ČEDAD / CIVIDAIE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale greppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1,00 evro Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 28 (1309) Čedad, četrtek, 17. julija 2008 naš časopii tudi na- _ spletni strani S www.novimatajur.it matajur tednik Slovencev videmske pokrajine Sporna odločitev občine Pordenon Jezikovne pravice so nimar na prepihu Vsak dan imamo kak dokaz, de na polju pravic - jezikovnih, vierskih, socialnih, državljanskih... - se ne smie bit nikdar brez skarbi. Branit jih je trieba an viedet, de so nimar na prepihu, v nevarnosti. Če ne druzega pride nimar na dan kajšan, ki bo pokazu s parstam na ekonomsko krizo, ki nas vse tlače an nam porče, de so pre-vič drage, previč koštajo. Varčuje pa se, špara se nimar na ramanih teh, ki so buj šibki. Očitno v našem svietu dostojanstvo (dignità) človieka niema velikega pomiena. Pogledimo, kaj seje zgodilo v Pordenonu dobar tiedan nazaj. Občinski svet, ki ga vodi župan Sergio Bolzonello (DS), seje poslužu možnosti, ki mu jo daje nov deželni zakon, ki zaščiti furlanski jezik anje odločiu, de se potegne ven iz teritorija, Iger naj se zakon aplicira. Ku tisti, ki ne želi imieti obednega opravka s telim vprašanjem. Kje so razlogi za tako obnašanje? Ni obednega formalnega akta, v katerem so administratorji po-tardili, da Pordenon je del te- ritorja, Iger se govori furlansko an njega vključitev z deželnim zakonom 15/96, je bila arbitrarna, pravijo. Mimo tega pa je drug ražon, dodajajo por-denonski upravitelji. Če bi a-plicirali zakon, bi bilo za nas predrago, saj bi koštalo najmanj milijon evrov. Vprašanje je narobe postavljeno, pravi Odbor 482, ki se je rodiu prav zato, da spodbuja uresničitev norm iz vsedržavnega zakona, ki varje jezikovne manjšine v Italiji. Pravo vprašanje je, ali so na teritoriju občine Pordenon ljudje, ki govorijo furlansko? Ah prihajajo v miesto furlanski ljudje iz drugih sosiednjih občin? Kuo more bit Pordenon glavno miesto širšega teritorija, če je takuo zaprt do njega jezikovne specifike, kije seveda manjšinska. An še, ali niso vse občinske uprave v Pordenonu do sedanje prejemale finančna sredstva prav iz tega zakona? Problem ni ekonomski, pravi Odbor 482, je politične narave an kaže na kulturno zaprtost an je vsekakor zamujena priložnost za miesto. Postaja, domenica la musica del film “D Divo” Si sta avviando alla conclusione la 15. edizione della Stazione di Topolò La flautista argentina Ana Ligia Mastruzzo ha curato l’esecuzione di tre brani per flauto parlato, voce e strumenti Domenica 20 luglio la prima esecuzione assoluta della colonna sonora del film “Il Divo”, con musica di Teho leardo, concluderà la 15. edizione di Stazione di Topolò - Postaja Topolove. Un’edizione che nello scorso fine settimana ha visto il succedersi di una serie di eventi mušicah (dal concerto di Ana Ligia Mastruzzo, accompagnata da altri tre musicisti, all’esibizione del gruppo locale BK-evolution), di film e di incontri letterari, questi ultimi con protagonisti Giacomo Scotti e Drago Jančar. leggi a pagina 7 Il ministro degli esteri sloveno a Trieste Il semestre europeo visto da Rupel Il ministro degli esteri sloveno Dimitrij Rupel è stato la settimana scorsa (venerdì 11 luglio) a Trieste, ospite dell’organizzazione slovena SKGZ -Unione culturale economica slovena. Nella sala del Balkan, che oggi ospita anche la Facoltà per interpreti, ha parlato del semestre sloveno alla presidenza dell’ Unione europea dove il ministro Rupel ha indubbiamente giocato uno dei ruoli cruciali. Il ministro Rupel ha rilasciato inoltre un’ intervista al quotidiano in lingua slovena Primorski dnevnik di Trieste, nella quale analizza l’avventura della piccola Slovenia a capo della UE dei 25. Alla Slovenia sono giunti attestati di stima da tutta l’Europa per 1’ eccellente organizzazione di un compito non facile. Più di 2000 persone hanno infatti lavorato per mesi. L’isola verde di Brdo (già residenza di Tito) vicino all’aeroporto Jože Pučnik era la base logistica dei lavori, delle conferenze e di innumerevoli eventi. In questo modo la capitale Lubiana non ha subito traumi, ingorghi ed altri disagi per i cit- tadini. La Slovenia, come ha sottolineato Rupel, ha dovuto svolgere anche ruoli di sostanza e di lunghe mediazioni che sono normalmente appannaggio delle grandi diplomazie. Rupel ha così citato il dialogo multiculturale che ha avuto una non piccola importanza. (ma) segue a pagina 4 Il ministro sloveno Rupel Zbor slovenskih izvoljenih predstavnikov v sredo v Trstu Sklical ga je predsednik deželnega sveta Edouard Ballaman Predsednik deželnega sveta Furlanije Julijske Krajine Edouard Ballaman je sklical za sredo 23. julija ob 17. uri, na sedežu dežele v Trstu, zbor slovenskih izvoljenih predstavnikov iz tržaške, goriške in videnske pokrajine. Skupščina slovenskih izvoljenih predstavnikov bo morala na osnovi novega deželnega zaščitnega zakona za Slovence (205/2007) izvoliti tri svoje predstavnike -enega za vsako pokrajino - v deželno posvetovalno komisijo za slovensko manjšino in tri nadomestne člane. Kot je znano zbor slovenskih izvoljenih predstavnikov v FJK predvideva zaščitni zakon (38/2001) in seje doslej sestal dvakrat za izvolitev treh predstavnikov v paritet- Izvolil ga je Občni zbor slovenskih kmetov FJK prejšnji teden v Brdih Franc Fabec je nov predsednik Kmečke zveze Na Občnem zboru Kmečke zveze, kije bil pred nedavnim, so člani za novega deželnega predsednika imenovali mlajšega kmetovalca in zgodovinarja Franca Fabca. Fabec je tako nasledil na čelu te slovenske stanovske organizacije Alojzu Debellisu, ki je vodil organizacijo dobrih dvajset let. Z novim in mladim predsednikom smo imeli krajši intervju, ki bo zanimiv tudi za bralce iz videnske pokrajine. Fabec, vi ste mlad in zelo verjetno prvi zgodovinar, ki je na čelu neke stanovske kmečke organizacije. Kaj nam lahko poveste o tem? “Ste prvi, ki mi je zastavil to vprašanje. Zadeva je takšna: moj oče je po poklicu podjetnik.” beri na strani 8 Franc Fabec i ni odbor, ki so Davide Clodig, Marij Lavrenčič in Andrej Berdon. To telo uveljavlja tudi deželni zaščitni zakon, spremenil je namreč po vsebini in sestavi slovensko posvetovalno komisijo, ki deluje že od leta 1991 in ji dal večjo težo tudi s tem, da so po novem njeni člani trije slovenski izvoljeni upravitelji oz. njihovi predstavniki. Slovenska deželna komisija je posvetovalni organ za vsa vprašanja, ki zadevajo slovensko manjšino v FJK in tudi za porazdelitev sredstev iz zaščitnega zakona, ob tem lahko daje tudi mnenja in predloge. Sestavljajo jo deželni odbornik oz. njegov namestnik, ki ji tudi predseduje, 6 članov (dva za vsako pokrajino), ki jih predlagajo najbolj reprezentativne organizacije slovenske manjšine, trije člani, ki jih izvoli skupščina izvoljenih predstavnikov in en predstavnik deželne šolske komisije za šole s slovenskim učnim jezikom. Skupščina 23. julija je torej zelo pomembna, saj bo z izvolitvijo treh predstavnikov možno končno umestiti deželno komisijo, brez katere zakon ne deluje. Četrtek, 17. julija 2008 2 Prvi je hudo prizadel to območje leta 1998, drugi je bil pa štiri leta od tega Na Bovškem hitijo z odpravo posledic dveh potresov Prav v tem času, štiri leta od tega je v Posočju bil močan potres, ki je povzročil precej škode. Prizadeto je bilo predvsem širše območje Bovca, najbolj pa Čezsoča. Po pregledu 1.750 objektov je bilo v program obnove uvrščenih 610 objektov. Državna tehnična pisarna, ki koordinira dela popotresne obnove, je do konca letošnjega junija v celoti zaključila investicije na 168 objektih ter koordinacijo interventnih sanacij kritin in dimnikov - skupno na 467 objektih. n V Bardu v Terski dolini pripravljajo že trideseti praznik emigranta V Bardu, v Terski dolini, bo 25., 26. in 27. julija že tradicionalni praznik emigranta. Letos ga že 30. leto organizira domača Sekcija bivših emigrantov. Praznik se bo, kot po navadi, začel v petek ob 18. uri z odprtjem kioskov. Nato bo ob 19.30 v cerkvi koncert za klavir in harmoniko s pianistko Paolo Chiabudini in harmonikarjem Aleksandrom Ipavcem, ki bosta del svojega programa posvetili argentinskemu tangu. In nekako v tem duhu se bo večer nadaljeval, saj bodo v petek ponujali tipične argentinske specialitete na žaru. Sledil bo koncert s skupinami Genjido - Bardo- progressivefolk in Arbe Garbe - Folk Ska Punk Furlan. V soboto 26. julija je program prilagojen in mišljen za bolj tradicionalno publiko, ki rada tudi zapleše, saj bodo nastopili Miani, Dario Zampa, Lorenzo II Magnifico, Zuleika, Adreea e Niky. Pravi praznik emigranta pa bo v nedeljo 27. julija s slovesno mašo ob 11.30. Potem bo predstavitev zadnje knjige Dina Del Medico “Bardo dan bot”, ki ji bo sledilo kosilo emigranta, na katerem se bodo srečali in družili nekdanji in sedanji emigrantje. Zvečer bo spet ples s skupino trio Tokkai. Skupno je bilo za popotresno obnovo objektov porabljenih 10,6 milijona evrov, sporočajo z Ministrstva za okolje in prostor. Po navedbah Ministrstva je v letošnjem letu eden večjih uspehov zaključek popotresne obnove na treh blokih na Brdu v Bovcu. V polnem teku so izvajanja del popotresne obnove na dveh cerkvah ter začetek popotresne obnove večine objektov na Trgu golobarskih žrtev v samem centru Bovca. Dela potekajo še na 14 novogradnjah in 32 rekonstrukcijah objektov. Tik pred začetkom del je še 46 objektov, za katere je pripravljena celotna gradbena dokumentacija, pogodbe so v podpisovanju, zagotavljajo se viri financiranja. To območje, kot je znano je bilo prizadeto od potresa tudi leta 1998. 10 let po potresu končujejo z odpravo posledic. Trenutno poteka popotresna obnova v glavnem na objektih občinske infrastrukture. Prav tako bo letos končana tudi obnova komunalne infrastrukture in izgradnja nadomestnih objektov v Logu pod Mangartom, izvaja se še zadnja nadomestna gradnja, ostala dela pa so dokončana. Pismo iz Rim Stojan Spetič Ne glede na to, kako je šla manifestacija na Navonskem trgu, se italijanska politična scena zadnje čase naglo spreminja. Potrditev zakona, ki štirim najvišjim državnim funkcijam podeljuje popolno sodno imuniteto (dejansko samo Berlusconiju) je namreč premešala karte na mizi, predvsem v vidiku sistemskih in ustavnih sprememb. Vodja demokratov Veltroni je zagrozil s prekinitvijo dialoga z večino, vendar se zarečenega kruha največ poje. Edini, ki se noče pogovarjati, je Di Pietro, ki sedaj igra vlogo najbolj radikalne opozicije. Berlusconi ima pred seboj dokaj ja- sne cilje. Sedaj, ko mu ne grozi več obsodba zaradi podkupovanja sodnih prič, računa najprej na spremembo evropskega volilnega zakona, da bi levico dokončno vrgli iz igre, nato pa prehod k predsedniški republiki po francoskem vzorcu, tako da bi s Kvirinala vodil italijansko vlado nadaljnjih sedem let. Do leta 2020! V demokratski stranki lomijo kopja in napovedujejo razčiščenje, ki ga v letu gazebov in plebiscitov na primarnih volitvah nikoli ni bilo. Navzlic oklicani enotnosti, se demokrati sedaj delijo vsaj na štiri frakcije, za katere pa še ni jasno, kakšna so medsebojna razmerja sil. D’Alema je pred kratkim ustanovil RED, ki ne pomeni rdeče barve, pač pa je akronim za reformiste in demokrate. Zbral jih je pred kratkim v kinu Farnese na Campo de fiori v Rimu. Med udeleženci smo opazili tudi Miloša Budina. Pravijo, da nastajajoča struja zoperstavlja Berlusconijevim načrtom nemški politični vzorec proporčnega volilnega sistema in močnim premierjem, tudi v upanju, da bi ga podprla sedaj izvenparlamentarna levica, s katero išče dialog, da bi okrepil svoje pozicije. Pri tem najbrž računa tudi na podporo užaljenih Prodijevih pristašev. Drugo predstavlja Rutelli, kije Vel-troniju vrnil kritiko, češ da je on kriv, če je bila rimska županska bitka izgubljena. Rutelli, ki je bil vedno občutljiv za namige z drugega brega Tibere, predlaga demokratom, naj pustijo Di Pietra na cedilu in se povežejo s Casinijevimi demokristjani. Veltroni še ni izbral in skuša razumeti, kaj se mu splača storiti, da bi mu ne spodnesli stolčka nespornega voditelja sredine. Po poletnih nevihtah pride jesen, ko bo vse bolj jasno. Tigrasti komarji so tudi pri nas precej razširjeni Tako kot v naših krajih tudi v Sloveniji je vse bolj zaskrbljujoč pojav množične prisotnosti tigrastih komarjev (zanzara tigre). Na zavodu za zdravstvo v Novi Gorici so potrdili, da so se ti komarji že precej razširili. Gre za komarje, ki izvirajo iz Azije, zlasti iz Indije, pri nas pa so navzoči predvsem na obalno-kraškem in goriškem območju. Pojavljajo se skozi vse leto, vendar je njihova navzočnost moteča predvsem v poletnih mesecih, ko so ljudje veliko zunaj. Pikajo predvsem podnevi. Zadržujejo in razmnožujejo se pri tleh, običajno v posodah z vodo in kanalizacijskih jaških, žlebovih, podstavkih za rože in vodnjakih. Tigrasti komar je lahko nevaren tudi kot prenašalec okužb. Tako že od januarja 2006 iz Indije in Afrike poročajo o okužbah, lani pa so se okužbe pojavile tudi v Italiji, kjer je zbolelo 200 ljudi. V Sloveniji za zdaj okužb še ni bilo, bolezenski znaki pa so visoka telesna temperatura, izpuščaji in predvsem boleči sklepi. Cepivo proti virusu še ne obstaja, tako da zdravijo le simptome obolelih. Bolezen čez čas mine, po njej pa bolnik razvije dosmrtno imunost na virus. Zaradi povedanega previdnost ni odveč, saj se bodo ti komarji, ki pozimi sicer pomrejo, spomladi znova pojavili. Jajčeca tigrastega komarja, ki za razmnoževanje potrebuje stoječo sladko vodo in primerno temperaturo, namreč preživijo tudi pri minus petih stopinjah Celzija. Inkubacijska doba je od enega do 12 dni, najpogosteje štiri do sedem dni, obolenje pa večinoma mine brez posledic. V redkih primerih je potrebna oskrba v bolnišnici, še redkeje se bolezen konča s smrtjo. V skupino z visokim tveganjem za zahtevnejši potek spadajo nosečnice, majhni otroci, imunsko oslabeli in hudo kronično bolni. Redko se iz bolezni razvije kronično obolenje z dolgotrajnimi bolečinami v sklepih in utrujenostjo. V tem primeru lahko okrevanje traja nekaj tednov. Zapleti, kot so meningoencefalitis, srčno popuščanje in dihalne odpovedi, so mogoči predvsem pri starejših in kronično bolnih. Na novogoriškem Inštitutu za varovanje zdravja priporočajo predvsem zmanjševanje površin, kjer se komarji razmnožujejo. Gre predvsem za posode in površine s stoječo vodo, kot so zabojniki, ribniki ali povsem običajne vaze za rože z vodo. Prav tako odsvetujejo uvoz predmetov, ki vsebujejo ali so vsebovali stoječo vodo. Poskrbeti je treba tudi za osebno zaščito s sredstvi, ki odganjajo komarje, raznimi mrežami, izogibanju krajev s stoječo vodo in podobno. Bistvene razlike med navadnim in tigrastim komarjem ni, le da so slednji bolj nadležni in imajo boleč pik. Značilnost tigrastega komarja je, daje dnevni komar (to pomeni, da pikajo čez ves dan, medtem ko navadni komarji pikajo le zjutraj in zvečer), katerega običajno ne slišimo. Tigrasti komarji imajo črno-bele proge, ki so vidne s prostim očesom, in so zelo slabi letalci, zato se zadržujejo pri tleh. Kot zaščita pred vsemi komarji tudi v primeru tigrastih komarjev uporabljamo razna mazila, spreje in losjone s katerimi se namažemo po koži, lahko tudi po oblačilih. Priporočljivo je tudi, da imamo pokrito čim več kože. Med najpomembnejšimi inovacijami za zmanjšanje števila pikov komarjev so mreže proti komarjem, ki razgrnjene nad posteljo preprečujejo njihov dostop do človeka ponoči, ko so najbolj aktivni. Večkrat jih tudi prepojijo z insekticidom. Podnevi se na območjih z veliko komarji priporoča nošenje dolgih oblačil. Med repelen-ti se največ uporabljajo rastlinski izvlečki, npr. navadne melise, limonine trave ter N-dietil-meta-toluamid. Srbeče izpuščaje, kijih povzročajo piki, oskrbujejo z an-histaminiki, učinkovita pa sta tudi kis in amoniak. La verità dei sondaggi e le elezioni Janša incontra Mesič In occasione del vertice europeo di Parigi, domenica 13 luglio, il premier Janez Janša ha incontrato il presidente croato Stipe Mesič. Nel colloquio tre i temi in primo piano: la questione del confine tra i due stati, l’introduzione in Slovenia delle vignette e l’avvicinamento della Croazia all’UE. “Abbiamo affrontato temi di comune interesse che sono molto più numerosi dei problemi aperti”, ha dichiarato Janša aggiungendo che su questi ultimi sono al lavoro due commissioni miste sloveno-croate, ma le prospettive sono buone, ha conclu- so. Al di là della diplomazia, è evidente tuttavia che la soluzione del nodo confine tra Slovenia e Croazia condizionerà l’adesione di quest’ulti-ma all’UE. La verità dei sondaggi Se le elezioni politiche si svolgessero ora, in base al sondaggio realizzato dalla società Parsifal, per conto del governo, il primo partito risulterebbe il Partito democratico (SDS) di Janša con il 20,4%, seguito con appena il 13,2% dai socialdemocratici (SD) di Borut Pahor. Zares avrebbe il 6,5%, LDS 4%, Desus 3,3%, SNS 3%, (SLS) il Partito popolare il 2,4%, Nova Slovenija 1,5% e Lipa 1,4%. Il sondaggio condotto dall’agenzia Ninamedia per conto del settimanale Mladina dà un esito opposto: il 18,9% degli elettori voterebbe SD, mentre SDS, attuale partito di maggioranza, avrebbe il 14,4%, gli altri invece: Zares 5,9%, LDS 5,2%, Desus 2,8%, SNS 1,8%, SLS 1,7%, Nsi 1,5% e Lipa 0,8%. La competizione, come è evidente, è tra democratici e socialdemocratici. Si consiglia il vaccino Nel periodo estivo, quando più frequenti sono le occasioni per stare all’aperto e nel verde, aumenta il rischio di prendere la zecca e, suo tramite, infezioni molto serie. In Slovenia, ma anche nella nostra area di confine, il rischio è di encefalite e morbo di Lyme. I medici sloveni consigliano la vaccinazione per scongiurare l’encefalite che colpisce in Slovenia dalle 70 alle 330 persone all’anno. Il morbo di Lyme invece, sempre in Slovenia, colpisce dalle 10 alle 20 persone ogni 10 mila abitanti. Reggae a Tolmino Chiuso il festival Metal camp, Tolmino continua ad essere la capitale della musica. Martedì 15 luglio, nella bellissima cornice della confluenza tra Tolminka ed Isonzo, è iniziato l’VIII festival Soča Reggae River-splash che si concluderà sabato 19 luglio e dove si esibiranno autentiche leggende del reggae. Il programma per i prossimi giorni é: giovedì, 17 luglio Alborosie (Italia) & Shang Yeng Clan (Giamai-ca); Omar Perry & Home-grown Band (Giamaica /Francia); Prince Aalla (Giamaica) & Najavibes Band (Svizzera). Venerdì 18 Michael Rose (Giamaica) & Du-bLine (Gran Bretagna); B.R. Stylers (Italia); Stlllness (Croazia); Afrodizia (Brazilija). Sabato 19 Leones Ne-gros (Messico); Misty in Ro-ots (Gran Bretagna); Train to Roots (Sardegna.) La novità di quest’anno è un secondo palco dove si esibiranno gruppi di qualità anche se non ancora affermati. Kultura novi matajur Četrtek, 17. julija 2008 Sabato la conclusione del workshop Arteden La sesta edizione di Arteden, workshop internazionale d’arte organizzato nella località triestina dal circolo culturale sloveno Lon-jer-Katinara, si avvia alla conclusione. L’ultimo atto è previsto per sabato 19 luglio, a partire dalle 19.30, con l’Arte-den Vernissage presentato da Ivan Žerjal, l’esibizione del gruppo corale giovanile di Lonjer diretto da Manuel Purger e la mostra dei lavori del laboratorio dei bambini. Arteden 2008 è iniziato lunedì 7 luglio con l’inaugurazione di una personale di Rok Zelenko, che appartiene a quel gruppo di personalità artistiche mature della generazione intermedia dei pittori sloveni. Domenica 13 è stato dato il benvenuto agli artisti invitati quest’anno, che sono il triestino Riccardo Baldassari, l’udinese Emanuele Bertossi, la ceca Véra Kotlàrovà, la brasiliana Lauren Moreira, la catalana Carolina Raventós Ju-rado e l’argentino Julian Teubàl. Tra le iniziative proposte dal workshop, “Art performance Mutandis” realizzata da Jasna Merkù e Luisa To-masetig. Arteden è incentrata su alcune discipline artistiche in particolare, come la pit- tura, la produzione video e la fotografia, le installazioni e la scultura. La manifestazione conserva il suo vitale contatto con la popolazione di Lonjer, aspetto che lo rende unico e genuino, garantendo quell’atmosfera calda che resta nei cuori degli artisti per un lungo tempo. Con una serie di laboratori per grandi e piccini, Arteden vuole essere anche un palco di sperimentazione e nel contempo vuole presentare l’espressività creativa locale. Le immagini di Podresca Sabato 9 agosto, alle 11, verrà inaugurata a Cividale, presso il Centro civico Borgo di Ponte, la mostra collettiva relativa alla quarta edizione del concorso internazionale di pittura, “Podresca: immagini nelTarte”. L’iniziativa, promossa dal Centro Studi Podresca, in collaborazione con l’Accademia Internazionale d’Arte Moderna, è nata con l’intento di valorizzare il borgo Podresca, l’espressione artistica nonché di contribuire alla collaborazione transfrontaliera. Per due giornate ven-tidue artisti provenienti da diverse regioni d’Italia e dalla Croazia, immersi nel verde della valle dello Judrio, hanno dipinto il singolare borgo ed i suoi suggestivi dintorni. Sono stati premiati gli artisti Leone Gaier di Gorizia, Renzo Gia-nella di Camponogara e Anna Savron di Trieste. La mostra rimarrà aperta fino al 17 agosto. L’iniziativa è stata patrocinata dal Comune di Cividale, dalla Provincia di Udine, dal club UNESCO di Udine e dall’Unione Italiana di Fiume. Festa interculturale a San Gioito di Resia Domenica 20 l’appuntamento inserito nel percorso sulle donne immigrate Organizzata dalla “Commissione Pari opportunità del Comune di Resia”, nell’ambito del percorso denominato “Immigrate per questioni di cuore”, domenica 20 luglio si terrà a San Giorgio di Resia la “Festa interculturale dei popoli”, una colorata festa multietnica a carattere gastronomico e culturale volta alla conoscenza della comunità di immigrati nel Friuli Venezia Giulia, che si snoda tra le vie della frazione di San Giorgio. L’evento si svolgerà secondo il seguente programma: alle 11.30 è previ- sta l’apertura della manifestazione con saluti delle autorità e a seguire mercatini tradizionali del mondo. I Paesi partecipanti sono Romania, Benin, Ghana, Russia, Colombia, Mali, Albania, Nigeria e Resia. Alle 12.30 si potranno degustare alcune specialità presso gli stands gastronomici. I Paesi partecipanti saranno Albania, Thailandia, Russia, Mali, India, Armenia, Colombia, Ungheria, Belgio, Germania, Croazia, Sri Lanka e Resia. Alle 17 si terranno animazioni per grandi e piccini con lettura favole, racconti, indovinelli di diversi paesi del mondo, incentrate su Russia, Romania, Mali e Sri Lanka. Alle 19.00 il programma prevede musica ed esibizione artistica delle comunità del Mali, dell’Albania, della Russia, di Cuba, del Ghana e della Val Resia. La manifestazione si concluderà alle 21.00. Per maggiori informazioni: Ufficio Promozione Parco tel. 0433/53483, fax. 0433/53129, Pro Loco tel. e fax 0433/53353, cell. 333/1126609, e-mail: proloco.resia@resianet.org . Per Stefano diploma di flauto Fomasaro l’ha conseguito presso il conservatorio di Udine Alla fine del piano curri-colare del triennio superiore sperimentale, Stefano For- nasaro, sotto la guida della prof.ssa Simonetta Pagani e con l’accompagnamento al pianoforte della prof.ssa Fabrizia Maronese, ha conseguito presso il Conservatorio “Tomadini” di Udine, il diploma accademico di flauto di I livello, sostenendo un esame che prevedeva un programma articolato con musiche di J. S. Bach, W. A. Mozart, P. Hindemith e C. H. Reineke. La votazione finale è stata di 110/110. Il risultato è certamente di eccellenza ed è giusto ricordare che l’inizio delle sue esperienze musicali il neodiplomato l’ha percorso presso la Glasbena Matica di San Pietro al Natisone sotto la guida del maestro Fabio Devetak. “Dterapo, la memoria” lunedì 21aNavel L’associazione "Il pane e le rose", l’etichetta discografica Nota e l’associazione Navel propongono per lunedì 21 luglio, alle 18.30, presso la sede di Navel, in foro Giulio Cesare a Cividale, l’incontro per parole, musica e immagini “Il tempo, la memoria” coordinato da Edi Kanzian. Interverranno Roberto Dedenaro, Michele Obit, Paolo "Paolin" Pri-vitera, Lino Straulino e, ospite straordinaria, Giovanna Marini. L’ingresso è libero. Razstava slik iz 1. vojne V prostorih goriških Pokrajinskih muzejev (Borgo Castello št. 13) je obiskovalcem ta čas na ogled razstava fotografij, ki prikazujejo italijanske ujetnike iz prve svetovne vojne. Prikaz posnetkov, ki jih je leta 1915 na Ljubljanskem gradu opravil fotograf Peter Naglič, predstavlja precejšnjo zanimivost in redkost. Z vstopom Kraljevine Italije v 1. svetovno vojno, so avstro-ogrske oblasti tiste italijanske vojake, ki so jih zajele med boji na Soški fronti, zadržale v notranjosti cesarsko-kral-jeve monarhije. Ljubljanski grad je v tistih letih predstavljal neke vrste tranzitno postajo za italijanske ujetnike. Naglič je posnel njihova vsakdanja delovna in drugačna opravila in s tem pripomogel k nudenju stvarnega pogleda na življenje vojakov daleč od bojišča. Prikaz razblinja vsakršno militaristično retoriko, ki se je kasneje razvila na Apeninskem polotoku. Razstavo, ki bo odprta do 31. avgusta, sije mogoče ogledati vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 9. do 19. ure. Aktivne počitnice v Ljubljani: dva tiedna so se učil po slovensko Ce jih pogledamo od zdol gor so: Gaila Costantini, Antonio Bevilacqua, Davide Maria Mansutti, Piero Ciccone, Vera Ferlu-ga, Emma Golles, Vida Rudi, Marco Maria Mansutti, Martina Canalaz, Federica Qualizza, Elena Guglielmotti, Ilaria Ciccone, Elisabetta Trossolo, Elisa Kanduth, Mirko Chiuch, Cecilia Blasutig, Massimo Cicigoi, Simone Qualizza an Francesco Cendou. Je skupina mladih iz Benečije (17) an Kanalske doline (2), ki so se dva tiedna učili slovienski jezik v Ljubljani, le grede so spoznaval posebnosti slovenske kulture an življenje v glavnem miestu Slovenije. Tisti, kijih buj od blizu pozna vie, de so različne starosti. Takuo, de te “mah” so obiskovali Mladinsko poletno hodejo že na Univerzo pa Po-šolo, tisti, ki so buj veliki an letno šolo. Obadvie organizi- ra Center za slovenščino kot drugi tuji jezik pri ljubljanski Filozofski fakulteti. Eni an drugi so bili v Ljubljani od 30. junija do 12. julija, dielali so po skupinah an v jutranijih urah so imeli jezikovne lekcije an vaje, popoldan pa različne športne an kulturne dejavnosti, takuo de so spoznavali Slovenijo, njeno ustvarjalnost na filmskem, gledališkem an lutkovnem področju, spliezli so se na Šmarno goro an plavali na Kodeljevem an v Atlantisu, istočasno pa so se seveda spoznavali med sabo. Bilo je zelo lepo in zanimivo, nam je povedala Emma GoUes, grede, ki nam je naštevala daržave, odkoder so paršli drugi mladi: Kanada, Argentina, Kitajska, Make-donia, Nemčija, Avstrija... V par dneh smo se vsi poznali med sabo, je doložla. Tele aktivne počitnice so omogočili Ministrstvo za šolstvo Republike Slovenije an naš videnski Inštitut za slovensko kulturo, ki so dali tem mladim študijske štipendije, voljni. An vsi prepričani, Kar je najpomembnejše pa je, de se druge lieto spet var- dasose vrnili z vič znanja an nejo na Poletno šolo v posebno vsi veseli an zado- Ljubljano. Četrtek, 17. julija 2008 4 Assistenza sociale, preoccupa la carenza di risorse umane L’assessore regionale alla Salute e alla Protezione sociale Vladimir Kosic Si è svolto nei giorni scorsi a Udine, presso la sede regionale di via Sabbadini, l’incontro tra l’assessore regionale alla Salute e Protezione sociale, Vladimir Kosic, e l’Ordine regionale degli assistenti sociali. Tra i numerosi punti all’ordine del giorno l’attuale assetto e le prospettive future del sistema di welfare regionale e locale, la valorizzazione del servizio sociale professionale all’interno delle Aziende Sanitarie, la formazione dei professionisti. Con l’attuazione della L. 328/2000 e della successiva L.R. 6/2006 si è provveduto a dare un nuovo assetto organizzativo al Servizio sociale dei Comuni, all’interno del quale opera la maggior parte dei 759 assistenti sociali della regione. Un sistema integrato di servizi e prestazioni che vuole essere più vicino ai bisogni dei cittadini e che scommette sull’integrazione, soprat- tutto tra politiche sociali e sanitarie, ma anche con le politiche educative, formative, occupazionali, e sulla partecipazione per garantire alle D semestre europeo visto dal ministro Rupel dalla prima pagina Comporta infatti temi cruciali quali il dialogo tra l'Europa e l'islam, l'Europa ed il Medio Oriente, l’Europa ed i Balcani, tutte tematiche di grande attualità. Rupel ha sottolineato come si sia avviato positiva-mente il processo di stabilizzazione nel Kosovo. La stabilità di questo stato è un processo ancora lungo, si sono però poste delle buone basi. Importante è anche la firma del patto di stabilità e di avvicinamento verso la UE con la Serbia, la Bosnia e la Erzegovina. Forte è stata la richiesta che la Serbia consegni al tribunale di Haag i criminali di guerra come Mladič e Karadžič. Nello stesso tempo però hanno vinto in Serbia forze politiche proeuropee che formano l'attuale governo. Il ministro Rupel ha ribadito che la Slovenia ha sempre dialogato con le forze proeuropee subendo anche critiche. Con la non impossibile vittoria delle forze nazionaliste la Serbia sarebbe ripiombata tra i suoi vecchi demoni, compromettendo gli sforzi profusi in tutta l'area balcanica. Come fatto positivo è stata anche l'approvazione della Grecia al processo di avvicinamento della Macedonia alla UE. Molti sapranno che tra la Grecia e la Macedonia esiste un lungo contenzioso storico sul nome, sulla lingua e sulla cultura. Alessandro il Grande non era forse nato in Macedonia? Tutti questi elementi positivi hanno, secondo Rupel, avvicinato i Balcani all'Europa ponendo le basi per soluzioni pacifiche e per lo stesso allargamento dell'UE. Il ministro sloveno ha anche parlato del referendum irlandese che ha bocciato il Trattato di Lisbona. Rupel ha affermato che le strade restano aperte ad ulteriori verifiche. Scetticismi ci sono, come ci sono anche opinioni divergenti. Gli stati europei hanno conservato una grande forza propria. Molti stati vogliono mantenere la propria identità nazionale e culturale. Lo sloveno è lingua ufficiale europea e durante il semestre di presidenza i rappresentanti sloveni hanno parlato in sloveno nei massimi vertici. L'inglese e le altre lingue venivano usate nei colloqui più ufficiosi. Altri paesi hanno più spiccati interessi economici. Difficoltà ci sono nel raggiungere una comune politica internazionale e di difesa. Il cammino va dunque proseguito, la Slovenia, che ha visto susseguirsi l'entrata nella UE, nell'area Euro e lo scorso dicembre nel trattato di Schengen ha concluso il suo semestre di presidenza rimanendo proeuropea ed ottimista. persone e alle comunità locali percorsi di agio e di benessere. Un sistema che rischia di arenarsi, ha detto la presidente dell’Ordine regionale, Gabriella Totolo, a causa di una carenza non tanto finanziaria, quanto di risorse umane. Una norma che limita le assunzioni, senza tener conto della costituzione del Servizio sociale dei Comuni - e delle neocostituite piante organiche - avvenuta in tutta la Regione all’inizio dell’anno. Consapevole del drastico limite all’assunzione di personale, in particolare di assistenti sociali, figure cardine del welfare regionale, l’assessore Kosic si sta già adoperando per trovare una soluzione rispettosa della normativa statale e regionale e, al tempo stesso, adeguata alle esigenze degli Ambiti. Ambiti, hanno convenuto l’assessore e la presidente dell’Ordine, che dovrebbero essere dotati di maggiore autonomia sul versante finanziario e delle risorse umane. “Semplificazione e responsabilizzazione” sono i punti cardine dell’assessorato regionale, punti che sembrano incontrare le esigenze di una figura di responsabile, di area dirigenziale, con incarico almeno triennale, di livelli intermedi (assistenti sociali con funzione di coordinamento), e di uno standard di personale adeguato alle mutate necessità dei territori. Attenzione agli standard di personale e alle posizione organizzative interne, anche di livello dirigenziale, è stato chiesto per gli assistenti sociali operanti nei servizi delle Aziende sanitarie e ospedaliere. Si tratta di servizi (es. consultori familiari, centri di salute mentale, servizi per le tossicodipendenze, ecc.) particolarmente complessi che, per la delicatezza delle problematiche che affrontano, non possono permettersi situazioni di sott’organico. Non poteva mancare, infine, un richiamo alla formazione del personale, punto di forza per un sistema che, dovendo adeguarsi ai repentini mutamenti della società, necessita di percorsi altamente qualificati. L’incontro si è concluso con una prospettiva di fattiva collaborazione tra assessorato regionale e Ordine regionale degli assistenti sociali. ZELENI LISTI Ace Mermolja Razlika med desnico in levico? Namesto Grilla, Travaglia in še koga bi lahko na istem odru rohneli proti drugi vladi in proti inštitucijam Bossi, Calderoli, Berlusconi in še kak sposoben in slikovit ljudski tribun. Ker smo pri zadevi, ostaja zame še vedno najboljši Bossi iz časov, ko ga ni mučila bolezen. To je seveda stvar osebnega okusa. Govoril pa je kot iz trde in neu-domačene zemlje. Bistvo je, da se na politični sceni ponavljajo načini govorjenja, vedenja, tematike in celo medklici. Neznanec, ki ne bi vedel o Italiji nič, bi ne razločil kam politično spadajo govorniki. Berlusconi in njegovi so proti Prodiju ustvarili dolgo, bobnečo in povsem nespoštljivo kritično kampanjo, ki se je volivcev še kako oprijela. Di Pietro in njegova posadka so danes stopili na isti oder, prižgali magnetofon in zavrteli podobno protivladno ploščo. Obe strani se ne izogibata niti blatenja najvišjih državnih inštitucij, kot je npr. predsednik republike. Sinto-nija je popolna, razlika med levo in desno neopazna. Zal, tudi reformistična levica, tista, ki se prepoznava v Demokratski stranki, ni trenutno sposobna izražati jasnih sporočil, ki bi jo odlepila od Berlusconijeve desnice in jo prikazala kot resno alternativo sedanji vladi. Povrnil bi se k demonstraciji, ki jo je proti Berlusconiju priredil bivši sodnik in današnji politični vodja Di Pietro, zaključil z besedno ostrostrelko komik Grillo, ki, razen sebe, stlači vse na gnojnik. Pomagali so mu novinar Travaglio in komičarka Sabina Guzzanti. Oba sta v televizijskem enturažu komunikacijskega guruja Santora. Vračam se torej k staremu dogodku, ker me je ob njem prešinila misel. Eden izmed očetov se-miologije Roland Barthes je v preučevanju modernih mitov zapisal, da se desnica strukturalno veže na mitologijo, levici pa da tega ni treba početi. Očitno gaje zaneslo politično prepričanje. V prejšnjem stoletju so si izmišljali veliko količino mitoloških predstav, parad, kipov, mavzolejev itd. Hitler, Stalin, Mussolini in mnogi drugi trinogi. Skupni imenovalec režimov in njihovih prosvetljenih voditeljev pa je potreba, da sebe upodobijo v božanski luči, kot so stari Grki upodabljali Zevsa in vso njegovo “božjo” tovarišijo. Danes ne živimo pod režimom. Rimska demonstracija, ki so se je udeležili tudi nekateri vidni predstavniki Demokratske stranke in levice, je na šolski način pokazala, kako v upodabljanju sebe v bistvu ni več razlik med levico in desnico, reformisti in populisti. Vemo, da je središčni problem Italije gospodarska kriza, ki je prišla k nam preko atlantika, a je tu našla ošibljeno telo z visokimi državnimi dolgovi, s šibko gospodarsko hrbtenico, brez potrebne inovacije in izobraževanja, predvsem pa že z itak nizkimi plačami delavcev, uradnikov, tehnikov, šolnikov itd. Ob šibkem imunitetnem sistemu države in brez pravih zdravil proti bolezni je Berlusconi zagnal vik in krik proti sodnikom, ki da skušajo s procesi sprevreči izid, ki je pred par meseci izšel iz volišč. Desnica je pričela pisati najrazličnejše zakone, “ad personam” ali ne, ki so razburili opozicijo in državo. Berlusconi vsakič, ko je na vladi (sedaj je četrtič), poskrbi nekaj zase. Tokrat pa je zgradil tudi ščit svojemu finančnemu ministru Tre-montiju, ki se preprosto ne more držati predvolilnih obljub, začenši z bistveno, ki je bila v tem, da bo nova vlada nižala davke. Tega filma ne bomo videli, zato ga je treba nadomestiti z drugim. Levica si še vedno liže rane, Veltroni pa komaj sedaj skuša preusmerjati debato k bistvenim vprašanjem države, vendar je Demokratska stranka vidno zabredla v krizo. Po volitvah, ki so dale manj od pričakovanega, je Veltroni ostal vedno bolj sam. V stranki nastajajo struje in sklepajo se nova zavezništva v pričakovanju sekire na evropskih volitvah. Seveda tudi to vzdušje nima v sebi nič reformističnega. Razlike med desnico-levi-co-reformizmom se v tej godlji brišejo, le da ima desnica prednost, ker ima v Berlusconiju in Bossiju jasna in priznana liderja. Dal consigliere regionale Baritussio una proposta per snellire i pagamenti “Troppi ritardi per i contributi europei” L’AN ni ■ .r ilLf AllK ■ IH ■ A ’V J S B B \ W PATRIA indipendente è il periodico che l’ANPI pubblica da 57 anni. L’ultimo numero, il numero 5 del 2008, dedica la copertina al corteo della manifestazione per il 25 aprile a Milano. La contro copertina è dedicata alla manifestazione di Genova, città nella quale l’esercito nazista decise di arrendersi direttamente ai partigiani e al Comitato di Liberazione Nazionale consegnando le armi. Alla cerimonia ufficiale di Genova, infatti, ha presenziato il Presidente della Repubblica Napolitano. Il discorso pronunciato dal Presidente della Repubblica, integralmente riportato sulle pagine della Rivista, sottolinea come la data del 25 aprile segni “la liberazione piena del Paese dalla dittatura e dall’occupazione straniera, la riconquista su tutto il territorio nazionale di una condizione di libertà, unità e indi-pendenza” e inoltre che “...oggi celebriamo congiuntamente l’anniversario del 25 aprile e quello della Costituzione e delle istituzioni repubblicane, cui va il rispetto non formale ma effettivo e coerente degli italiani di ogni parte politica per garantire un degno avvenire democratico al nostro paese”. Altri articoli di rilievo affrontano diversi argomenti tra cui: la tragedia delle Fosse Ardeatine, le testimonianze dei deportati nel campo di sterminio di Auschwitz, le scomparse del partigiano Roberto Vatteroni e di Gino Donè Paro partigiano in Italia e combattente rivoluzionario a Cuba e infine un’interessante inchiesta di Antonio Cassa-rà sui biocarburanti. Perché non costituire anche in Friuli Venezia Giulia un organismo pagatore per la gestione dei contributi strutturali europei, in particolare del Piano di sviluppo rurale (PSR)? Lo chiede, in un'interrogazione alla giunta, il consigliere regionale del PdL Franco Baritussio. “Le attività di presentazione delle istanze e di erogazione dei contributi secondo i programmi del PSR - scrive Baritussio - avvengono tramite Agea, che assume ufficialmente e materialmente il ruolo di organismo pagatore utilizzando proprie strutture e sistemi informatici. Eppure soprattutto le aziende di allevatori lamentano ritardi nei pagamenti delle misure di indennità a superficie per le rispettive annualità, attribuibili, da quanto risulta, a problemi di ordine tecnico-informatico. Si potrebbe copiare quanto succede in altre Regioni: dotarsi di un organismo pagatore proprio. Una scelta che pare aver risolto il problema delle modalità di presentazione delle domande e ha accelerato i tempi di erogazione dei contributi.” Rupel tra Rudi Pavšič (a sinistra) e Dušan Udovič ri 7 • j novi matajur L Slovenci po svetu------------------ Praznovanje 40-lietince ustanovitve an kongres Zveze Slovenci po svetu Miesca maja je Zveza Slovenci po Svetu praznovala 40. obletnico nje ustanovitve v švicarskem kraju Orbe. Praznovanje je blo parložnost za srečanje med beneškimi emigranti, ki so paršli iz usieh koncu sveta. Malo dni po oblietnici so se zbrali, de bi pregledali na-reto dielo an de bi se dal no malo objektivu za prihodnje lieta. Tiste, ki se zdi najbuj potriebno je vič informaci-jona, ne samuo med se-dežam u Cedade an društvi, ki dielajo po sviete, pač pa tudi med društvi, takuo de usak lahko subit zvie, kaj dielajo parjatelji u drugih daželah an more bit takuo an pobuojša svoje iniciative. Par telim dielu, je bluo rečeno, je potriebno tudi obnovit an obogatiet spletno stran (sito internet) od Zveze. Potriebno pa je, de tel sito bo nucan an de ne bo komunikacija samuo na adnò stran, muore pa živiet s kon-tributi, ki jih usako društvo an usak naš človek po sviete preskarbi za rast ciele Zveze. Druga velika skarb bo muorala ostat tista za mlade generacije. Se vie, de tistim, ki so se rodil po sviete an ne poznajo od blizu naše kulture, naših kraju an našega izika, je buj težkuo obvarvat sojo sloviensko identiteto an se vključit u društva. Pa se vide, de tisti mladi, ki so bli na raznih iniciativah po sviete an še buj tisti, ki so bli na seminarjah tle par nas, so ratal malo- Drugi od Učil Il presidente Dante Del Medico confermato per il 3. mandato La Giunta Esecutiva, ai sensi dell’articolo 12 dello Statuto sociale, ha attribuito le cariche sociali come segue: Presidente Dante Del Medico Vicepresidente Graziella Coren Segretario Aleksej Kalc Direttore Renzo Mattelig Consiglieri: Isabel Topatigh, Vilma Martinig e Giulio Ozbot uriedni, prit u domače kraje za poglobit kar so se na-vadli. Obdaržat sloviensko kulturo an slovienski izik med emigranti j e an muore ostat glavna skarb Zveze. Ta pa se muora nimar vič potrudit za predstavit samo sebe ljudem, ki nas ne poznajo, tu ole lahko pomaga rasti cielemu našemu teritoriju. Pru teritorji an ljudje, ki na njm živijo, stoje zlo par sar-cu vsiem beneškim emigrantom, ki so žalostno opazili, de zakon za tutelo slo-vienskega izika an kulture more malo an nič pomagat žvilupu “te starih kraju”. Opazili so tudi, de druge buj žvilupane dažele so ekonomsko odplačale škodo, ki majnšinski narodi so muo-rali pretarpiet zavoj o di-skriminacijonu. Za vse tuole uresničiti bo trieba daržat nimar buj tesne odnose s tistimi slo-vienskimi organizacijami, ki mislejo, de an emigranti so člani naše skupnosti, čeglih živijo taužinte kilometru deleč. Glih takuo tesne odnose se bo muorlo daržat z inšitu-cijami, takuo krajevnih, ku deželnih an daržavnih. Die-la ne manjka, dobre voj e tudi ne. Slovenci po Svetu upajo, de na bo manjkalo podpuore vsieh slovienskih an deželnih ustanov. Zveza Slovencev po svetu je ob teli parložnosti zbrala an nje vodstvo za štier lieta. Potardili so za tretji mandat dosedanjega predsednika Dante Del Medico, (r.m.) Obdaržat slovienski jezik an kulturo muora ostat glavna skarb Zveze Predsednik zveze Slovenci po svetu Dante Del Medico Na praznovanju 40. oblietince Zveze Slovenci po svetu maja v Čenti nekateri predstavniki oblasti an delegati naših izseljencev iz vsega sveta manj usi aktivni člani an aktivni kulturni dieluci njih skupnosti. Za tuo bo nimar buj potriebno jim dajat ne samuo teorično znanje, pa tudi manjk kajšan sanjau slovienske identitete, ku je izik, so piesmi, je gastronomija, so plesi an takuo na-Prij- Parjatelji iz Europe so nam očitali, de zadnja lieta europska mladina je bla no malo zanemarjena u telih iniciativah, za tuo bi bluo pametno, de mladi pridejo od usieh kraju sveta, de se med sabo spoznajo an de spoznajo tudi mladino, ki živi u Benečiji. Pametno bi bluo tudi, de maljši Benečani po sviete, se prave tisti, ki imajo od deset do petnajst liet, bi mogli se učit slovienski izik, sloviensko muziko an slovienske navade u daželah, kjer živijo an de bi mogli, tisti buj kupe s podpredsednico zveze Slovenci po svetu Gra-ziello Coren, kupe “kuharji” Valeria Domeniš an Dino del Medico, je ambasador Benečije na telem potovanju po Kanadi an Adriano Crainich z njega ramoniko. An kjer so domača muzika an glas ramonike rata nimar senjam s plešam. Mormo poviedat, de Dino del Medico an Valeria Domeniš so se na tolo pot par-pravli an kupe z Zvezo na-pravli bukva z recepti, ki so jih napisal an po angleško. Vsak od tistih, ki je biu na seminarju jih dobiu. Takuo, de kiek ostane an za napri od tele inicative, ki želi valorizirati tel poseben aspekt naše kulture. Tel tiedan je seminar v Vancouverju. štierih seminarjev, ki jih je Zveza Slovenci po svetu organizirala za naše ljudi v Kanadi so se Thunder Bay je lepo mie-sto v kanadski daželi Ontario, na briegu velikega jezera. Nie dost buj veliko od Vidna, saj ima le malo vič ko 100 taužent prebivaucu. Tudi v Thunder Bay so naši ljudje, ki so bili parsi-ljeni zapustit rojstne vasi an doline an iti po sviete za za-služkan. Poznajo se vsi med sabo, an tudi tam so se kupe zbrali, se organizirali an nastavli sekcijo zveze Slovenci po svetu z namienam daržat živ spomin an povezavo z Benečijo, nje jezikam an kulturo. Vse tuole pa le grede tudi s skarbjo, de an njih otroc, ki so se že rodil kuhat po “beneško” an v Thunder Bay Na sobotnem srečanju an prazniku v Thunder Bay je pozdravila podpredsednica Graziella Coren, pred njo je vse pozdravila predsednica sekcije Pasqualina Primosig v Kanadi, tam rasli an se šuolal, bojo viedel odkod so paršli, de bojo poznal njih koranine. Tudi v Thunder Bay so zelo lepuo sparijel takuo, ki kaže naša fotografija, iniciativo kuharskega seminarja, ki ga je organizala Zveza Slovenci po svetu. Pruzapru telih seminarjev je v programu štieri. V Thunder Bay je biu drugi od serije. V torak, sriedo, četartak an petak popudan se je lie-pa skupina naših kanadskih emigrantov učila kuhat beneške domače dobruote an specialitete. V saboto so skuhal sami vičerjo an povabil pokušat njih žlahto an parjatelje. Ratu je pravi beneški senjam an ne samuo zaradi vseh ponujenih dobruot, saj Valeria Domeniš daje nekaterim emigrantom bukva z domačimi recepti an po angleško. Na drugi fotografiji je pa spominska slika vseh s kuharskim klabukam na glavi, z njimi je an godec Adriano Crainich Četrtek, 17. julija 2008 Lutkovni festival v Nadiških dolinah od 24. do 30. julija Od 24. do 30. julija bo v Benečiji potekala že petnajsta izvedba potujočega lutkovnega festivala Marionete in lutke v Nadiških dolinah. Štirinajst lutkovnih skupin iz Italije in držav srednje Evrope bo po raznih krajih in lokacijah v Nadiških dolinah uprizorilo trideset predstav. Posebnost letošnje izvedbe festivala bo gledališko potovanje z naslovom Lungo il fiume e tra gli alberi, posvečeno nedavno preminulemu pisatelju Mariu Ri-goniju Sternu, ki bo na sporedu 25., 26., 27. in 28. julija. Pobudo prireja gledališko središče CTA iz Gorice in je nastala kot posebna sekcija čedajskega Mittelfesta. Urejata jo Roberto Piaggio in Antonella C aruzzi, ki poudarjata poseben pomen lutkovnega gledališča pri razvijanju trajnostnega turizma za usklajeno sobivanje tradicije in inovativnosti. Marionette e burattini nelle Valli del Natisone IL PROGRAMMA GIOVEDÌ 24 LUGLIO ore 17.00 Torreano/ Tauarjana Oltreilponte Teatro - Al Paese di Pocapaglia ore 19.00 Costile (Grimacco/Garmak) Podlaski teatr pacynkowy/Teatro dell'Aglio - Le avventure di Pólpuszka ore 20.30 Azzida (San Pietro al Natisone/Spietar) Consegna Premio "Marionetta d'oro 2007" Arrivano Dal Mare!/Pa Sucat - Pulcinella e la notte di San Giovanni Venerdì 25 LUGLIO ore 19.00 Graverò (San Leonardo/Svet Lienart) Oltreilponte Teatro - Alpaese di Pocapaglia ore 18.00 Dughe di Stregna (Stregna/Sriednje) Podlaski teatr pacynkowyAèatro dell'Aglio -Le avventure di Pólpuszka ore 21.00 Savogna/Sauodnja Arrivano Dal Mare!/Pa Sucat - Pulcinella e la notte di San Giovanni ore 17.00 Centa (Prepotto/Prapotno) Tiriteri Teatro dell'Invenzione - La Luna e il topolino ore 16.30 Pegliano (Pulfero/Podbuniesac) CTA - Lungo il fiume e tra gii alberi (passeggiata teatrale nelle Valli) Sabato 26 luglio ore 17.30 Topolò (Grimacco/Garmak) Tiriteri Teatro dell'Invenzione - La Luna e il topolino ore 16.30 Pegliano (Pulfero/Podbuniesac) CTA - Lungo il fiume e tra gii alberi (passeggiata teatrale nelle Valli) ore 16.30 Praptnizza (Drenchia/Dreka) La Fiaberie - Diavob di una poesiaI ore 18.30 dividale del Friuli Giorgio Gabrielli - Legno, diavoli e vecchiette...storie di marionette ore 19.00 Cosizza (San Leonardo/Svet Lienart) La Casa degli Gnomi - Storie in un albero ore 21.00 Torreano/ Tauarjana Glug Teatro - La grande fida tra il Riccio e la Lepre DOMENICA 27 LUGLIO ore 16.30 Pegliano (Pulfero/Podbuniesac) CTA - Lungo il fiume e tra gli alberi (passeggiata teatrale nelle Valli) ore 16.30 Vcmassino (San Pietro al Natisone/Spietar) La Fiaberie - Diavob di una poesia! Marionette e Burattini nelle Valli del Natisone ore 21.00 Prepotto/Prapotno Giorgio Gabrielli - Legno, diavoli e veccbiette...storie di marionette ore 19.30 Terdmonte (Savogna/Sauodnja) La Casa degli Gnomi - Storie in un albero ore 18.00 Pegliano (Pulfero/Podbuniesac) Glug Teatro - La grande sfida tra il Riccio e la Lepre Lunedì 28 LUGLIO ore 16.30 Pigliano (Pulfero/Podbuniesac) CTA - Lungo il fiume e tra gli alberi (passeggiata teatrab nelle Valli) ore 17.00 Cras (Drenchia/Dreka) Associazione Arteatro - Il mistero della fattoria ore 18.30 Liessa (Grimacco/Garmak) Teatro del Drago - U tarlantan della Moscovia ore 19.00 Masarolis (Torreano/Tauarjana) Laura Kibel - Và dove ti porta ilpiede ore 21.00 Oculis (San Pietro al Natisone/Spietar) L'Aprisogni - Il castello di Tremalaterra Martedì 29 luglio ore 18.00 Dus (Savogna/Sauodnja) Associazione Arteatro - Il mistero della fattoria ore 19.00 Cosson (Prepotto/Prapotno) Teatro del Drago - U tarlantan della Moscovia ore 21.00 Clastra (San Leonardo/Svet Lienart) Laura Kibel - Và dove riporta il piede ore 17.00 Preserie (Stregna/Sriednje) L'Aprisogni - Il castello di Tremalaterra Mercoledì 30 luglio ore 20.30 Borgo (San Pietro al Natisone/Spietar) Assegnazione Premio "Marionetta d'Oro" 2008, a seguire Claudio Ci-nelli - Mani d'opera D programma di Mittelfest 2008 VENERDÌ 18 LUGLIO - Evento speciale ►► dalle me 10.00- Teatro Ristmi NON ESSERE - progetto HAMLET’S PORTRAITS regia Antonio Latella SABATO 19 LUGLIO ►► are 18.00- Chiesa S. Francesco QUARTETTO BORODIN & MARIO BRUNELLO musiche di Franz Schubert ►► ore20.30 - Foro Giulio Cesare E’ORIENTE - da Budapest al Mar Nero dal libro di Paolo Rumiz, concerto poetico di Caterina Goriup (flauto), Fabio Ca-sdoli (chitarra), Barbara Della Polla (narratrice) ►► ore22.30-Piazza Duomo ORCHESTRA SINFONICA DEL FRIULI VENEZIA GIULIA direttore Michail Jurowski, musiche di Brahms, Kodàly, Šostakovič DOMENICA 20 LUGLIO ►► ore 12.00- Duomo POLIFONIE DIVINE Coro Interreligioso di Trieste diretto da Fabio Nossal ►► ore 18.00- Cheisa S. Francesco ACENTO METRI COMINCIA IL BOSCO musiche Giancarlo Schiaffini, testi Silvia Schiavoni, immagini VideoLoch eseguito da Phantabrass, voce solista Silvia Schiavoni ►► ore20.00 -Teatro Ristori AITITLENIGIITMARE MUSIC Duo Igudesman &Joo ►► ore 21.45 - Campanile del Duomo TEST/DANZA VERTICALE ideazione e coreografia di Wanda Moretti, musiche per sax, loops e live electro-nics Marco Castelli, wall dancers Alessia Grillo e Valentina Moar compagnia II Posto + Marco Castelli Small Ensemble ►► ore22.30 - Chiostro S. Francesco LA FIGLIA DELUARIA di Hans Magnus Enzensberger, rega di Janusz Kica musiche Stanko Juzbašič, con Silva Čušin LUNEDÌ 21 LUGLIO ►► ore 18.00- Chiesa S. Francesco S DRUGE STRANE / ONTHE OTHER SIDE regia e drammaturgia Nataša Rajkovič e Bobo Jelčič con Ksenija Marinkovič, Jadranka Dokič, Krešimir Mikič, Nikša Butijer ►► me20.00- Chiesa S. Maria dei Battuti PAROLE DI GIUDA di e con Paolo Puppa ►► me 21.00- Udine, Teatro Nuovo Giovanni da Udine THREEDUETS con Mikhail Baryshnikov, Ana Laguna, David Neumann ►► me 21.30 - Foro Gridio Cesare UOMO AVVISATO di e con Vanni De Luda MARTEDÌ 22 LUGLIO ►► me 18.30- Chiesa S. Francesco SINFONICA FVG & VERNIKOV & BOGINO direttore Marco Boni, solisti Pavel Vernikov (violino) e Konstantin Bogino (pianoforte), musiche di Felix Mendelssohn-Bartholdy e Ludwig van Beethoven ►► me 18.00-Sala SOMSI RICORDANDO FRANCO BASAGLIA nel trentennale della Legge 180 incontro con Massimo Cirri e Beppe Dell’Acqua Koprodukcija s Slovenskim stalnim gledališčem iz Trsta Hči zraka Hansa Magnusa Enzensbergerja v režiji Janusza Kice je med najpomembnejšimi predstavami letošnjega programa Mittelfesta. Slovenski režiser Tomaž Pandur pa se bo vrnil na oder Mittelfesta s produkcijo Kaligula (na sliki) po drami Alberta Camusa. Kot novost v sozvočju s temo festivala in s pozornostjo do mlajših generacij bo letos zaživel niz z naslovom Krhke bodočnosti s predstavami in koncerti umetnikov do tridesetega leta starosti (v tem sklopu bo tudi predstava Pupi-lija, papa Pupilo pa pupilčki slovenske skupine Maska). ►► ore20.30-Teatro Ristori LINA di Massimo Saldanti, regia Pierpaolo Sepe ►► ore 21.30 -Palazzetto dello Sport LO SFARZO NEI LA TEMPESTA ideazione Eva Geatti e Nicola Toffolini, in scena Èva Geatti ed Erica Mattoni ►► ore22.30 - Chiesa S. Francesco RITORNO AD AQUILEIA I) FLORES AQUILEIAE musica nel patriarcato di Aquileia, Ensemble Dramsam II) RITORNO AD AQUILEIA cantata di Giovanna Marini, Quartetto Vocale Giovanna Marini, Patrizia Bori, Francesca Breschi, Patrizia Nasini MERCOLEDÌ 23 LUGLIO ►► ore 18.00 -Teatro Ristori THE BEST OFIMAGE di Èva AsterovaJosefTichy, Petr Liska, René Pys ►► ore20.30-Palazzettodello Sport LO SFARZO NELLATEMPESTA ►► ore20.45 - CavadiTarpezzo PROGETTO CANTACRONACHE di Walter Colle, Enrico de Angelis e Moni Ovadia, con Fausto Amodei, Gio- vanna Marini, Gualtiero Bertelli, Ginevra Di Marco, Kosovni Odpadki, Enzo Jannacci, Caparezza, Banda Osiris, Moni Ovadia, Grazia Di Michele, Vo Yo Mundi, Alessio Lega ►► ore22.30 - Chiesa S. Maria dei Battuti IL PROCESSO DI SHAMGOROD di Elie Wiesel GIOVEDÌ 24 LUGLIO ►► me 18.30 - Chiesa S. Francesco RAMZIABIJREDWAN in concerto ►► ore20.30-Palazzetto dello Sport PUPI LIJA, PAPA PUPILO AND THE PUPILCEKS - RECON-STRUCTION ricostruzione di Janez Janša dallo spettacolo (1969) ideato da Dušan Jovanovič ►► me22.30-Piazza Duomo ALLA FINE UINIZIO ideazione e regia Andrea Paciotto VENERDÌ 25 LUGLIO ►► ore 18.30 - Chiesa S. Francesco ESMA REDZEPOVA in concerto ►► ore20.30-Palazzetto dello Sport QUARTETTO di Heiner Miiller, scene e regia di Salvo Gennuso ►► ore22.30 - Teatro Ristori X(ICS) RACCONTI CRUDELI DELLA GIOVINEZZA [ X.03 movimento terzo] ideazione e regia Enrico Casagrande e Daniela Nicolò video Motus & Francesco Borghesi SABATO 26 LUGLIO ►► me 17.00- Chiesa S. Francesco LO SGUARDO LIETO giovani talenti dai Conservatori musicali di Trieste e Udine a cura di Massimo Gon ►► ore 18.30-Piazza Diacono LEGNO, DIAVOLI E VECCHIETTE... STORIE DI MARIONETTE di e con Giorgio Gabrielli ►► ore 19.00- Teatro Ristori I REDUCI di Michele Bia, Carlo Bruni e Michele Santeramo diretto da Carlo Bruni, con Nunzia Antonino, Ippolito Chiarello, Christian Di Domenico, Franco Ferrante, Michele Sinisi ►► ore20.30 - Palazzetto dello Sport CABARET 900 ovvero Cronache di urialba abortita basato su Paparazzi di Matéi Visniec, ideazione e regia Mali Weil ►► ore22.30-Piazza Duomo CAUGULA da Caligula di Albert Camus, regia Tomaž Pandur DOMENICA 27 LUGLIO ►► ore 11.00- Chiesa S. Francesco TIME IS NO MONEY Riflessioni di Claudio Magris intomo a Capitalismo e Tempo ►► ore 17.00- Chiesa S. Francesco CON IL CIELO E LE SELVE di Mario Rigoni Stem, interpretazione e regia di Pino Petruzzelli ►► ore 19.00-Teatro Ristori CLOWN CERCASI di Matei Visniec, regia Radu Nichitor ►► me20.00-Palazzetto dello Sport BAUMAN (Zygmunt) CIRCUS da Zygmunt Bauman, regia e drammaturgia Paolo Giorgio ►► ore22.30-Piazza Duomo OYLEM GOYLEM di e con Moni Ovadia e la Stage Orchestra — Postaja Topolove Scotti, rincontro con un grande testimone della nostra storia Nella sala d’aspetto il giornalista, scrittore e poeta istriano I IL PROGRAMMMA DEL FINE SETTIMANA SABATO 19 LUGLIO dal pomeriggio • GIOVEDF17 LUGLIO EU-foria Unikum ( Universit^Iailturzentrum) Klagenfùrt presenta ►► al tramonto presentazione della guida Die letzetn taekr_ Le ultime valli 24 escursioni attraverso paesaggi culturali di G. Pilgram, W Berger, W Koroschitz, A. Rlgram-Ribitsch ►► a notte concerto di Extra3 Karen Asatrian, tastiere Michael Erian, sax Stefàn Gfiener, basso Emil Krištofj percussioni trasgressioni musicali dalTArarat alle Giulie ►► alla mezzanotte Live duo improvvisazione elettroacustica di Renato Rinaldi e Stefano Pilia VENERDÌ’ 18 LUGLIO ►► verso sera Vod-Glasovi incontro con i poeti Stanka Hrastelj, Ivan Cric», Marina Moretti ►► dopo il tramonto Lo zio Sem e il sogno bosniaco un documentario di Chiara Brambilla ►► a seguire Mappatura del panorama sonoro dieci giorni eh esplorazioni acustiche del territorio, concerto di Maxim Shentelev DAVENERDrADOMENICA I Storia di una donna che guarda al dissolverà del paesaggio I videopoesia di Antonella Bukovaz, musica di Theo Teardo, video Leonardo Gervaà Videoconfessionale, peccati di confine raccolti da Anja Medved e Nadja Velušček verso le cinque della seru Cascata Stamorčak Sumi, il silenzio del Bosco per due contrabbassi, clarinetto contrabbasso e strumenti ad acqua, con Tomaž Grom, Michele Spanghero e Ugo Boscain The Hospitality of Birds un progetto diTehoTeardo con le stelle in cieb Suite in C diTenyRiley TopolovskaMinimalna Orkestra diretta daAntonio Della Marina e Michele Spanghero DOMENICA20 LUGLIO Pochi si svegliano a quellora presso una sorgente unbpera di Sai Hua Kuan e Wang Ruobing La vita non fà rumore riflessioni in paiole e musica di Gian Luca Favetto a seguire MyFavoriteTopolò concerto-performance per saxofono, topolò sounds e live electronics eh Massimo Falascone presentazione m anteprima della colonna sonora del film "Il Divo" di Paolo Sorrentino Prima esecuzione assoluta, musica di Teho Teardo Teho Teardo - chitarra, electronics _ Martina Bertoni - violoncello Un giovanotto quasi ottantenne (farà cifra tonda in dicembre), con una grande vitalità ed una forte dirittura morale. Si è definito “soltanto un testimone della storia”, ma è invece un “grande” testimone Giacomo Scotti, giornalista, scrittore e poeta istriano, ospite venerdì scorso della sala d’aspetto della Stazione di Topolò. Il racconto delle sue esperienze - dalla guerra vissuta da ragazzino a Napoli alla decisione di andare a vivere in Jugoslavia, attirato da quel “sogno di una cosa” raccontato anche da Pasolini, e poi le sue esperienze come giornalista (un episodio su tutti, l’incontro con Che Guevara in visita a Fiume) e come storico, con la prima denuncia di Goli Otok, il campo di concetramento e car- Incontro tra napoletani: Patrizio Esposito e Giacomo Scotti cere politico dove venivano internati i nemici del socialismo jugoslavo - tutto questo ha colpito e coinvolto il numeroso pubblico che ha assistito all’incontro. Ma Scotti - che ha incentrato i suoi interventi sugli aspetti politici e sociali della sua attività ma ha anche letto alcune sue poesie - ha soprattutto messo in guardia dai pericolo di un ritorno del fascismo e contro ogni razzismo, temi sui quali si è impegnato durante tutta la vita, anche come componente della minoranza italiana in Istria. Proprio in questo senso ha duramente attaccato la destra italiana che, ha detto, ha avanzato e avanza pretese verso una terra che la stessa destra ha contribuito a perdere con l’ultimo conflitto mondiale. Gli incontri nella sala d’aspetto si concluderanno venerdì 18 luglio con la lettura delle poetesse Stanka Hrastelj e Marina Moretti, la prima slovena di Leskovec pri Krškem e la seconda di Trieste, e di Ivan Crico, poeta goriziano che scrive in dialetto bislacco. Thierry Toscan (a sinistra) ha presentato il backstage del film “Il vento fa il suo giro” di cui è stato interprete, qui a destra la musica da cucina proposta da People from thè Mountain novi matajur Četrtek, 17. julija 2008 i [ /Jaš 2>o/y?adl 2 o OS Anna Banelli: Petelin an kokosa Ankrat so miei usi kakuoša ta po vaseh. Kakuoše nieso ble zaparte tu kakošnjak, takua so dielale škodo, zak so greble nimar tuk' nie kor-lo: ta po vartah, ki so usial usake sort verdure anjudje so se nimar preganjal: "Toj e kokose so mi use azgre-blè, menè!" "An tojè so mi use azgreblè, menè!" "Tuoj petelin me jeze, zak že od štierih, kar začne dan, puoje za-garnjeno!" "An tuoj pieje takuo lepua, ki se ga radi poslušamo!" Nie blua bednega divertimenta, gor po vaseh, kar je biu kajšan komplean, če se je rodiu kajšan puobic al pa čičica so kordal godca z' ramoniko za kiek poplesat an puojt tu kajšnin skednju. So stisnili puno sena tu taso, de so nar-dil nomalo prestora, so parnesli vino, tenčasje bla tintorija, so popil ne dva glaža an so začel plesat. Ankrat se je zgodil,o de sta se preganjal za peteline. Godac se je ustavu gost an usi so poslušal, ka se j' preganjalo. Toni an Beput so jal: "Mi drus smo navdli plesat petelina an kokošo." An usi so ostal tuole čut an so začeli kladat uadju. Ries je blua: so parnesli no mizo dobarčno an no štijo veliko an so jal: "Začnita gost!" Kar je začela muzika so diel tu štijo kokošo an petelina. Subit, frišne, sta začela plesat an skakat s perjami an ariut kak sta mogla. Usi so se čudvali an so tiel viedet, kaj z'an zluodi jih je parieu. Nazadnjo, kar so bli usi popiti, askačeni an trudni so jin poviedal resnico. Bandon tu štijo je biu puno gorak an kokoša an petelin so skakal, zak jih je peklo! "Fardatnana dušica an tist, ki jo je inventii" Telo pravco me jo je poviedala moja nona Maria, ki je paršla za neviesto tle u Barnas an šele se zmisne kako besiedo goz Barda, nje rojstna vas. Anna Banelli Beneški kantavtorski repertoar s skupino BK-evolution Skupina BK-evolution je nastala iz projekta, ki ga je Marija Brecelj pripravila za lansko izvedbo Postaje Topolove in je bil namenjen beneškemu kan-tavtorju Kekku Bergnach. V petek zvečer je skupina (sestavijo jo: Igor Cerno glas, David Klodič glas in klavir, Alessandro Bertos-sin kitara, Anna Bernich harmonika, Stefano Predan bas kitara, Luca Clinaz bobni) predstavila del Kek-kovega repertoarja in drugih beneških kantavtorjev. Zapiski iz Schiavonie pisatelja Draga Jančarja V soboto je Postaja To- polove gostovala sloven- skega pisatelja Draga Jančarja s predstavitvijo eseja Zapiski iz Schiavo-nije (Appunti dalla Schia-vonia). Kratek esej v slovenskem in italijanskem jeziku je nastal na podlagi enomesečnega Jančarjevega bivanja v Topolovem lani avgusta na povabilo organizatorjev. Publikacija spada v projetk Koderjana, ki ga podper-jata k.d. Ivan Trinko in društvo Topolove. Drago Jančar in Ivana Piacer, ki je prevedla knjigo novi matajur Četrtek, 17. julija 2008 Aktualno Navade, ki se zgubjajo... navade, l PROSTORA IM varovanje IN Dl V/DUALNI NAPAD-» OBRAMBA- ©A'\6\b'33 s*/r.---- Četrtek, 17. julija 2008 Domenica 31 maggio, Ezechiele Presotto e Nerina Brescon, della famiglia Pe-tricova di Savogna, hanno festeggiato in quel di Pordenone dove vivono da quando, emigranti, sono rientrati dalla Svizzera, i loro 50 anni di matrimonio. E’ stata una bellissima festa, organizzata dai loro due figli Sonia e Sergio con le loro famiglie. Il 31 maggio a Pordenone una bella festa in famiglia ...e son cinquanta per Nerina ed Ezechiele! C’erano molti invitati e fra questi i parenti della Benečija e diversi amici del sodalizio di cui Ezechiele e Nerina fanno parte: è un gruppo di persone di una certa età che presenta e dimostra nelle sagre i lavori artistico-artigianali frutto dell’esperienza acquisita nell’arco della loro vita. Ezechiele è un bravissimo intagliatore del legno, Nerina, invece, fila la lana e confeziona calzini usando l’arcolaio - kolourat che la mamma le aveva comprato quand’era ragazzina per fi- lare la lana delle loro pecore. “Con quella lana la nonna Felicita ci confezionava le magliette intime, ki so bodle ku zluodi”. Per concludere in dolcezza questa bella festa, un’enorme torta con riprodotta la foto del loro matrimonio. Paolo si è “mangiato i capelli dello zio” che, frequente scherzo del destino, qualche anno ne è privo! (L.) m deracije (federazione del sud America). Skarbeu je za družino, pa tudi za vse ljudi, ki so imiel potriebo pomoči. Zgubil smo adnega velikega parjatelja. V telim žalostnim momentu, naj gredo iskrene kondoljance ženi Bianchi, sinu Alejandru, hčeri Mari-si an vsiem v družini. ŠPETER Žalostna novica Za venčno nas je zapustila Maria Corredig, uduova Bacchetti. Učakala je 93 liet. Z nje smartjo je v žalost pustila hčere Bianco an Rito, sina Arnalda, neviesto, zet, navuode, pranavuode, brate, kunjade an vso drugo žlahto. Zadnji pozdrav smo ji ga dali v Špietre v četartak 10. junija. An sudat je sedeu v gostilni “Pri puhu” v Cedade. Kadar je stopu notar an kolonel, sudat je hitro skoču na konac za ga po sudaško pozdravit. - Bravo - jej au kolonel - se vide, de ti poznaš stopnje (gradi) tojih te višjih! - Sigurno, gospuod kolonel! - Dobro! Alora vieš tudi, ki ukuazava an kolonel? - Oh! Kar čete! Mene je zadost, de mi kuažete an taj merlota! - Vas prosim, gaspuod avokat, pomajtemi! So me klical na sodišče! A morete prevzeti mojo obrambo (assumere la mia difesa)? - Imate sude za me plačat? - Ne, pa imam tel avto. - Alora je dobro. Pa povejte mi, za kore rieč so vas obtožil (accusato)? - De sem ukradu tel avto! V cajtu adnega pogreba, malo je manjkalo, de an mož nie šu pod kola od martvaškega avta! - Hej ti, zaspaneu! - je zaueku šofer - Glih tarkaj de te nisem zdol ujeu! - Beh - je jau mož -rajš zdol, ku gor na varh telega avta! *** An turist je poprašu adnega kimeta: - Kak je zrak (aria) tle? - Oh, je te narbuj zdravi zrak na sviete! Jo nie druge vasi, de ima tajšan dobar zrak! Pomislite, de tle na umarje nikdar obedan! - Tuole nie ries! - je odguoriu turist - Kadar sem vstopu v telo vas sem naleteu tu an pogreb! - Ah, tisti? Tist je biu naš grobar (becchino), kije umaru za lakotjo! Na igrišču v Špietre je igrala “Valnatisone”. - Sodnik (arbitro)! - je uekala na vas glas adna žena - si dobar samuo za tonte prat! Ravnatelj, dirigent, Paolo Caffi je šu blizu an jo poprašu: - Gospa, kuo veste tuole? - Sigurno, de viem! Sem njega žena! *** To parvo nediejo, ki pre Lucjan je mašavu v Mojmage, je videu luksuzne avto pred cierkvi-jo: - Orpodibako! Ki bogatih ljudi je v Mojmage! - je pogruntu. Po maš, potle, kije ve-su čintežme iz mošnice: - Orpodibako, ki buo-zih judi je tle v Mojmage! Michele Cromaz je ratu avokat! Živi v Šenčurju, tata Claudio pa je iz Bare, mama Rosina pa iz Starmice Michele Cromaz di Sartguarzo ha festeggiato con papà Claudio di Bózza e mamma Rosina di Stermizza, parenti ed amici la sua laurea in Giurisprudenza conseguita presso l’Università di Udine lo scorso marzo Nie maj prepozno za napisat lepe novice, an tela je pru adna liepa. Še ankrat se ve-selmo za adnega našega puoba, ki seje lepuo vešuolu na Univerzi. Michele Cromaz je 12. marca, na videmski univerzi ratu avokat (laurea in Giurisprudenza). Michele živi v Šenčurju, njega koranine pa so v Nediških dolinah: njega tata je Claudio Cromaz - Loškine družine iz Bare (Sauodnja), njega mama je pa Rosina Franz iz Starmice. Claudio an Rosina sta puno liet živiela v Kanadi, kar sta se varnila damu sta šla živet v Šenčur. Zlo ponosni, orgoljožasti za laureo njih Mi-chelna sta ona dva, pa tudi nona Gina, teta Bruna, stric Giorgio an njih družine. Oni an vsi tisti, ki ga poznajo an imajo radi mu pra-vejo “Bravo Michele.... an de bi ti imeu ni-mar puno sreče an sodisfacjonu v tojim življenju!”. novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Zadruga Soc. Coop NOVI MATAJUR Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst/Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Čedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 II Novi Matajur fruisce dei contributi statali diretti di cui alla Legge 7.8.90 n. 250 Naročnina - Abbonamento Italija: 34 evro Druge države: 40 evro Amerika (po letalski pošti): 62 evro Avstralija (po letalski pošti): 65 evro Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad-Cividale 18726331 Včlanjen v USPI Associato alPUSPI SP PODBONESEC Čarnivarh / Čedad Romina an Marco sta se oženila! V saboto 12. luja je Romina Cencig - Uancove družine iz Carnegavarha do-punla lieta an lietos jih je pru lepuo praznovala! Poklicala je okuole sebe vse nje te drage an se... oženila! Pred utar jo je peju an pridan puob iz Fuojde, Marco Sicco. Bla je liepa poroka, an po maši, ki je bla v ciervki-ci, ki stoji blizu uelba Svetega Petra, so šli na vičerjo le v Čedad. Romini an Marcu, ki živta v telim miestace, želmo puno veselih dni. Vse dobre jim iz sarca želijo vsi parjatelji od Planinske družine Benečije, saj Romina je med tistimi, ki so jo ustanovili an potle je par-pejala v njo še Marka! BARDO Argentina/Ter Zapustu nas je naš parjatel Mario Ki naših ljudi je po sviete? Težkuo bo, de bomo vie-dli za vse. Adne pa jih lepuo poznamo, zak čeglih so šli tle od duoma že kar so bli zlo mladi, so nimar ostal zlo na- vezani na njih kraje. An po sviete, kjer so živiel, so nimar skarbiel za daržat kupe vse naše ljudi an vsi kupe daržat močnuo v rokah nit, kijih darži vezane na rojstne kraje. Adan med telimi je biu tudi Mario Valentino Noacco. Rodiu se je v Argentini, njega tata pa je biu iz Tera (Pradielis). Živeu je v miestu Villa Go- vernador Galvez. Spoznu je njega rojstne kraje v besie-dah njega tata an se zaljubu tu nje. Je biu an pravi Slovenec po sviete. Od nimar je skarbeu za Zvezo Slovenci po svetu, puno liet je biu predsednik društva, asočjacjona. Biu je tudi predsednik južnoameriške fe- novi matajur Četrtek, 17. julija 2008 Kronaka V Marinčno družino je paršla Lisa! Novica pisana pride hitro, vsaki krat pa muoramo počakat za jo objavit, publikat, zak manjka fotografija! Takuo seje zgodilo an telekrat! Čeglih z zamudo pa smo vseglih veseli jo napisat! Na 10. obrila je Lino Clinaz - Petelinu iz Ješičja dopunu 85 liet! Če nam nieso bli j al, mu jih niesmo bli dali tarkaj! Tisti, ki ga lepuo poznajo pravejo, de se zaries dobro darži. Kar je dopunu lieta so se kupe z njim veselili vsi v družini, an še posebno navuodi Fabio (sin od njega hčere Dolores), Maurizio (sin od hčere Else), Marina, Lorenzo, Laura an Francesca (otroc od sina Claudia). INCONTRI DI PREGHIERA A CASTELMONTE Ogni sabato, a partire dal 12 luglio e fino al 30 agosto, dalle ore 21 alle 22.30/23 si terranno presso il Santuario di Castelmonte degli incontri di preghiera. E’ un’occasione di preghiera, ma anche di riflessione sul tema “Tempo di vacanza è / e tempo di Dio”. “Al sta videli kako lepo navuodo imam! San pru vesela vam poviedat, de tudi ist san ratala nona! Moja navuoda se kliče Lisa, se je rodila na 21. maja.... je minena, kar jo primem v naruoče se bojim jo močnuo obiet, dejo na udarem!”. Takuo nam je veselo storia zviedet za lepo novico Ada Gariup, poročena Poli, Marinčna iz Oblice, ki živi že puno let v Milane. Milan je tudi miesto, kjer bo Lisa živiela, smo pa sigurni de nona Ada an nono Gino jo parpejejo v Oblico, kjer imajo žlahto an parjatelje! Takuo, ki videmo na liepi fotografiji, čičica je liepa an zlo frišna! Nji ji želmo srečno življenje! Planinska družina Benečije 27/07/2008 CASERA PRAMOSIO mt 152D Ritrovo ore 7,15 a Sorzento e partenza ore 7,30 Ore 9,00 arrivo in macchina all’ agriturismo “Malga Pramosio” dove è possibile pranzare ed acquistare formaggio, ricotta ed altri prodotti locali. - Escursione a Malga Pramosio alta (mt. 1940) ore 1,00 lungo facile carrareccia dove c’è, per gli appassionati, una grande palestra di roccia ed un bellissimo laghetto. - Escursione al monte Creta di Timau mt. 2217 difficoltà EE Informazioni: Alvaro 320/0699486 nedelja, 20. julija Planinsko srečanje na planini Razor Takrat iz bohinjske strani! Nezahteven, primeren za družine ob 5.00 odhod iz Spetra (Belvedere) - iz Mosta na Soči z vlakom do Bohinja - z žičnico na Vogel - peš čez Vogel na planino Razor (3 ure lahke hoje) Informacije in vpisovanje: Joško 328/4713118 Vsi okuole nona Lina, kije dopunu lieta! Senjam v Petelinovi družini v Ješičjah Videmo jih blizu njih nona. Na fotografiji je tudi žena od Lina, Delfina Jurmanova iz Oblice. Vsi v družini mu iz sarca želijo še puno takih liepih dni. Veseu rojstni dan, čeglih z zamudo, mu želmo tudi mi od Novega Matajurja. Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponočje na razpolago «guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto cieu dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Špieter na številko 727282, za Čedajski okraj v Čedad na številko 7081. Poliambulatorio S. Pietro al Nat, via Klančič 4 Consultorio familiare 0432.708611 Servizio infermier. domic. 0432.708614 Kada vozi litorina Železniška postaja / Stazione di Cividale: tel. 0432/731032 SETTEMBRE / DICEMBRE 2007 lž Čedada v Videm: ob 5.55*, 6.34*, 6.50*, 7.13, 7.36*, 8.10, 9.00, 10.00, 11.00, 11.59, 12.15*, 12.37, 12.58*, 13.20, 13.42*, 14.04, 14.26*, 15.06, 15.50, 17.13, 18.05, 19.20, 20.15 Iz Vidma v Čedad: ob 6.14*, 6.53*, 7.16*, 7.39, 8.13*, 8.35, 9.30, 10.30, 11.30, 12.18, 12.40*, 13.01, 13.23*, 13.45, 14.07*, 14.29, 14.46*, 15.26, 16.40, 17.40, 18.45, 19.55, 22.15 * samuo čez tiedan Nujne telefonske številke Bolnica Čedad.................7081 Bolnica Videm.................5521 Policija - Prva pomoč 113 Komisarjat Čedad 703046 Karabinierji ..................112 Ufficio del lavoro 731451 INPS Čedad.................705611 URES-INAC ..................730153 ENEL ...................167-845097 Kmečka zveza Čedad . .703119 Ronke Letališče . .0481-773224 Muzej Čedad ................700700 Čedajska knjižnica 732444 Dvojezična šola ............717208 K.D. IvanTrinko 731386 Zveza slov. izseljencev . .732231 Dreka...................721021 Grmek ...................725006 Srednje..................724094 Sv. Lenart...............723028 Špeter ..................727272 Sovodnje ................714007 Podbonesec...............726017 Tavorjana................712028 Prapotno ................713003 Tipana ..................788020 Bardo....................787032 Rezija ............0433-53001/2 Gorska skupnost _________727325 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 18. DO 24. JULIJA Čedad (Minisini) tel. 731264 - Trbiž 2046 Zaparte za počitnice / Chiuse per ferie Čedad Fontana: do 20. julija - Fojda do 27. julija Kam po bencin / Distributori di turno NEDELJA 20. JULIJA Čemur - Agip Čedad (na poti pruoti Vidmu) VREMENSKA NAPOVED ZA FURLANIJO JULIJSKO KRAJINO SPLOŠNA SLIKA Četrtek, 17. julija V gorah bo že zjutraj oblačno vreme s plohami in nevihtami, ki se bodo širile proti jugu. V ravninskem pasu spremenljivo oblačno. Možne so tudi nevihte, ki bodo bolj verjetne popoldne in v predgorju. Ob obali delno jasno do spremenljivo z mernim jugom. Petek, 18. julija Po vsej deželi v glavnem oblačno vreme. V gorah bo spremenljivo, le zjutraj bodo še možne padavine. Popoldne pa bo spet lahko nastala kakšna nevihta. Ob obali in v ravninskem pasu bodo verjetne padavine in tudi nevihte z zmerno do občasno močno burjo. OBETI V soboto lepo vreme ali kvečjemu delno jasno. Nekaj več oblačnosti le v popoldanskih urah v gorah. Nižina Obala Nižina Obala Najnižja temperatura (°C) 15/18 19/22 Najnižja temperatura (°C) 15/18 17/20 Najvišja temperatura (°C) 26/29 25/28 Najvišja temperatura (°C) 21/24 20/23 Srednja temperatura na 1000 m: 16°C Srednja temperatura na 1000 m: 14°C Srednja temperatura na 2000 m: 9°C Srednja temperatura na 2000 m: 7°C Ure sonca Sonf ,, , zmanjšana Srednji veter Padavine (od polnoči do 24h) ... ~ „ megla Megla vidiiiiost 1 v M ’ Nevihta Sneg jasno zmerno obl. spremenlj. oblačno pretežno obl. nizka obl. lokalni zmeren močan rahle zmerne močne obilne = — o ^ / j * o aliu«X £ o * c o a 'i _i:___: o c -c n_c mm c 4n —-in in -in ! ali več 6-8 4-6 2-4 2 ali manj DEŽELNA METEOROLOŠKA OPAZOVALNICA FJK ARPA OSMER Tel. 0432934111 - www.meteo.fvg.itslovensko@osmer.fvg.it Hladna fronta se nam bliža iz atlantika. Na vreme pri nas bo vplivala med četrtkom popoldne in petkom zvečer. Potem bodo le začasno severozahodni višinski tokovi prinašali bolj suh zrak.