj pa pošten zagovornik delavskega razreda. Christina Omahne. Piknik socialistične stranke v Wisconsinu. MILWAUKEE, WIS.. — V nedeljo 19. julija se bo vršil v State Fair Parku (Milwaukee) piknik, katerega se bo udeležilo več kakor 500 ljudi. Tukajšnja "D. S." pravi, da socialistična stranka v tem mestu ne more dobiti na svoje priredbe niti 500 ljudi, včasi pa jih je dobila tisoče. Urednik F. N. se je namenoma zlagal, ampak tukaj je že opravil. Na pikniku 19. julija bo gl. govornik E. V. Debs. Govoril bo tudi bivši wisconsinski podgoverner George F. Comings. Da bodo lahko vsi tisoči udeležencev slišali govore, so pripeljani v park amplifajerji (instrumenti ki povečajo govornikov glas in ga spuščajo iz rogov, pritrjenih na raznih krajih, v zrak). Ako bi se šlo samo za 500 ljudi, bi si prireditelji gotovo ne nakopavali te stroške. Jugoslovanski delavci v Milwaukee, udeležite se vsi do zadnjega tega piknika, ki b ena največjih manifestacij za socializem kar smo jih imeli pri nas tekom zadnjih par let. Član soc. kluba št. 37. SODRUGOM V CLEVELANDU. Seja soc. kluba št. 27, JSZ. se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. dopoldne v klubovih prostorih v Slov. nar. domu. — Dolžnost vsakega sodruga je, da prihaja redno k sejam in da agitira za pridobivanje novih članov; čimveč nas bo tem ložje bomo vršili delo za osvoboditev proletarijata iz mezdne sužnosti. tisti v Jugoslaviji o jubilejni Za dom J. S. Z. ill "Pro-^ številki "Proletarca". letarca". Socialistični in drugi delavski listi v Jugoslaviji so rinesli o letošnji prvomajski in jubilejni številki "Proletarca" laskava poročila in čestitke. l "Radničke Novine", centralno glasilo Socialistič-„e stranke Jugoslavije, so prinesle o zgodovini Prole-tarca in JSZ. obširnejše poročilo. V enakem prijateljskem smislu so omenili jubilejno številko "Proletarca" tednik "Delavec", ki je slovensko glasilo Glavnega Radničkega Saveza Jugoslavije. tednik "Socialist", "Crvena Zastava", sarajevski "Glas Slobode" itd. Revija "Pod Lipo", ki izhaja v Ljubljani, piše v svoji junijski izdaji med drugim: "Med najpomembnejšimi izdanji letos v maju na slovenskem jeziku je brez dvombe majska in jubilejna številka ameriškega Proletarca____ Človek je vesel, ko pregleduje to bogastvo volje, ta napredek duha in ta razvoj proletarske misli naših Amerikancev ..." Listu v podporo. X. Izkaz. CLEVELAND, O.: Vine. Jurman, $5.00; Jos. Volk, $2.60; Louis Kocjan, 50c; skupaj.............$8, LIVINGSTON, ILL.: Frank Novak ............. 1. STAR CITY, W. VA.: Tony Zupančič........... MAYNARD, O.: Louis Berlot ................... GREENSBORO, PA.: Joe Mrak................ CHICAGO, ILL.: M. J. Reading (podpora majski izdaji) ................................... 1 SOMERSET, COLO.: Anton Majnik, provizija od naročnine ................................ CHICAGO, ILL.: Justin Saitz, podporo M. I..... PULLMAN, ILL.: Soc. klub št. 224, JSZ..........10 BARBERTON, O.: Jos. Valenčič $1.00; John Mi- sich $1.00 (poslal John Jankovich) skupaj---- 2 GREENSBORO, PA.: J. Kastelic, 25c; Frank Ban- dič 25c (poslal Anton Maslo) skupaj........... PITTSBURG, PA.: Frank Alič................ DETROIT, MICH.: Fred Kočevar............1 COLLINWOOD, O.: John Korsic $1.50; Jos. Pav- lench $1.10, skupaj ....................... 2 ST. LOUIS, MO.: Po 25c: Petrovich; Frank Mah-nich; Tony Nabrgoy; Mrs. M. Spech. Jos. Kirn 50c (poslala Mrs. M. Spech) skupaj.......... 1 CLEVELAND, O.: Thomas Oblak.............. KLEIN, MONT.: Anton Miklič, $1.00; Geo. Zobec, 30c; skupaj.......................... 1 MULLAN, IDAHO: Po $1.00: Louis Zupet, J. R. Sprohar; po 50c: Mary Smith, Frank Vidic, Thos. Lesh, John Arko, John Jurek, Jos. Mur-gelj, Stive Chesnik, Louis Zabreznik, Edward Ambrožich, Mike Shoemaker; po 25c: Pete Gorše, John Smith, John Glinšek, John Tomšič, Frank Repenšek (poslal John R. Sprohar) sku-......................... 8 Pred par meseci smo pričeli zbirati kapital, s katerim se bo zgradilo dom za J. S. Z. in "Proletarca". Rezultat, ako vpoštevamo okolščine, to je brezposelnost med velikim delom našega delavstva, gonje nasprotnikov in kratko dobo v kateri se kampanja vrši, je zadovoljiv. Dosedaj se je odzvalo dvanajst socialističnih klubov po redu kakor sledi: Število delnic Št. 1, Chicago, 111...........120 Št. 184, Lawrence, Pa....... 1 Št. 10, Forest City, Pa....... 1 Št. 49, Collinwood, 0....... 2 Št. 118, Canonsburg, Pa..... 2 Št. 45, Waukegan, 111....... 5 Št. 37, Milwaukee, Wis...... 2 Št. 114, Detroit, Mich....... 4 Št. 41, Clinton, Ind....... 2 Št. 50, Virden, 111.......... 1 Št. 47, Springfield, 111..... 1 Št. 222, Girard, 0.......... 2 Vplačana vsota $1,000.00 5.00 25.00 10.00 50.00 25.00 10.00 100.00 50.00 25.00 5.00 50.00 Obveznost $2,000.00 20.00 40.00 100.00 40.00 20.00 .10 .00 .25 25 .25 .00 .95 .25 .00 .00 .50 .25 .50 .50 25 30 Klubi Jugoslovanske socialistične zveze so tore do danes vzeli 143 delnic v vrednosti $3,575.00. Vpla čali so $1,355.00, obveznosti pa imajo še $2,220.00. Slovenska sekcija J. S. Z. je vzela za sedaj 20 del nic, na katere je vplačala $400; plačati pa ima še Posamezniki so vzeli: paj...................................... S.25 Detroit, mich.: lov. Bizjak.................25 pueblo, colo.: John m. Stonich, provizija od naročnine ............................... 1-00 Skupaj................................$42.35 Prejšnji izkaz...........................242.83 delnic vsota Obveznost ILLINOIS: Andrew Miško, Chicago .... 6 $ 30.00 $ 120.00 Angeline Tich, Chicago . .. 4 100.00 ........ Frank Zaitz, Chicago..... 4 25.00 75.00 Vinko Ločniškar, Chicago . . 1 5.00 20.00 Chas. Pogorelec, Chicago . .. 4 50.00 50.00 John Rayer, Chicago..... 2 5.00 45.00 Filip Godina, Chicago..... 1 5.00 20.00 Vinko Zupančič, Chicago . .. 1 5.00 20.00 Frank Alesh, Chicago..... 4 20.00 80.00 Frank Omahen, Chicago . .. 2 10.00 40.00 John Olip, Chicago....... 4 40.00 60.00 Fred A. Vider, Chicago..... 1 5.00 20.00 Ivan Molek, Chicago....... 2 18.50 31.50 Joseph Steblay, Chicago . .. 1 25.00 Anton Kravanja, Chicago . .. 1 5.00 20.00 John Thaler, Cicero....... 1 25.00 Martin Judnich, Waukegan.. 1 5.00 20.00 Anton Vičič, North Chicago 1 5.00 20.00 Louis Kužnik, Grays Lake.. 1 5.00 20.00 PENNSYLVANIA: Annie in L. Britz, Lawrence 1 25.00 ........ Joseph Čebular, Vandling.. 1 5.00 20.00 John Terčelj, Strabane . .. 1 5.00 20.00 Marko Tekavc, Canonsburg. . 1 5.00 20.00 John in Mary Fradel ,Latrobe 1 5.00 20.00 OHIO: John Košin. Girard........ 1 25.00 Skupaj .$285.18 Klubi JSZ. so vzeli, kot je omenjeno, dosedaj 143 delnic, slovenska sekcija 20, in posamezniki 48, skupaj 211 delnic, ki znašajo $5,275.00. Priglasili so se za delničarje tudi sledeči člani in članice kluba št. 1, v Chicagi, ki bodo v kratkem vplačali prvi obrok: John Turk, 2 delnice; Andrew Kobal, 2; Joško Oven, 2; Frank S. Tauchar, 1; Frank Schmid, 1; Jože Zavertnik, 1; Frank Pečnik, 1; Carolina Dobre-nik, 1; Otto Dernull, 1, skupaj 12 delnic. To je prvi seznam članov in članic te ustanove, ki je objavljen v "Proletarcu". Tajnik stavbinskega odseka bo objavljal imena vseh nadaljnih članov in članic ter klubov, podajal finančna poročila in poročal o vsem drugem, tikajoče se te akcije. Dosedaj so zastopane, kar se tiče posameznikov, šele tri države, in klubi JSZ. iz šestih držav. Klubi ki o stvari še niso razpravljali na svojih sejah, naj to store na prihodnji seji. Delničar lahko postane vsak sodrug ali sodruginja, pa tudi naši simpatičarji, ako so priporočeni od klubov, oziroma članov JSZ. Prodajajo se tudi tistim društvam, katera simpatizirajo z našim gibanjem. Stav-binski odsek sedaj nima v načrtu nobene kampanje med društvi v pogledu našega doma, toda klubom in posameznim sodrugom je prepuščeno, da agitirajo za pridobivanje novih delničarjev povsod kjer se jim zdi da bo agitacija uspešna. Frank Zaitz, tajnik stavb, odseka J. S. Z. Agitatorji na delu. Naročnin na Proletarca so poslali: Anton Žagar na agitaciji v južnem 111.............10 Jos. Presterl, Collinwood, 0..........................................6 John Krebelj, Cleveland, 0............................................5 Frank Nagode, Sheboygan, Wis....................................4 Anton Maslo, Greensboro, Pa......................................4 John M. Stonich, Pueblo, Colo......................................4 Mrs. Mary Prašnikar, Harwick, Pa................................3 Anton Vičič, Waukegan, 111..............................................3 Anton Majnik, Somerset, Colo......................................3 Chas. Pogorelec, Chicago, 111....................2 Franjo Kuhovski, Detroit, Mich....................................2 John Kunstelj, Gross, Kans..............................................2 John Tekavz, Canonsburg, Pa......................................2 Tony Zupančič, Star City, W. Va..................................2 Mrs. Mary Udovich, Chicago, 111.................2 John Volk, Cleveland, 0. . . ......................................2 Frank Martinjak, La Salle, 111......................................2 Frank Zaitz, Chicago, 111................................................1 Jos. Kogoy, Auburn, 111....................................................1 Ali ste v tem poletju že kaj storili za naše glasilo? Letos je doba akcije za socialistično stranko, za njeno prerojenje, za mobiliziranje sil zavednega delavstva. Eno sredstvo za širjenje socialistične misli, eno najboljših sredstev je socialistično časopisje. Sodrugi in somišljeniki, širite ga! "Proletarec" je socialističen list, to priznate. Njegova vsebina vam ugaja. Zavedate se, da bi med nami ne bilo socialističnega gibanja, če ne bi imeli svojega glasila. Torej naprej, da se ga razširi! Naprej z agitacijo za socialistično časopisje in socialistično stranko! Kaj in kdo je demagog. Demagog je "voditelj", ki igra na instinkte in }g. noranco mase, ki ji govori to kar ji najbolj "ugaja» neglede kako ji je v škodo. "Demagog" je beseda grškega izvora in je pomenila "voditelj ljudstva", torej Vq. ditelja in ne zavajalca. Demagog v današnjem pomenu besede je "govornik", ki obljubuje množici stvari katere so v danih razmerah nedosegljive; ki jo hujska na nepremišljena dejanja, ki jo vara z "dokazi", da le po tej in tej p0[j "se bo doseglo" kar hoče, ki nikdar ne apelira na razum, ampak vedno na instinkte in predsodke. Med demagogom in agentom provokatorjem ni v bistvu nobene razlike. Nikolaj Lenin je o demagogih dejal: "Jaz se ne bom nikdar utrudil ponavljati, da so demagogi najhujši sovražniki delavskega razreda. Prav zato najhujši, ker vzbujajo najslabše instinkte množice, ker zaostali delavci nimajo nobenega očesa za te sovražnike, ki nastopajo kot njihovi prijatelji. Najhujši, ker v času omahovanja in notranjega razpada, v času, ko naše gibanje šele zadobiva izraz, ni nič lažjega, ko de-magoško zapeljati množico, ki se da potem prepričati o svoji zmoti le z najtežjimi izkušnjami." Socialisti soglašamo z njim, kajti to kar on pravi o njih trdimo mi o demagogih že od nekdaj, ker jih tudi v naših vrstah ni manjkalo. Lenin je imel v mislih demagoge v svoji stranki in v komunističnem gibanju Opisal jih je tudi v brošuri "Bolezen detinskega (še boljše "otročjega") levičarstva v komunizmu". Med jugoslovanskim delavstvom v Ameriki deluje pod komunistično masko nekaj demagogov najgršega tipa. Vsako stvar izkoristijo s stališča demagogije in dolarja. Njihova prošlost je temna, ali pa sploh neznana, ker jo zakrivajo. Nekateri izmed njih so imeli že razne poklice in vsa mogoča "prepričanja". Danes s<| "čisti" in citirajo Lenina, zato da odvrnejo oči tiste mase ki jim sledi od sebe; masa vidi v duhu Lenina ii| v tistih ki ga ji citirajo v imenu "čistega komunizma" pa njegove učence, naslednike in borce. Eni so. Mnogi ki so bili pravi borci so se že umaknili, ker so jih izpodrinili demagogi. I GIRARD, OHIO. Seje kluba št. 222 JSZ. v Girardu, O., se vrše vsaki prvi torek v mesecu ob 7. zvečer v Slovenskem domu. Somišljeniki, pristopite v vrste zavednega delavstva! — Naš klub ima lepo zbirko knjig. Izposodite si jih!— Tony Segina, organizator. DETROITSKIM SODRUGOM. Seje slov. socialističnega kluba št. 114 JSZ., se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu v Hrvatskem Domu, 1329—31 Kirby Ave., ob 9. uri dopoldne. — dnevnem redu so vedno važne stvari, ki se morajo rešiti. Udeležujte se teh sej polnoštevilno in pripeljitc seboj svoje prijatelje. — Učvrščujmo našo postojanko s tem, da ji pridobivamo novih članov. — Organizator. Socialistov z jezikom je brez števila. Socialistov ki bi kaj dali za socializem, je malo-Socialistov ki bi delali za socializem, je se manj. Ampak jih je dovolj, da tirajo delo naprej. Treba pa jih je še veliko več, in ako »te vi eden tistih, ki čutite da ste socialist, pridružite se nam! h Jugoslovanska Socialistična Zveza 3639 W. 26th St., CHICAGO, ILL. pridružena B SOCIALISTIČNI STRANKI AMERIKE EKSEKUTIVA SOCIALISTIČNE STRANKE: Eugene V. Debs, Indiana, predsednik; Morris Hillquit, few York, mednarodni tajnik; Bertha Hale White, ekse-Itutivna tajnica; Victor L. Berger, Wisconsin; John M. ColHns, Illinois; Leo M. Harkins, New Jersey; Morris fjjHqtiit, New York; Jas. H. Maurer, Pennsylvania; Geo. E. Roewer, Jr., Massachusetss; Jos. W. Sharts, Ohio. Glavni urad: 2653 Washington Blvd., Chicago, 111. TAJNIŠTVO J. S. Z.: r. Charles Pogorelec, 3639 W. 26th St., Chicago, III. EKSEKUTIVA J. S. Z.: Frank Alesh, Sava Bojanovic, Vincenc Cainkar, Mi-loja V. Lučic, Frank Udovich, Božo Stojanovich, F. S. Tauchar, Frank Zajec, Anton Zornik. NADZORNI ODBOR J. S. Z.: Philip Godina, Blaž Novak, Peter Kokotovich. PROSVETNI ODSEK J. S. Z.: Frank Alesh, Joseph Oven, John Olip. NADZORNI ODBOR SLOV. SEKCIJE J. S. Z.: John Thaler, Fred A. Vider, Frank Florjančič. PROLETAREC, gladilo in last slovenske sekcije Jugoslovanske Socialistične Zveze. Upravni odbor Proletarca: John Olip, predsednik; Frank Alesh, tajnik; Filip Godina, blagajnik; F. S. Tauchar in Joško Oven, nadzornika. Urednik: Frank Zajec. Upravnik: Anton Žagar. Vsa pisma, tikajoča se Proletarca, naslavljajte na nailov Proletarca. (Opomba.—Uredništvo Proletarca sprejme odgovornost le za tiste članke, priobčene v listu, ki so spisani v uredništvu. Za članke in dopise, ki jih pošiljajo sotrud-aiki, so odgovorni prispevatelji. Uredništvo sprejme zanje le toliko odgovornosti, kolikor zahteva zakon.) AKTIVNI KLUBI J. S. Z. 1, Chicago, 111. — Tajnik Charles Pogorelec, 3639 W. 26th Street. Seje vsaki tretji peteik v mesecu ob 8. zvečer v dvorani SNPJ. 2, Glencoe, Ohio.—Tajnik Nace žlemberger, L. Box 12. Redne seje vsako 3. nedeljo dopoldne pri sodrugu K. Zlembergerju. 3, Stockett, Mont. — Tajnik John Gazvoda, Box 232. 4, La Salle, 111. — Tajnik John Bogel, 1041 4th St. 6, Storrs, Utah. — Tajnik Ant. Pavlovich, box 493. 10, Forest City, Pa. — Tajnik John Pavžek, RFD 2 ibox 23. 13, Sygan, Pa.—Taj. Framk TJnsitz, Box 546, Morgan, Pa. 20, Chicago, 111.—Tajnik Miehael Ladevich, 2250 Clybourn Ave. 21, Arma, Kans. — Tajnik Martin Gorenc, Box 114. 22, Chisholm, Minn. — Tajnik Blaž Seme, 121 W. Spruea St. 27, Cleveland, O.—Tajnik John Krebelj, 6409 St. Clair Ave. Lawrence Gorjup, organizator. Seje vsako drugo in četrto nedeljo v S. N. Domu. 30, Mulberry, Kans.—Tajnik Jacob Arck, B. B. 3. 32, W. Newton, Pa.—Tajnik Jos. Juvan, BFD 2, box 101. 37, Milwaukee, Wis.—Taj. Frank Perko, 311 First Av. 41, Clinton, Ind. — Tajnik Joseph GraSner, 1135 Sycamore Street. 45, Waukegan, HI.—Tajnik Martin Judnich, 706 McAlister Ave. 47, Springfield, 111.—Tajnik Jos. Ovca, 1841 So. 15th St. 49, Collinwood, O. — Tajnik Jos. Presterl, 722 E. 160th St. 50, Virden, 111. —Tajnik Frank Stempihar, B. F. D. 41, Box W. 60, Gillespie, 111.—Tajnik Peter Kalian, B. 1. 69, Herminie, Pa. — Tajnik Ant. Zornik, Box 202. 114, Detroit, Mich. — Tajnik Frank Kuhovski, 8971 (Sherwood Ave. PIKNIK! PIKNIK! Socialističnega kluba št. 45, J. S. Z. Waukegan, 111. v nedeljo, 19. jiilija 1925 Kje — glej dopis v tej izdaji. Na sporedu: govori, igre, tekme, dobitki. Igrala bo Steblajeva godba. Postrežba točna v vseh ozirih in za vse. Na svidenje v nedeljo 19. julija! ODBOR. H Mž 118, Canonsburg, Pa. — Tajnik John Ohesnik, Bar 170. 128, Nokomis, HI.—Tajnik Lucas Groser, B. 2, Box 110. 131, Pittsburgh, Pa. — Tajnik John Ban, 6014 Butler St. 157, Gross, Kana. — Taj. John Kunstelj, Box 32. 165, Blanford, Ind.—Tajnik John Cestnik, Box 7. 167, South View, Pa.—Tajnik Anton Rupnik, Box 55. 175, Moon Run, Pa.—Tajnik Lucas Butya, Box 263. 179, Edison, Kans. — Tajnik Jos. Kliukon, R R 3, box 708. Girard, Kans. 181, Lloydell, Pa. — Tajnik Tony Zalar, box 152. 182, Meadowlands, Pa. — Tajnik Leonard Lenassi, Bx 563. 184, Lawrence, Pa. — Tajnik Louis Britz, Box 34. 198, Homer City, Pa. — Tajnik Andy Obed, Box 265. 213, Carlinville, 111—Taj. Joseph Korsifi, 736 N. Broad St. 218, Luzerne, Pa. — Tajnik John Matichich, 376 Miller St 222, Girard, O—Andrej Krvina, 7131/2 3ST. State St. 224, Pullman, 111.—Tajnik Fr. Pretnar, 10238 S. Wentworth Ave. 225, Avella, Pa.—Tajnik Prank Bregar, Bx 363. 228, Pursglove, W. Va. — Tajnik John Vitez, Box 186. 230, Library, Pa. — Tajnik Ant. Kuna, Box 187. 232, Barberton, O. — Tajnik John Jankovich, 1318 N. 4th Street. 233, Renton, Pa. — Tajnik Ant. Chater, Box K. 4. 234, Harwiek, Pa.—Tajnica Mary Prašnikar, Box 157. 235, Sheboygan, "Wis. — Tajnik Leo Milostnik, 1231 S. 10th Street. 238, Universal, Ind. — Tajnik Vincent Vrhovnih, Box 92. 242, Cliff Mine, Pa. — Tajnik Ant. KovaJig, R. I>. 2. Corao-polis, Pa. POSAMEZNI CLANI (at large): John Petrich, Youngstown, O. Frank in Cecilia Lipar, Miners Mills, Pa. John M. Stonich, Pueblo, Colo. John in Mary Fradel, Latrobe, Pa. Frank Knafels, Edmond, Okla. Jacob Kotar, "Warren O. John Rukse, Milburn, W. Va. Frank Smerdu, Granger, la. John R. Sprohar, Mullan, Idaho. Paul Chesnik, Toronto, Ohio. Max Martz, Buhl, Minn. Frank Cherne, Banock, Ohio. B. M. Kurre, Ironton, Minn. Nov socialistični klub v Gil« lespie, 111. V Gillespie, 111., so zavedni delavci organizirali s sodelovanjem A. Žagarja nov socialistični klub, v katerega je pristopila sedem članov in dve članici. Klubov tajnik je s. Peter Kalian. Klub je dobil v J. S. Z. št. 60 A. Žagar, upravnik "Proletarca", ki se je mudil par dni v južnem Illinoisu, se je vračal s socialističnega shoda in konvencije v St. Louisu, katere se je bil udeležil dne 4. in 5. julija. SLOVENSKEMU DELAVSTVU V HERMINIE, PA. Socialistični klub št. 69, JSZ., zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu po seji društva SSPZ. (dopoldne). Zborujemo v društveni dvorani. — Rojaki, pristopajte v naše vrste!—Anton Zornik, Box 202, Herminie, Pa. Socialist mora biti socialist v srcu in duši, po prepričanju in značaju, in če ni to, ima na sebi le pečat socialistične organizacije, ne da bi bil resnično socialist. CAS", i e d i n a slovenska leposlovna revija v Ameriki. Čas prinaša lepe povesti, koristne gospodar-ike in gospodinjske nasvete, snanstvene zanimivosti, podu-5ne, narodu potrebne razprave In ffiične slovenske pesmi. Izhaja mesečno in stane samo $3.00 na leto, pol leta $1.50. Pošiljatve naslovite: "ČAS" 1142 Dallas Rd„ N. E. Cleveland, Ohio. "THE MILWAUKEE LEADER" Največji Ameriški socialstiČni dnevnik. Naročnina: $6.00 za celo leto, $3.00 za pol leta in $1.50 za tri mesece. Naslov: 532 Chestnut Street, MILWAUKEE, WIS. CARL STROVER LAWYER and COUNSELLOR 133 W. Washington Street« CHICAGO. ILLINOIS. Telefon: Main 3989. ZAKAJ SE NA TISOČE LJUDI poslužuje naše banke pri pošiljanju denarja v staro domovino? Zato ker so naše cene najnižje in je vsaka pošiljatev isplačana v najkrajšem času in v polni vsoti. NAS PAROBRODNI ODDELEK sprejema prijave za VSE-SOKOLSKI IZLET v ZAGREB z velikim parobrodom AQUITANIA kateri odpluje iz New Yor-ka 29. julija 1925, in potem s posebnim vlakom iz Pariza v Zagreb. Naši zastopniki skrbe za vas kTza vaŠd prtljago skozi celo potovanje. Pišite po informacije. Kaspar American State Bank Imovina 1900 Blue Island Ave., vogal 19ste ceste. $20,000,000.00 CHICAGO ' ILLINOIS Mi kupujemo vaše vloge v jugoslovanskih dinarjih. WAUKEGANSKA POSTA. piknik, ki ga je priredilo društvo Slovenskega Na-dnega Doma, je dobro uspel. Obisk je bil povoljen. 7 have je bilo obilo za stare in mlade. Posebno pri-a„je gre bivšem predsedniku g. Antonu Sušteršiču ? 'n Pavel Bartelnu, ki sta spretno aranžirala igre in 0 S . tekme za nagrade. "Predno greš v Lemont, se moraš priporočiti franceljnu z Dolenjske, ki prinese galonco pod pazduho, tistega kalifornijskega ta rdečega, ki človeka dobro okrepča. p0tem se pa mora omehčati srce, ko gre tisto prelepo podobo in prekrasno cerkev pogledat." (Dopis iz Elkharta, Ind., v 100. štev. "Edinosti".) # Na slavnosti društva Sv. Družine v Waukeganu je bil navzoč tudi župan in dva slovenska aldermana iz North Chicage. Župan je v svojem govoru vse ldpo pohvalil. Ali je pohvalil tudi ulice v No. Chicagi? Prijeli so z delom in pustili vse skupaj v neredu. Kaj sta pa počela slovenska aldermana? Ali nista imela česa pohvaliti? V 86. štev. "Edinosti" piše poročevalec v "izvirnem poročilu" o slavnosti društva Sv. Družine med drugim sledeče: "Naprej so šli Vitezi sv. Jurija, kateri vselej in kjer se pokažejo v svojih uniformah, naredijo najlepši utis in tako povečajo slavnost, s čemur se seveda lahko edino postavlja Waukegan-No. Chicago slovenska naselbina." Tako? Yes! Res nam je v ponos. You bet, Mike! 6% IN VARNO 6% IN VARNO Zlati bondi na prvo vknjižbo za na imenitnem prostoru ležečo lastnino, na prodaj pri nas MILLARD STATE BANK »643-3645 WEST 26th STREET At Millard Annua CHICAGO, ILL. Oglejte si naše varnostne bančne shrambe, največje na zapadni strani mesta. BANČNE URE: V pondeljek in četrtek od 9. zjutraj do 8. zvečer; v torek, credo in petek od 9. zjutraj do 5. popold««| v soboto od 9. zjutraj do 3. popoldne. Prej ste rekli: Vse za vero, dom cesarja! sedaj pa: Vse za vero, dom in narod! Zakaj se ne oblečete v narodno nošo in ne vržete avstrijske ostanke z orožjem vred tja kamor taki spomini na hlapčevstvo spadajo. Pustite "marsch eins". * Od naših poročevalcev smo dobili obvestilo, da se politični položaj ameriških Slovencev ni še prav nič izpremenil. Toplomer kaže: 0? Sedaj je doba piknikov. Rojaki se zbirajo v sencah ter se hladnokrvno pogovarjajo o skupnem delu, slogi in revoluciji, ki jo bodo vprizorili tisti, ki so najrajše doma. * Dobili smo tudi poročilo, da priredi tukajšnji socialistični klub št. 45 piknik kakršnega še nismo doživeli v Waukeganu in No. Ch. Vršil se bo v nedeljo 19. julija, v slučaju da bo ta dan slabo vreme pa menda v nedeljo 26. julija. Plesni oder bo postavljen po primorskem vzorcu. Razun tega bo postavljen govorniški oder, poleg katerega se bodo lahko trli vsi kritiki, mladi starci in stari otroci, uredniki "Waukeganske pošte", Žarkometarji, Petri Zgagarji, prijazne klepetulje, vsi ki se ozrejo mimogrede in sploh vsi ki bodo ta dan veseli in zadovoljni. DR. JOHN J. ZAVERTNIK ZDRAVNIK IN KIRURG Urad S. Lawndale Ave., vogal W. 26th St. Stan 2316 S. Millard Ave., Chicago, 111. Tel. na domu Lawndale 6707, v uradu Crawford 2212-2213 Uradne ure: Od 2 do 4 pop., in od 7 do 9 zvečer. V nedeljo od 11 do 12 dop. FRANK MIVŠEK 924 McAIIster Ave. se priporoča rojakom pri nabavi drv, preme* ga, koksa in peska. 1 Phone 2726 Waukegan. III. j BARETINCIC & HAKY j POGREBNI ZAVOD j 324 BROAD STREET Tel. 1475 JOHNSTOWN, PA. j VICTOR NAVINSHEK 331 GREEVE STREET, CONEMAUGH, PA. Trgovina raznih društvenih potrebščin kot re-galij, prekoramnic, znakov, kap, uniform, itd. Moja posebnost je izdelovanje lepih svilenih zastav, bodisi slovenskih, hrvatskih ali amerikanskih, po zelo zmernih cenah. V zalogi imam veliko izbero raznih godbenih inštrumentov vseh vrst. Velika zaloga finih COLUMBIA GRAFONOL od $30 do $250 in slovenskih ter hrvatskih rekordov. Moje geslo je: Zmerne cene in točna postrežba. Pičite po moj Telila cenik. Naročila pošiljam v vse kraje Združenih držav. Za obilna naročila se toplo priporočam. Iz neprijateljskih listov. Pod naslovom "Pogreb v Minneapolisu. Socialistična stranka doživela zopet razočaranje", je milwau-ška "D. Slovenija" priobčila v izdaji z dne 2. julija sledeče poročilo: "Po šesttedenski reklami po časopisih, potom velikanskih plakatov in tisočev letakov, se je zbralo na shodu kakih 700 oseb. Niti to ni pomagalo, da je stalo na plakatih in na letakih v velikih črkah ime Debsa, kot glavnega govornika. Kakor v Milwaukee, kjer je stranka še pred par leti lahko sklicala skupaj do deset tisoč oseb, in jih danes ne more niti petsto, tako je tudi v Minneapolisu____" * Shoda v Minneapolisu, na katerem je govoril Debs, se je v resnici udeležilo 5,000 oseb, ne pa 700, kot piše "komunistična" "D. S." Kakšen je bil "pogreb v Minneapolisu", so naši čitatelji lahko razvideli iz dopisa, priobčen v 929. štev. "Proletarca". Tistim sodrugom, ki so naročeni na "The New Leader", priporočamo, da naj prečitajo Murray E. Kingov članek na prvi strani "New Leadra" z dne 4. julija. Po prečitanju resničnih poročil bodo razumeli, zakaj "komunisti" pla-kajo nad "pogrebom v Minneapolisu". Kako lahko povečate svoje udobnosti v poletju. Lahka prebava in redno izčiščenje sta glavna r> goja, da se človek v poletnem času dobro počuti, ni" kakor ne morete misliti na udobnost, če je vaše črev' sje zabasano in polno strupenih plinov. Trinerjev grenko vino vam izčišča črevesje, ga drži v redu, n ° maga prebavi, povrača zdrav okus in utrjuje ves va telesni sistem. Meseca julija in avgusta bi morali vedno imeti doma pri rokah steklenico Trinerjevega gren" kega vina, posebno še, če greste kam na počitnice. To vino vam bo odstranilo vse želodčne neprilike, da boste lahko krasne dneve poletja v veselju in udobnosti preživeli. Ako tega vina nima vaš lekarnar, pišite naravnost na: Joseph Triner Co., Chicago, 111. Za utrujene noge je Trinerjev Liniment najboljše zdravilo, za kurja očesa in otiske na nogah pa rabite Triners' Corn Remedy. Čudili se boste, kako naglo vam bo to zdravilo pomagalo. (Adv.) Oglašajte priredbe klubov in društev v "Proletarcu". CENIK KNJIG. UDOVICA. (I. E. Tomi«), povest 330 strani, broširana 75e, vezana v platno..............1.00 VAL. VODNIKA izbrani spisi, broS..........................30 VIŠNJEVA REPATICA, (Vlad. Levstik), 506 aferami, vezama, ▼ platno.......................1-50 VITEZ IZ RDEČE HUE. (Aleksander D um as star.), roman iz časov francoske revolucije, 504 strani, broširana 80e, vezana v platno ................... 1.28 ZABAVNA KNJIŽNICA zbirka povesti in Srtie, broširana.....65 ZADNJA PRAVDA, (J. S. Baar) roman, broširana.............75 ZADNJI VAL, (Ivo šorli), roman, vez.......................... 1.00 ZAJEDALOL (Ivan Molek), povest, 304 strani, vezana ▼ platno .........................1.75 ZA SREČO, poveet, broširana.....46 ZELENI KADER, (I. Zoreč), povest, broš................... .45 ZGODBE IZ DOLINE ŠENT-FLORJANSKE, (Ivan Cankar), vezana ...................... 1-50 ZLOČIN IN KAZEN, E. M. Dostojevski]), roman, dve knjige, 602 strani, vezane............2.50 ZMOTE IN KONEC GOSPODIČNE PAVLE, (L Zore©), broširana . ..................... »40 ZVONARJEV A HflZ, povest, broširana ........................65 ŽENINI NASE KOPRNELE, (Rado Murnik), broširana . .80 BLOVENSKI PISATELJI: |*RAN LEVSTIK, zbTanl spisi, vezana ........................ 1.88 FRAN ERJAVEC, zbrani spisi, ...................... 8.06 Nadaljevanje z 2. strani. JOS. JURČIČ, zbrani spiš, II. sv. vezan ...................1.50 ICL sv. vezan ..............................1JS0 IV. zv. vezan ................................1.25 V. zv. vezan ................ 1.00 VI. zv. vezan ................ 1.00 FR. MASELJ-PODLIMBARSKI zbrani spisi, vez.............1.50 PESMI IN POEZIJE. BASNI, (Jean de la Fontaine, is franeoft&M prevel L Hribar) vezana ..................... 1.00 MLADA POTA, (Oton Zupanži«), pesmi, trda vezba...........75 MODERNA FRANCOSKA LIRIKA, (Prevel An t. Dabeljak), vezana ...................... M PESMI ŽIVLJENJA (Fran Al- brecht), trda vezba...........50 POEZIJE, (Fran Levstik), vezana .90 POHORSKE POTI, (Janko Gla- ser), broširana ...............35 SLUTNJE, (Ivan Albreht), broširana ......................45 STO LET SLOVENSKE LIRIKE, od Vodnika do modeme, (C. Golar), broš. 90c, vez.........1,25 STRUP IZ JUDEJE, (J. 8. Ma- char), vezana ............... 1.10 SLOVENSKA NARODNA LIRIKA, poezije, broširana.......65 SOLNCE IN SENCE, (Ante De- Ibeljak), broširana ............50 SVOJEMU NARODU, Valentin Vodnik, bro&rana ............ jffi SLEZKF. PESMI, (Peter Bezruž), trda vesba...................50 TRBOVLJE. (Tone Seliškar), proletarske pesmi, broširaaa 50c; vezana.................7fi TRISTIA EX SIBERIA, (Voje- slav Mole), vezana ........... 1.25 V ZARJE VIDOVE, (Oton Zupan««), pesnitve, brotiraaa.... .40 IGRB ANFISA, (Leonid Andrejev), broširana .............. h BENEŠKI TRGOVEC, (Win. Shakespeare), vezana.........75 6ARLUBVA ŽENITEV-TRIJB ŽENINI, (F. S. Tauehar), dve šalo-%ri, enodejanke, broiira- «......................... JU GOSPA Z MORJA (Henrik Ib-een), igra v petih dejanjih, broširana ......................00 KASUA, drama v 3 dejanjih ... JULIJ CEZAR, (Wm. Shakespeare), vezana............. MACBETH, (Wm. Shakespeare), vezana .................... NAVADEN ČLOVEK, (Bran. Gj. Nušiž), šala ▼ treh dejanjih, broširana..................M NOČ NA HMELJNIKU, (Dr. I. Lah). Igra v treh dejanjih, broširana .................... .31 OTHELLO, (Wm. Shakespeare™ vezana...............................T! ROMANTIČNE DUŠE, (Iran Cankar), drama ▼ treh dejanjih, vezana................81 ROSSUM'S UNIVERSAL ROBOTS, drama s predigro v 3 dejanjih .......................St SEN KRESNE NOČI, (Wm. Shakespeare), vezana....... .71 UMETNIKOVA TRILOGIJA (Alois Kraigher), tri enodejanke, broširana, 7Be; vezana . .. 1.0® ZNANSTVENE RAZPRAVE, POLITIČNI IN GOSPODARSKO SOCIALNI SPISI, UČNE IN DRUGE KNJIGE IN BROŠURE. ALI JE RELIGIJA PRENEHALA FUNKCIONIRATI? Debata ....................... J' ANGLESKO-SLO VENSKI BESEDNJAK. (Dr. J. F. Ken)..