O nekaterih problemih naše samouprave V teip članku bom poskušal skicirai} nekatere piobleme, ki se pojavljajo v naši cianašnji lokalni samoupravi in lvaterih rešitev ni biez inieresa in po-menn za orgamizacijsko poli-tično izpupolnjevanje naiega sistema socialisiične demokra- Prva kategorija teh proble-mov se ninaša na učvrstitev in upopolnitev sibtema lokal-ne samouprave, ki je začel 1'unkcionirati Kosnee leta 1955 ma tomeiju zveznega zakoria o ureditvi občhi in okrajev. ka-kor tudi republiških zakonov m s;atulov okrajev in občin. Nekaj več kakor leto dni dol-g.a rioba ni zadostna, da bi po-polnoma m Valegorično mogli ocenili vse nove tnvestieije in vsc postavke sistema, orgsniza-cije in dela lokalne smioupra-ve oziroma ijudskih odborov. Kljub temu pa je uedvom-no, da je. zaradi reorgunizacije lokalne samouprave od konca leta 1955 naš sedanji sistem lokalne .samouprave bolj pre-prost, zno;raj bolj usklajen ter bolj ustreza spJošnim načolom in mehanizmu socialislične de-mokracije kaJtor katerikoli or-ganii^cijiki sistem, ki je bil v veljavi pred lem. Svoji; opra-vičilo rjajde lako v tfcoriji ka-kor tudi v piaksi. Vzeto v celoti, čeprav te strukiUira in podoba naših ob-tin nista mogli bistveno spre-meniti v tem kratkem času, je gotovo, da že lahko konstati-ramo gibanje v srrieri teh spre-memb in prvin spreminj-anja Btvari in odnoeov med Ijudmi. Taim, kjer je vsaj minirmun matenalTsih iri drugih pogojev cibCino za čedalje bol.i obiuiijo fcot. sannouprav.no celjco druž-benega in političnega meha-nizma. Tako kadri kakor dr-žavljani vsc bolj čutijo, dr. i>o aktavni udeitžrnci, ne samo v reševanju določenih drobnih komunalnih poslov, temveč tu-di v sploSnem aktivnem pro-tiesu družbenih in polititnih sprememb in ustvarjanj. V občinski samoupravi do-bavajo politi&ne poravice dr-žavljanov realuiejšo osnovo in 2aiinrt,eresiranost državljainov je vzrok za razne koris.lne po-bude in predloge. V bikih po-gojih se za^enja spreminjati tudi sa,ma podoba posftmeznih občin in okrajev. Ljudje tek-muje.io, kakor bi se izvle-kli iz zaoetalosti, ustvariti si ieV.jo boijše in kuHurnejše življenj-ske pogoje in delovne pogaje za set« ter za svoje državija-ne. Iščejo nove vire material-nih sil in Clovešk::h energij. Vi>e to včaeih pozabliamo, ko razpravljaTno o posameznih te- žavah in posamcznih pomajij-kljivosiih, teh težav in po-manjkljivosti pa je prccej, To-da ne simo zaradi praviine in objektiviie oceme splošnc vved-nosti in pomcna sodobne ob-činske in okrajne samouprave v Jugoslaviji, tcmver; ludi za-ra-dt sitiiunobti in nspehov, za-radi zainaha :n QEvdušeno»ti v reževanju vse*i teh posa-meanih problemov ;e potrebno poznati celoto. Materiolne osnove komun Edeu izi^t-d osiiOvnin :n sko-raj »večmh« problemov lokal-ne samouprave, je problem njenih materialnih sredslev. To vpraSaaje ima dve strani: pvoblem vftlikosti sredstev. ler samostonii>st oziroma goto-vost v dotoku irl razpolaganju s tenii sredstvi. Prva stvan je osnovna, težja in delno vpliva na drugo. Ni pa moaoče izgu-biti 17. vida ekonomskl in po-litični p<'inen nače.la samosioj-nostl rnaterialnih sredstev. Ves naš pianski. finančni in prora-čunaki sistem še ni dovolj ob-delan in postavljen z vidika st\ arnih potreb in razvoja \o-kalne samouprave. Polrebnojc, da aajdemo tak ekon-amsko-pravni princip, ki bo zagotovil sorazmcrno Mdoslnn in mož-na saimostojm crcd?lv^ lokai-ne samouprave, ob splošni kontroli leh sredstov t>rez cen-tralističn-ega vsakodnevnega vmešavanja ob zagoloviivi mi.inih cenlralnih družbenih skladov. žVa učvrslitev spložnega sta-tusa ol.čin ;n okrajev jc ra-zen ma^terialnega zelo važen ludi njihov ozemeljski in fumk-ciotuilni status. Oz€weljaki status ima velik ekonorrvski, politični In hocialni p-.omen. Napravili s,mo smel in v teme-Iju pravHen koiak na poti ulr-jevaoja ozemeljske osnove ob-čin in »krajev. Tn n\ bisivcnih &prememb in nihče ne ugovar-ja upravičciosH večjih obC-in in okrajev. Healno gledano pa nam tudi objektivno ocenjena pi^aiksa lahko shiži kot. kritc-rij za določene popravke. Je vrst® zahtev, da se kmohi že bolje poslavi.io in učvrstiio posamezne cbčine in okraji. Cedal.ie bolj pre\ laduje mtne-nje, da je najboljša iis,ta ob-čirva, ki se krije z reaino dru-žbeno ekonomsko s>kvipnost.io ali tisti okraj. ki predstavlja organsko zedinjenje takih ob-čin in v katerem mehfinizepi npravl.ian.ja ne bo .porajal okrajnega centrallzma, temveč določene funkcije uskla.ie\'m talco imeno-vanih pristojnasii. Občine imajo že danes dvakrat širšo in pomejnbnejšo pristojnost, kakor so jo irnele redne občine pred letOjD 1955. Nekateve ob-čine; posebno tiste, ki so bile prej sainoslojna mesta ali" »mesvne občine s samosiojni-tni pravieami« pa eo izgubile znaten del svojih Junkcij. Ta problem pa je v določenem &mis,h) &pIoSen. Ob prenaža-nju pristojnosti z okraja na občtno, se je postopalo predvid-no, včasih morda tudi neopra-vičljivo preyidno. So primeri, ko so občinski ljudski odbori po nepotrebnem vezani na so-glasje in i>otrdilo okrajnega ljadskega odbora. Glede na vse to, je upravi-čena potreba, da se cpravi na-lančna revizija pristo.inosti in da sc občini izročijo fnnkcije, ki jih lahko že danes oprav-Ija. Pri tem ni vzroka, da bi odstopili od načelne enotnosti v statusu naših obfin. Da bi mogli to obsežno delo razširit-ve občinskih pristojnotiti iz-ve&li. je pctrebno izvršiti do-ločeno revizi.io vrsi« pravnib predpisov, ki sO bili zamlšlje-rii ;n formulirsni v prc.iSniem slstemu, ko je bila občina tnajhna in bolj ali mapi iz-vržilno upravna enota, oziro-ma dokler je oki«j imel vlogo »komune«. Šamo po sebi ]e ra-zumljivo, da v razdelitvi pri-sto.inosti v korist občin ni vioga, niti ne osnovnega prcv-blema krepitve statusa in sa-moupravnosti obCine. Planski, finančni in prorafunski Kistem, kakor tudi sistem skladov sv tista osnovna predpostavka, ki mora omogto.iu. Razen tega obstajata tudi dve pojmovanji o funk-ciji te inšlitucijfi. Mcdtem ko je v vetini mest mestni svet organizh-an kot telo, ki uflkla-juje ko.muna)ne in druge po-sle, ki BploSno zanimajo met.t-ne občine, jc v nekaterih na-ših mestih (LjiibljAnn Iti Ma-ribor) organiziran kot npke vrste posvetovalno telo (Vkra.j-ncga ljudskega odbora in 6b-činskih Ijudskih odborov. Ni nujno, da ima me4.-fni svc*. iste funkdje v vsakejn mesfu. To je zadeva fcporrazunruiega dogovora okra.ja in občin na področju mc9la. Ne glede na to ali v nekem mestu oprav-Ija funkci.ie rrtetstnega sveta sam okriij ali so bi.'e te funk-cije izrofeno 'cmu telesu, je gatovo, da protolem mestnih občin ni bil do kraja obdelan in popolnoma regen. Ni dvorna, da so v velikih mes.Uh občine realne inslitu-cije, ne samo z vidika demo-kratizacije upravljanja, lem-več tudi kot nujna uitanova oblaiti in upravljanja. Todo v posameznih funktijah, ki so bile izročene obiinam v me-stu, zahteva e«io.;.nnst mesta kot komunalne, ekoeiomske in nrbanistične cclote, kakor tu-cH upravičenost in učinttovi-tost upravljanjn teh lunkcij, da se te fuirikcije Mioino uv«-ljavijajo v mestu in da ee t.plo.vn-0 odnos občin in okrajev oziroma mesl-nega svftta reši bolje in popolnejže, kaikor je biJo to d06ežervo z dolčtoami zveznega zakona o ureditvi ob-čin in okrajev in s statuti poee-memih okrajev, "ki imajo na svojem področ.iu rr.esto razde-ljeno na občine. Kontno se je za mesta in mestn? obtino po-javilo v praksi tudi vpraSanje zahieve po vzpoelavitvi dolo-čanih novih oblik sarocuFitiv-Ijainja. Za sedaj se to vpraša-nje osredotoča okTog tsko ime-novanih atanovsniskib ssk.up-nosti aJi skupnosti nasclij. Pn !em seveda "nl polrebr.o, da se iislv3T.ia.io šablone. ObJika, ki so jo nažli v nekem mestu, ni nu.tno in polrebw>, da bi jo avlomatično prenesli tudi v drugo mestn. DoJočc-na ratzno-likcst podiobne organizacije sanvoupravljanja v mesitu ustreza stiaikturi mesia ifi nje-govemu &amoupravlj*nju. Prav tako bi bilo neupraviče-no, da bi reš^vali vsa ta vpj-a-šar^.ia naclo in samo z vidika onega ali več asi>ektov pro-blema vzpostavl.ianja mainišlh celic fiiJikcionalnc sam;.upi-a-ve. Potrebno je pogledati slva-rl v oelcti m zago!witi osnnv-ne, materiaJne, poUUčrie in di-uge pogoje, da bi uvedba ¦eh novih institucij dejensko pomenila obogalitev sociali-stične demcfcracije v mestu in uttvarilev b>ljSih ter učinko-vitejših pogojev za lepSe, kul-tiirnojše in bolj humamo živ-Ijenje državljanov. Bogastvo notranjih raznolikosti daje mestonn novo lepoto. Krcjevni odbori in krofevnf uradi Dve soiiaeamerno novi kifiti-tutij: občmske samouprave poslavljfrta vreto vprašanj, ka-terih re^itev je mogoče liajti v značoju teti usla-nov in v sa-mih zakonih. To so krajevnl odtoori in krajevni ui«di ali pk»ar«e. V Jugoslaviji je da-nc-s »iad 10- tisoč krajevnih od-boTOv in okrog 3 tisof krajev-nih pisarn. Izknšnje so y po-sa-meznih republikah in v po-sameznih krajih iste rcpubli-ke v zvezi z dos*dLinjimi poj-movanii o teh uetdnovah in v odjiosu na njihov položaj in delo ra'z]i<-ne. Kažejo se do)oeene ležnje, da bi te kra.jevni odbori raz-vili kot krajev-ni Ijudski od-bori ali kot krajevni rrgani oblasti, lipa ljudidtega odbo-ra. To pocebno pride do izra-za v občinah, ki cbseg-^jo ve-lika področ.ia, vrsto preišnjih kraievnih oeiroma občinskih liud'sto,h odborov in v katerih se sam oMinski ijudski oclbor ni popoJnorM znaSel. Krajevni n.ibor je ftblika c«bt!n!>ke sa-louiprav e in c«lica lurvkcio-na]ji€ samouprave, k' omogc>ča tako oribližanje upravljanja pe>s^meznih poslov, ki so ne-posredmega interesa za lvraj, drž.avlja'nem, kakor tudi, da se ot*ravi še n-adaljnja dcctatizo-cija i« deTnokrafizacija sarno- (Nadaljevanje na 3. strani) (Nadaljevanje z 2. strani) upravljanja. Ne smemo poza-biti, da je krajevni odbor usla-njva lokaine demokracije: ta-kon zahleva, da opravlja kra-jevni odbor funkcije piibliže-vanja " lokalne samouprave krajevnim potrebam in intere-som prebival&tva v krajih, ki so oddaljeni od sedeža občin-skega ljudskega odbora. Kar se tiče krajevne pisar-ne, je to somo dekoncentrira-na služba obiin^ks uprave. To ni nobena orgaiiizacija ob-lasti in niti ne nova oblika lo-fcalne uprave. Za>'o so neupra-vlčene določene težnje, ki gre-do za tem, da bi kraje\Tie pi-same apremenili v prvo stop-njo lokalne uprava. Krajevni odbari- ali pisarn.s naj pred-vsem opra\ljajo tehnične in upravne posle, da bi bilo pre-bivalftv-u olajjano. Uslužben-ci, ki tukaj delajcv, so usluž-benci .občine in hiso nob«m fnnkcionarji, na.imanj pa .->ob-la-st« na vasi -ali v drtigem kraju. Od t€>ga načela zakona ni magoče odstopiti in to na-Celo vsebuje jasin« navodilo gl^de položaja in vloge kra-, jeiTie pis-arne To je pisama, lislužba, ne pa »izpos'ava ob-flasti« ali lokalna uprava (obia-sli). Uprava In varovanje zckonitosti Pasebno lvategorijo proble-mov prestavljajo tisti, ki so tako rekoč stalno yezo.ni na procea krepitve in izpopolnje-vanja naše lokaln« samoupra-ve, posebno na izpopolnjeva- n}e dela funkcionarjev, ilužb in uslužbencev Ijudjkih odbo-rov in drugih us;a«ov ter le-les lokakie samouprave. Ti problemi v nekem smislu pre-hajajo v sam sistom in imajo svoje korenine v nnateri-alni strukturi skupnosli, v zaosta-lih družbenih odnosih, v bolj ^li manj ohfanjenih ostankih birokratizma, v nezado-stni sti-okovnosti, v nezadostni so-cialistični zaveyti posamezin:-kov, kakor tudi v primifivnih lehničnih in drugih pogojih dela posameznih služb, v ne-zadostni komtroli, cfiscipl'!ni in odgovomosti uslužbencev ln ftmikcionarjev. Sistem socia-lističn« demokratične sarno-uprave Tiahteva stalno borbo za zakonito, kulturno in u6in-kovito deio vseh javnih skižb, za blizkost odnosov oblasti in državljanov in zb razyijanje zavesti in praksc funkcionar-jev in uslužbencev, da so, ka-kor je govoril Lenin, služab-niki ljudstva, riiajmanj pa nje-gova oblast in njagovi gospo-darji. Slrokovnost uilužbencev Ijudskega odbora ni povsod iiiti zadostna, še manj pa za-dcoljiva. Toda kaže se stalni napredek v tem smislu, po-sebno v Jugoslavijl kot celoti. Upravne šo!e, ki so letos za-čele delati, bi morale popra-viti stanje in poišiljaii v obči-ne in okraje kadre, katerih izkiustvo in praksa dopolnju-jojo in osvežujejo načela in boljša strokoviia usmeritev, ki jirn jo ie dala šola. Za delo služb in uslužben- cev je mnogo bolj važno vpra-šanje zaikoniUosti po eni stra-ni in u&nkovitega ter demo-kratič-neg« postopainja po dfu-gi atrani. V {xiločbuh in dru-gih ukrepih, kakor tudi v spložnih ln konkretn:h alctih nekaterih I.iudskih odborov, njegovih svetov in upravniii organov, je ša vedno najti sle-dove nepoznavanja zakonov, nezakonitosti, samovolje, vpli-va sebičnilv in indiviciualnih interesov ler pojmovanj. Po-tfebujemo učinkovitejši m av-tom.aiti6ni. tako rekoč sckili odborov. Novi zakon o sploSnem upravnem postopku predstav-lja po svojih načelih in jam-stvih važno sredstvo zakoni-tega dela in okrepitev zakoni-tosti, posebno na občutljivem področju potrditve in uživa-nja pra\-ic državljatiov, oi-ga-nizacij in ustanov. Zelo po-membno je, da si oseb.ie lju<3-skih odborov in to ne samo .uslužbenci, temvefi tudi odgo-vorni funkcionnrji, prizade-. va pravilno razumeti ta zLkwi ter d.a se ga držijo kot važne metode in okvira dela. Celo kadar bi. v nekem posarnez-nem >primeru zakon zah-eval, da se določen položaj reši »ne-pravično« ali kaclar predstav-l.ialo doložene oblike samo teh-nično podvzemajije dela, se ne sme pozabiti, da je zakon o postapku oblika življen.ia pra-va in zakonitos.ti m da je bolj-ši cn nopravJčen prlrner po zakonu kakor več »pravičnih:: primerov mimo zakcna. Ljudski odbori so po svo-jem položaju in vlogi dolžni, da so na straži naše zakanito-sti, zaščite pravnega reda in pvavic državl.ianov. Zato je borba za zalconiiost osnovni pogoj za uveljavitev ljudskega odbora kot orgama obiasti so-cia]i^tičn€ države.