M A N J Š I P R I S P E V E K U D K 551.44: (71) - 863 U DC 551.44: (71) = 20 KRAS V KANADI A ndrej A. K r a n j c * I . P rv e vesti o kanadskem k rasu so bile ob jav ljene razm erom a zgodaj, glede n a to, da je K anada m lada kolon izacijska dežela. 1861 je v Londonu izšlo delo »O kan ad sk ih jam ah«. V začetku 20. stol. so odkrili jam o N akim u v S kalnem gorov ju (B rit. K o lum bija), in jo izm erili v dolžini po ldrugega k ilom etra. V endar so b ili to le posam ezni poskusi. P rav e in poglobljene raziskave k anadskega k rasa so se pričele 1960, ko je bil n a pobudo D. C. F o r d a na un iverz i M cM aster v H am iltonu (O ntario) u stanov ljen »Jam arsk i in a lp i­ n ističn i klub«. Po en i s tran i so se p ro feso rji in š tu d en tje strokovno u k v a r­ ja li s k rasoslovnim i raziskavi, po d rug i s tran i pa so tu d i ko t lju b ite lji r a ­ ziskovali k rašk e jam e. K ljub h itr im in pom em bnim dosežkom zavest o po ­ m enu kanadskega k ra sa dolgo n i p ro d rla v svetovne kroge. To dokazuje tu d i H e r a k - S t r i n g f i e l d o v o delo »Pom em bne k rašk e reg ije severne polute« (1972). P osebni poglav ji s ta posvečeni celo k ra su na Ja m a jk i in na M adžarskem , m ed tem ko kanadsk i k ras n i om enjen. R avno to dejstvo, da kanadsko k rasoslov je in speleogija n is ta tako poznana ko t zaslužita, je tu ­ di ena od pobud za n as tan e k tega p rispevka. Tako speleologija k o t k rasoslov je s ta danes v K anad i visoko razv ita . S k rasoslov jem se u k v a r ja več oddelkov n a un iverzah , n ajveč geografi in h idrologi te r uslužbenci široko razv ite organizacije n a ro d n ih parkov . P o ­ leg reg iona ln ih štud ij, k i op isu jejo štev ilna k ra šk a področja in pojave, je m orda n ajpom em bnejši doprinos kanadskega k rasoslov ja razv itje m etode za u g o tav ljan je sta ro s ti kapn ikov s pom očjo u ra n a in to rija . V nekaj k a n a d ­ sk ih ja m ah so z n jo o dk rili okoli 700.000 le t s ta re kapn ike, tren u tn o pa so v obdelavi tu d i k ap n ik i iz slovenskih jam . V K anad i je raz iskano že veliko število jam . N ajda ljša m ed n jim i je okoli 17 km dolga jam a C astleguard , n a jg lo b lja pa p reko 500 m globoka A rctom ys, obe v S kalnem gorovju . 1969 so izdali p rvo številko svojega * M ag. g eogr., razisk . so d e l., I n št itu t za ra z isk o v a n je k rasa ZRC S A Z U , T itov trg 2, 66230 P o sto jn a , Y U jam arsk eg a g lasila »The C anad ian Caver« (K anadsk i ja m a r) , zdaj p a ga razpošilja jo že po vsem svetu , in tu d i ob jav lja jo članke o ja m arsk ih ra z i­ skavah in dosežkih z vsega sveta. T ud i z v id ik a v a rs tv a n a ra v e je kanadsko k rasoslov je n a v isoki ra v ­ ni. P ra v n a v rh u 2.400 m visoke gore P la te au so o dk rili ledeno jam o s po ­ sebnim i, do 500 le t s ta rim i in p rek o 40 cm velik im i leden im i k ris ta li. Z a­ ra d i nevarnosti, da zavoljo n ek o n tro liran eg a obiska prično p ropada ti, so ce­ lo tno goro p rog lasili za n a ro d n i p a rk in jam o ustrezno zavarovali. G las o k an ad sk ih dosežkih je p rv ič m očneje p ro d rl v svet n a 7. m e d ­ naro d n em speleološkem kongresu v A ngliji, k je r je znan i anglešk i f ilm a r- speleolog S id P e r o u p rik az a l film o ja m i C astleguard . N a 8. k ong resu 1981 v ZDA p a je cela v rs ta k an ad sk ih raziskovalcev n a po ldnevnem sim po­ z iju p red s ta v ila k raško obm očje C astleguard . D. C. F o r d je o rgan iz iral posebno pokongresno eksku rz ijo v k ra šk e p rede le kan ad sk eg a S kalnega gorovja, n a k a te ro sm o b ili povab ljen i tu d i tr i je Jugoslovani, J . K u naver iz L ju b ljan e in A. te r M. K ra n jc iz P osto jne. n. K anadsk i k ra s je ra z v it v k a rb o n a tn ih (apnenec, do lom it in m arm or) in su lfa tn ih k am n in ah (an h id rit, sad ra ) te r v soli. 96 % vseh teh k am n in je paleozojske sta rosti. R azp ro stran jen e so v vseh fiziografsk ih reg ijah : na K anadskem ščitu , v A palašk i reg iji, v O sred n jih p la n jav a h (p re rijah ) in v S kalnem gorovju . N ajvečji s trn je n i deli k a rb o n a tn ih k am n in so n a a rk tič ­ n ih o tok ih (V ictoria), n a ju žn em o b rob ju H udsonovega zaliva, v p re r ija h (S askatchew an — M an itoba), v severnem in ju žn em delu V zhodne verige S kalnega gorovja in okoli V elik ih jeze r (sl. 1). V sev ern em delu k a n a d ­ sk ih p re r ij je n a jv eč je področje a n h id rita in sadre , v južnem p a soli. V ečina te h kam nin , v k a te r ih je ra z v it k ras, je p re k r itih z nanešen im k am n in sk im d rob irjem , k i so ga odložili leden ik i, leden iške rek e a li le d e ­ n išk a jeze ra ozirom a so ga odložili led en ik i v m orje . M ed zadn jo p le isto - censko po leden itv ijo je b ilo nam reč skoraj celo tno k anadsko ozem lje p re ­ k rito z ledom in ledenik i. T i leden išk i sed im enti, k i p rek riv a jo kanadsko površje , so lahko debeli od nekaj deset cen tim etrov do n eka j deset m e­ trov . N a splošno so debele jši v n iž jem svetu , p redvsem okoli jeze r in ob m orjih . Zato m arsik je , še posebej visoko n a severu , k je r tu d i d an a šn ji k li­ m a tsk i pogoji niso ugodni za razvoj pov ršin sk ih k ra šk ih oblik, k raško po ­ v ršje ne d a je v ideza k rasa , saj m arsik je n i opaznih pov ršin sk ih k rašk ih oblik. III. N ašem u k rasu je nabolj podoben a lpsk i k ras v S kalnem gorovju . Ju žn i de l teg a gorovja, k i smo ga ob iskali tu d i m i, n a m eji m ed p rov incam a B ri­ ta n sk a K olum bija in A lberta , je okoli 560 km dolgo in 80-130 k m široko pogorje, zg ra jeno p re težno iz paleozojsk ih apnencev. V rhov i so v g lavnem 2.100-3.300 m visoki, dna do lin p a v n adm orsk i v išin i 1.100-1.500 m. V S kalnem gorov ju je raz isk an a že cela v rs ta k ra šk ih ozem elj, k i m oč­ no spom in jajo n a n a jv iš je k rašk e pode okoli T rig lava, n a K om no in n a zakrase le alpske doline ( F o r d , 1979). HODSON Z // /A KARBONATNE KAMNINE r / V v i C a rb o n a te R ocks I '.~3 SULFATNE KAMNINE 1 i . l l S u lp h a te R ocks [ Ä ) JAMA CASTLEGUARD l J C a s t le g u a r d C ave NAJVEČJA STRNJENA OZEMLJA KANADSKEGA KRASA THE BIGGEST AREAS OF THE CANADIAN KARST P rib ližno v sred in i S kalnega gorovja je K olum bijsk i p lan o tas ti led e­ n ik (C olum bia Icefie ld ), nekako 15 k m širok leden pokrov, debel do 300 m, 2.500-3.500 m n ad m orjem . V s trm em pobočju te zaledenele p lano te se od­ p ira vhod v jam o C astleguard , k i s svojim i 17 k m rovov sega p rav do le ­ du n ek je v sred in i poledenele p lanote. J a m a še zdaleč n i v celo ti izm erje­ na, saj rač u n a jo še n a okoli 25 km rovov. R azen tega, d a je jam a od n a j­ b ližje ceste oddaljena dan hoda po b rezp o tn ih h rib ih in p rek o ledenika, jo je m ogoče raz iskovati le pozim i, ko je vse globoko zm rznjeno. D obrih 100 m za jam sk im vhodom je 8 m globoko brezno, k i ga lahko voda zalije v 10 m in u tah in sp rem eni v sifon. Po 1-2 d neh lepega v rem ena sonce stopi to liko ledu, da p riteče po ja m i navzdol voda in se jam sk i vhod sp rem eni v izv ir z okoli 8 m ’/s p re to k a ( F o r d , 1980). P osebnost kanadskega k ra sa je k ras v soli in su lfa tih te r fosilni kras, k i je n as ta l v d rugačn ih pogojih v geološki p re tek lo sti in nato zasta l v razvoju . Za k ras v soli in tu d i v su lfa tih so n a p o v ršju značilni razn i udori, k i so n as ta li zarad i izp iran ja teh lahko topn ih kam n in v podzem lju , k a r po­ vzroča u d ira n je na površju , čep rav je to lahko p rek rito z n ek rašk im i k am n i­ nam i. To je tip »p rekritega krasa«. E lk P o in t B asin je ozem lje »m edplastnega« k ra sa v soli in su lfatih , in se vleče iz K anade (A lberta , S askatchew an, M anitoba) v ZDA (S everna D akota, M ontana). To je 1.1 m ilj. k m 2 veliko področje, k i p rip ad a enem u sam em u bazenu ta lne k rašk e vode, in je k o t tako n a jv eč ji bazen k raške vode n a svetu . V te m obm očju je tu d i n a ro d n i p a rk »W ood Buffalo«, k je r so n a površin i razv ite izredno slikovite k rašk e oblike v a n h id ritih in sa ­ dri. V elika s ta ro s t k a rb o n a n tn ih kam nin , k o t tu d i sam ih go ro tvorn ih p re ­ m ikan j, je eden izm ed vzrokov, da je v K anad i to liko fosilnega k ra sa ozi­ rom a paleokrasa . V M anitobi so odk rili dobro razv ite pod ta lne k rašk e oblike v k a rb o n ­ sk ih apnencih , k i so nas ta le p red ju ro . Ta apnenec danes p re k riv a p reko 1.000 m debela p la s t m la jš ih kam nin . V O n ta riu je okoli jeze ra S teep Rock fosilni kras, za k a te reg a m enijo , da je n a js ta re jš i n a svetu . To n a j bi do ­ kazovale 2.5 m ilja rd i le t s ta re kam nine, k i so p rvo tno b ile boksit ( Q u ­ i n l a n & F o r d , 1973). IV. M orda sta kan ad sk i k ras in kanadsko k rasoslov je s speleologijo n a j­ večje m ožno n asp ro tje d in a rsk em u k ra su in našem u krasoslov ju : z geološ­ kega v id ika je kan ad sk i k ras zelo sta r, n a js ta re jš i, d in a rsk i p a je m lad, celo recen tn i. Pač pa sta se n a d in arsk em k rasu razv ili k rasoslovje in spe- leologija, slovenski k ra šk i p o jav i so dali pobudo za u stan o v itev p rvega spe- leološkega d ru š tv a n a sv e tu p re d dobrim i 100 le ti n a D unaju , v K anad i pa se ti dve vedi šele dobro o rgan iz ira ta . N aša speleologija se ne m ore o tre ­ sti zav ira ln ih vp livov trad ic ije , kan ad sk i pa najbo lj m a n jk a rav n o ta dolgo­ le tna zakoren in jenost. K er p rav im o, da se n asp ro tja p riv lačijo , u p am na uspešno sodelovanje! Literatura F o r d , D. C., 1979: A R eview of A lpine K a rs t in the S o u th ern R ocky M o­ u n ta in s of C anada. N SS B ulletin , 41/3, 53-65. F o r d , D., 1980: N otes on th e Speleogenesis of C astleguard Cave. The C a­ n ad ian C aver, 12/1, 9-15. Q u i n 1 a n, J . F. & F o r d, D. C., 1973: K ars t M ap of C anada, 1 : 10,000.000. KARST IN KANADA A ndre j A. K r a n j c (S um m ary) A lthough som e C anad ian caves w ere pub lished a t least in 1861 and N ak im u Cave w as su rveyed a t th e beginn ing of th is cen tu ry , karsto logy and speleology occured recen tly in C anada. N ow adays karsto logy and speleology are h igh developed in C anada, includ ing dating of speleothem es by U ran iu m -T h o riu m m ethod, publish ing The C anad ian C aver an d exp lo ­ ra tions of 17 km long C astleguard Cave. C anadian k a rs t is developed in ca rbonate (lim estone, dolom ite) and su lphate (an h y d rite , gypsum ) rocks as w ell as in sa lt too. 96% of the k a rs t rocks are of Paleozoic age. K ars t is found in all physiograph ic regions. The biggest areas of ka rstic rocks a re on th e A rtie islands, S ou th of H u d ­ son Bay, in the P ra ries , in S ou thern and N o rth ern Rocky Mts., an d around the G rea t Lakes. S pecialities of C anad ian k a rs t are p a leo k a rst and k a rs t in sa lt and su lpha te rocks. The k a rs t in Rocky M ountains is th e m ost sim ilar to o u r A lpine karst. In the m iddle of S ou thern Rockies th e re is la rge C olum bia Icefie ld w ith up to 300 m th ick ice, ly ing on th e lim estone p la teau . A nd u n d e rn e a th is the g rea test C anad ian cave — C aste lguard Cave. F rom the karsto log ical and speleological p o in t of view C anad ian and S lovene k a rs t p rese n t tw o ex trem es: C anada has v ery old k a rs t and very young karsto logy, S lovenia has very young k a rs t and very old trad itio n in k a rs t investigation .