»UŽAV Konec revolucije na španskem. — Španska vlada generala Berengueraje potlačila zadnjo revolucijo, ki se je vršila pod geslom republike. Kljub trenutni zmagi vlade tli žerjavica vladi neprijaznega razpoloženja dalje. Delavstvo je vladi vseskozi sovražno, republikansko izobraženstvo pa kuje dalje svoje nafrte. Kmetsko prebivalstvo bi se novernu močuejšemu izbru- hu revolucije ne upiralo, kakor se uplra vladi. Armada tudi ni popolnoma zanesljiva, kakor se je pokazalo v Valenciji in Alicanteju, kjer je vlada od« pad vojaštva preprečila samo s tem, da je poklicala tujsko legijo iz Maroka, Zato je ono miroljubno meščanstv-o, ki je proti svobodomiselski republiki za ustavno monarhijo, vznemirjeno ter v velikih skrbeh za bodočnost. General Berenguer je izjavil, da vojaška sodišča, ki imajo soditi vstaške oficirje in vojake, ne bodo izrekla nobene smrtna obsodbe več. Španski kralj Alfonz, ki ima velike ne« priiike z vedno bolj prcdirajočim reiJtiblikauizmcm. Umrl je znani rumuški politik in vodja rumunske liberalne stranke Vintila Bt-s11'0^11. Viiitila Bratianu. Blagoslovljeno Novo leto želita oenj, nasrociiikc.iHs čitateljem, agitatorjem m prljateljem uredništvo In uprava »SIovenskega Gtispodarja«. Samcmsi' ali nesreča. V Mariboru so nažli za b-ožične praznike v njenem stanovanju Ob železnici nezavestno 33 letno trgovko Olgo Rupnik. Umrla e radi zastrupljenja z gorilnim plinom. Mariborsko avtobnsno podfetje bodc otvorilo novo progo Maribor—Ptuj —• preko Račjega. Nogo si je zlomil pri smučanju prl Sv. Bolfenku nad Mariborom maribor ski uradnik Molior Babič. Požar v noči od Božiča na Šteianovo Od Božiča na Štefanovo je upepelil ogenj hišo posestnika in železničarja g. Antona Ernejšeka v Ložanah štev. 29, v župniji Sv. Peter pri Mariboru. Stanovalci &o si oteli komaj golo življenjej Skala ga je zmečkala. Na predbožiC-« ni dan je obedoval v kamnolomu v Sel nici 301etni delavec Anton Kunej. V bli žini je bila njegova žena, ki mu je pri-' nesla obed. Nenadoma se je utrgala na vrb.u skala, ki se je zvalila preko KuV neja in ga popolnoma zmečkala. Polila ga je vrela voda. V nedeljo 2L decembra smo na Ptujski gori spremili k večnemu počitku nadebudnega mla-| deniča Tončeka Pislak. Ponesrečil se jc v tovarni na Hamrah v Majšpergu: vrela voda se *au je polila po celem te-? lesu! Nikjer ni bilo zdrave kože na njem, kakor samo na podplatih. Rešilni avto ga je odpeljal v ptujsko bolnico, kjer je devet dni v neznosnih bolečinah trpel, predno je izdihnil evojo blago dušo. Bil je priden in pošton dc-' lavec, ki ga je iskati. Pogreb blagega Tončeka je bil takšen, da ga še na Go» ri ni bilo. Moški zbor gorskih pevcev mu je zapel tri žalostinke, med temi jo bila pesem v srce segajoča »Zbogom tij prijatelj mili.« Zalivalimo se vsem sku paj za krasne vence, ki so jih položili rajnemu To.nčeku na mrtvaški oder^ tudi požavni brambi iz Majšperga, ki je prisostvovala pri pogrebu, gospodu župniku za poslovilni govor pri svežem grobu! Ti pa, dragi Tonček, bodi vesel gori, kakor si bil med nami! Mirno počivaj! Rcparski ninor. V Lokavcih pri Negovi se je zgodil roparski umor, ki je razburil celo okolico. Neznan zločinec jo radi 150 Din s sekirico ali kakim drugim topim orodjem ubil Nežo KavčiC. Zločin so odkrili v torek dne 22. decembra, ker starke ni bilo dalje časa na spregled. Umorjeno so našli z ruto na glavi, ki je bila okrvavljena, na vratu vse polno ubodljajev ter udarcev, levo uho globoko prerezano in pod istim na vratu smrtono-sno rano. Najos-tudnejši roparski umor je še zagonetka. Simrtna nesreča v trboveljskem pzs» mogovniku. Dne 23. decembra je zasu- 10 v jami trboveljskega premogovnika tri rudarje.Cerjaka Antona so odkopa 11 mrtvega, druga dva sta odnesla le lažje poškodbe. Smrtno ponesrečeni za pušča ženo in pet malih otrok. Sšrel v trebuh. Dne 22. decembra je Ai&trelil še neodkrit napadalec v Krškem v trebuh šiviljo Antonijo Golo-b. Ustreljena se je podala s smrtno nevamo rano na orožniško postajo, napadalec je zbežal preko vrta. Žrtev tega skrivnostnega napada so prepeljali v krško bolnico, jej nudili potom operacije takojšnjo pomoč in je upanje, da l>o okrevala. Sirašne posledice izbruha ognjemka Na velikem, znanem in bogatem otoku Java je 40 delujočih ognjenikov. V prejšnjem tednu je izbruhnil ognjenik Merapi. Tok goreče lave je dosegel daIjavo 12 km, širino 200 m in debelost. 25 m. Izbruh ognjenika je zahteval 700 smrtnih človeških žrtev. Poires v Argeniini. Dne 24. decembra je obiskala Argentino huda potres na nesreča, ki je zahtevala 50 smrtnih žrtev in 200 ranjencev. Potresni sunki so povzročili v zemlji tako globoke ter široke razpoke, da so izginile v njih cole hiše. Odkicnil je »pagansko kri«. V neki bolnici v Londonu jc ležal neki jud, o katerem s-o zdravirki iz'-vili, da mu morejo rešiti življenje le s transfuzijo (prelivom krvi). Priglasil se je za to ne ki moški. Ko pa je jud izvedel, da ta moški ni judovske vere, je odklonil, da bi vanj vbrizgali njegovo kri, dasi je že na robu groba. Izjavil jc, da on ne bo nikoli dovolil, »da bi se paganska kri pretakala po njegovih žilah«. Goljuf kot duh. Razni duhovi govore 8 pricujočimi. V Pragi se je zgodilo. Žena se je udeležila spiritistične seje, da bi morda zagledala pokojnega inoža, ki je bil pred kratkim umrl. In čudo, re^ se je prikazal »mož« in zaliteval 10 tisoč kron, da jih odrajta hudiču, ki ga muci v peklu. 2ena je neumnosti verjela in šla na banko po denar. Banka ji je mesto čeka dala žandarja, ki je »pokojnega« moža. t.o je goljufivcga špiritista zaprl v ječo. Doba papisrja. Izdelovanje pa.nirianarašča ved-o bolj. Okoli leta 1800 so izdelali na vsem svetu komaj 10.000 ton papirja, ta množina pa se je <od leta 1855 podesetorila. Leta 1900 »o izdelali papirja žs 8 milijonov ton, leta 1914 pa že 10 milijonov ton. Do leta 1927 je ta množina narastla na 18 in pol milijona ton. Za prevoz te ogromnc papirnate mase bi potrebovali 1,850.000 vagonov, če pa bi te vagone postavili drugega za drugim v vrsto, bi bili dolgi 18.550 kilomctrov. Tretjino vsega papirja porabijo za časopise, drugo tretjino pa za zavijanje. Najvcč papirja porabijo v Zedinjenih državah, kjer znaša rjfiraba na vsakega prebivalca po 69 kil na leto. Na Angleškem pride na leto na vsakega prebivalca po 37 kg, na Nemškem 26 in pol kilograma, v Švici 25 kilogramov, v Italiji " kg, v Rusiji iri kilograme, v Indiji 1 kg. Kad 109.060 Ijudi je čitalo v izvirniku roman »Krsljica Sstera«. Slovenski prevod se dobi v Mariboru v Cirilovih knjigarnah. — Stane samo 15 Din. Sezite po njem! Pri razdzažanih živcih, glavobolu, nespanju, utrujenosti, pobitosti, tesnobnosti imamo v naravni »Franz Josafovi« grenčici domačo sredstvo pri roki, da največja razburjenja, ki imajo svoj vzrok v slabi prebavi, takoj praženemo. Sloviti zdravniki. priznavajo, da učinkuje »Franc Josefova« vcda siguriio tudi pri ljudeh višje starosti. »Fiaoz Joseiova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijab. in v specsrijskih trgovinah. 2 Francoska viada svobodomisleca Steega se še vedno drži. Znani francoski politik Poincare, ki je bil zadnje dni zelo nevarno bolan, si je opomogel. Paincare.Italija iii Francija pričneta z gradnjo liovth ladij. S 1. decembrom je rainil rok za takozvane pomorske počitnice, ki sta jih pred nekaj meseci sklenili Italija in Francija, s čemer ste se obvezali, da tekom tcga časa ne boste gradili nikakih novih bojnih ladij. — Zdaj, ko so te »počitnice« minule, ste vladi obeh držav naznanili, da boste takoj pričcli s svojim gradbenim programom za izdelovanje novih ladij. — Vedno bolj se približuje »večni mir«. Ez nemirae Indije. V Londoim na indijski konferenci določajo usodo Indije, Kljub posvetovanju za pomirjeaje Indijc nadaljujejo indijski nacijonalisti nemire, ki so bili zadnje dni prav posebno ostri v Birmi. Londonska kon ferenca je namreč sklenila, da se naj loči Birma od Indijo kot posebna država. Ta sklep ni po godu indijskim narodnjakom in radi tega so zanetili vee ustaj, ki so zahtevale precej žrtev na strani policije in upornikov.