Šaljivi prirodopis slovenskega učitelja. Na skupnem zboro-vanju Celjskega iw Šaleškega učiteljskega društva v Šoštanju dne 1. junija 1913 v svrho dobre zabave in boljše prebave predaval pri banketu S i 1 v e s t e r K o š u t n i k. Splošne opazke. — Slovenski učitelf se navadno šteje med ljudi, torei med one stvari, ki jih je Bog ustvaril po svoji podobi. Le tuintam ga posamezni zemljani ne merijo s človeškim merilom. ampak ga zapostavliajo med nekaka bitja nižie vrste. Vendar pa so spoznali strokovnjaki. da se ga ne sme vrivati med dvonožne prežvekovalce, čeprav leto za letom — posebno na enorazrednicah — z nekaterimi izjeniami prežvekuje skoraj eno in isto učno snov. Nasprotno so dognali strokovnjaki, da se mora slovenskega učitelja prištevati med sesalce. Kako trdijo prav, razvidimo na primer danes sami na lastne oči, če pogledamo po našem omizju; vsak izmed nas ima pred seboi posodica vina ali piva, iz katere posode z isto vnemo1 sesa prikupIjivo tekočino. kakor je svoječasno iz materinih prsi sesal mieko1. Slovenski učitelj živi po vseh slovenskih d^želah in mu najbolj ugaja slovensko podnebje. Časih tudi zaide v tujino, kjer mora nekaj časa igrati vlogo bele vrane, dokler se ne prilagodi tujim odnošajem; a takr slučaji so dandanašnj.i redki. Če že zaide slovenski učitelj v tujino, ostane tudi tam navadno še vedno zvest sin svofega naroda in tudi med tujd čuti s svojimi rojaki; najdejo pa se eksemplari, ki se celo izgube med sosefdiiim1 narodom. Znan mi je sluča}. ko se ie tovariš prilasfodil zgornieštajerskim razmeram tako, da je prišel čez •dve leti nazaj v Maribor k drugi izkušnji z običajnim zgoTnještaierskim1 izgovorom in običajnim zgornještajerskim — »krofom«; in vendar je pri razstanku po maturi imel še celo nedolžen vrat z ovratnikovo številko 36. Razerr svojega materinega jezika govori slovenski učitelj še kakšen drug iezik. takozvani drugi deželni jezik. To bi mu moralo navidezno dajati nekako1 prednost pred onimi' učitelji. ki so podkovani le z enim deželnim jezikom'. V resnid pa ni tako, ampak se narobe kierbodi daie prednost enojezično nadarjenemu šolniku. In čemu? •— Večjezičnost ie v gotovih slučajih namreč veliko hujše zlo nego^ enojezičnost. Vzemimo primer. Če si slovenski učitelj — kar se pa še ni prigodilo do danes — odgrizne svoi fizični jezik, to^ ie tisti mesnati strok v ustih, ki modulira m omogočuje govor — izgubi obenem Oba d'eželna iezika, medtem ko nemški učitelj na! severu in italiianski na jugu pri tej eventualni nesreči izgubita le do enega. To1 tr'ditev je na prvi mah slišati sicer kot veliko neumnost, a ie v resnid istinita, istinita namreč ali kot trditev — ali kot neumnost. Ker ima torej enostavnost v jeziku svoje gotove dobre strani. se izkušaio nekateri učitelii prilagoditi temu dejstvu', vzkušajo biti deležni teh dobrot in gledajo z naivečjb vztrainostjo, kako bi pozabili — svoj maternl iezik. \n ko so enkrat tako daleč. da se zde dovolf gluhi napram zvokom domacega iezika, tedaj jim zori pšenica v najlepšem zlatem klasiu. Dobre službe in druge ugodnostt se iim stavfjo na ponudbo. v intelektualnem oziru se iih ceni nad druge tovariše. na ven, na javnost se' jih odHkuje — v resnici pa so celo navadna podloga tujčevi peti. Takoj v začetku sem rekel, da je slovenski učitelj podoben človeku. in ker se kot 1'judie diovoli dobro poznamo. nočern torej slovenskega učitelja popisati kakon po šabloni od pet do1 temena. od zunaj nal znotraj. ampak hočem omeniti samoi nekatere prirodopisne posebnosti. — Da itna slovenski učiteli glavo. ie znano, čepravi mu dobri sosedi radi očitajo. da stori večkrat to ali ono brez glave. Komur se dozdeva. da bi učilelj ne imel glave, nai bo prepričan, da j-e to edino le optično varanje. Pač pai se je opazovalo, da učiteljizačetniki radi za trenutke. toda samo za trenutke izgube glavo, kadar vsako leto enkrat kakor strela z jasnega neba nepričakovano stopi gospod nadzornik kot nekak šolski »pontise^ maximus« v šolsko sobo. Kakorbrž pa minejo prvi trenotkipresenečenja. dobe fanti zopet korajžo ins koraižo imajo takoj zopet vsak svojotikvo nataknjeno na pravem mestu. Ker sem1 že ravno pri glavi. omenim takaj tudi čutila. Glede teh moram reči, da niso pri vsakem učitelju' vsa v isti popolnosti, kakor bi normailno morala biti. To provzročuieta služba in življenje slovenske^a učitelja. Oglejtno si čuitila po vrsti. Najbolje razvito je pri slovenskem učitelju po mojem mneniu uho, a ne menim, da bi bilo dobro razvito glede zunanje oblike, glede dolgosti ali veHkosti, ampak dobro razvito je glede zmožnosti dobrega sluha in posluha. Povprečno ima vsak učiteli tako dobro uho, |car se tiče posluha. da le na deželi najboli muzikalična oseba vceli soseski, posebno če stanuije farni orglar v kateri drugi soseski. Pa kako je slovenski ucitelj muzikaličen, če ga vzamemo v poštev v posameznih eksemplarih! Ta rad stiska gosli pod brado in jim drga čreva tako^ milo in srce pretresaioče, da se provizoričnim ali deiinitivnim' poslušalcem neredko začnejo ježiti lasje; drugi premetuje razne debele in tanke .glasove, ki so nakupičeni v klavirju, s tako vnemo, da tavajo nesrečni sosedje kakor pijani okrog; tretji zopet si osnuje celo godbo, ki igra — kadar je pol- noštevrlna m ]i ie on na čelu — s tako močjo, da velja o niej pregovor: »Dober glas seže v deveta vas!« In če se že v deveti vasi morebiti ne razločujeio posamezna godala in pihala. se razloči vsai — nabijalo1 ali veliki boben. Učiteljica pa, ki nima ravna razpoloženja do kakega inštruinenta. si pomaga iz zadrege in si utešuje muzikalično lakoto na ta način. da rada popeva. Ne vse, ampak nekatere so res neuimorne. Na tešč žetodec se že prilega pesem: »V mraku« — po šoli pa, ko je poleti solnce še precei visoko na nebu, pride na vrsto luna, in sicer prav rada v pesmi: »Luna bije, kladvo zije!« — pardon! — »Luna sije, kladvo bije!« Vendar pa: kadar deva milo peva. raz streh mački vsi zbeže; ¦tiidi ptice krilatice plabe daleč 'Odlete. < In v nebesih po ušesih še Prešernu grozno ie ter pobesnil bi — da spesnil ¦ravno on: to pesem je! — (Dalje.)