St48.

TefoS,LXV.
„Soča"
izhaja vsak petek o poldne in velja  s  prilogo  ..Gispiiirt.l lili' vred po poŠti prejemana ali v Gorici »a dom pošiljana:
vse leto.....gW. *'40,
pol leta.....      ,   2-20,
četrt leta      ....     ,    MO. Za tuje  dežele tolitčo več,  kolikor je vezja poštnina. Delavcem   in   drugim   manj  premožnim   novim   naročnikom naročnino   znižamo,   ako se oglase pri upravniStvu.
..rVliirie" izhaja  vsakih H dnij  vsak  drugi torek in velja za celo isto 80 kr.
„6oapo4ar»M LL«t" izhaja in se prilaga vsak mesne v ob-  | sega lfi stranij. Kadar je v petek praznik, izideta lista že v četrtek, j
SOČA
I
(Izdaja za Gorico)
Oznanila
in »FOSLMICE* plačujejo se za petstopno petit-vrsto: 8 kr., ce se tiskajo t krat,
7   »        .   '   .      2    ,
«   .        .       . '   3    .
V^krat — po pogodbi. — Za večje črke po prostoru,
Posamične številke dobivajo se v tobakarnah v Nunski ulici in v Šolski ulici, v Trstu pri Lavrenčiču nasproti velike vojašnice in pri Pipanu v ulici Ponle deJla Fabra po 8 kr.
Dopisi posojajo naj se uredništvu, naročnina in reklamacije pa upravniStvu „SoLo\ — Neplačanih pisem uredništvo ne sprejema.  —  Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo in upravniStvo je v Gosposki ulici D.
Izdajatelj in odgovorni uradnik  AndraJ Gabrsčafe.
—   „ Bog- In narod!"
Tl*k* "**°mkm "¦"'•fc"1,11* *• Oabrščak" (odgovoren Josip Krmpolie.).
Naročnikom, ki »o zaostali z naročnino, naznanjamo, da lakom da-samkra dob* postno naloga, to (•s xa nafta upravnlstvo potar|aJo postali uradi, ki Izroča naročnikom naio pobotnico. Sklanill smo namrač, da z novim lotom na pošljemo lista nikomur, ki Jo z naročnlao kaj na dolgu. Raja 200 naročnikov manj. a ti da radno Izpolnujajo svoja dolžnosti do nas, kakor Jih izpolnujamo ml do njih. Za latoinjo lato nismo dobili naročnino niti po 2 gld. povprečno na vsakaga naročnika. Tako noradno da nuja na racamo plačavanja nas jo prlvslo do sklepa, da naradlmo konačno vendar oni red tudi pri našem listu, ki Ja povsod v navadi. Upravnlstvo „Soče"
Ščavi      Sužnji.
flj   Slntaill
Kj.- ».,.....
S*Itisr«- iiar.i.l.n!
K<lo ne pozna to kratke, a prepoinembiic znarodele pe.mtrice? Pesem tprašu Slovane z nekakim strastno • bote-aiiim glasom: kje so našo meje, kje naši J ii m a k i, kj«' naša kri.' a da zamolklo mU r<li odgovor: Oj Slovan!       slugo narodov!
Takošua jo z večin- preteklost Muviui-skn! Zato, ker lope in s I a bo lastnosti .Slovanov so bilo vedno le nasprotnikom v korist Slovan je krotak, mehek k>>! lipov l"s. kakor pravimo, ne trpi krivico, r.ul polipi, ji- ukažoljon, posnema takoj druga ljudstva, kar se mu lopo in koristna zdi, silno lahko se priuči tujim jezikom itd. To so !.-pe Kist-nosti, a prav tesotizrok, da so :ias nasprotniki tlačili, kakor se jim jo poljubilo. Vilm tega je Slovanom kakor prirojena iK-složnosl, ki podira vse, kar bi sicer se ostalo nam v prid.
Ni čuda torej, ako so naši germanski, romanski in arpadski sosedje prav lahko podjarmili slovanske rodove, kateri so z večine potrpežljivo prenašali železno roko oblastnih ia".podarji!\. Kakor je pa /" v naravi v»eb bi.'/.srčnih -'o<.p<idar;ov. ki zmerjajo in psu-j''„o >vojo podiožmke, J akt' >o govori!« tudi ;mM sosedje le p. preziraujorn in zauičova-t:jein o -lovanskih rodovih, katere so pti-t'-ka!i in i/koriščaii v svoj"1 sebične namene.
Tako je bilo skozi stoletja tinti razmerje Med Slovenci in sosednjimi Italijani. I/. Ogleja, -'- <>dada, i/. goriškega gradil so prihajala povelja med Si-nence, ki so vse potrpežljivo »I'-'.novali: trgovina in obrt se je razvila v »'.--tih, kjer so zagospodovali Italijani, afti-i* :n i smo padli povsem v njihovo odvisnost.
Podlistek.
Pol m smeh, po! za res.
S.I* sjjimh' u. Ivana iz !>v. KriSa. (Priredit >. B.)
kohko no yriki taudrijani int.«&>  cenili?
a)    Modrijan bumokril je bi! prisiljen oženiti se, pa si je najmanjšo ženske izbral. Ko so ga vprašali, zakaj je to storil, je od-
, govarjal: »Ko sem zlo ali sjabo izbiral, iz-. bral sem si najmanjše*. Hotel je reči: žena I je huda stvar, in ker sem bij prisiljen jedno ;   •¦zeti, izvoli! sem si najmanjo.
b)  Modrijan Protagora je imel kaj lepo hčer. V to se je bi! zaljubil mlad Grk, Pro-
\   taborov sovražnik. Ko Grk  hčer  snubi,   mu
jj   jo Protagora nepričakovano takoj obljubi in
J   <*ez malo časa tudi res tisi. Ko so ga popt-n-
:   Stvali  njegovi   prijatelji,   zakaj je  da!  hčer svojemu največjemu nasprotniku,  odgovarjal
1   J«1 dosledno: »ker mu nisem   mogel  hujšega
i   dati«,
j                                     23.
I                           Iznenajeni tat
|            Pred   vec   stoletji, v časih,   ko je  §e
J   brodil Marko Polo po  morji,   odpluje v In-
I   dijo velika jadreniea, na kateri se vozi mnogo
lakti, da so smatrali Slovence za molzno živino, za svoje hlapce, svoje sužnje, kar *o kazali preoeitno s tem, dj^Sloveneev skoro niso imenovali drugače nego — selafs in s č a v i.
Tak je del nase zgodovino! Nespametno bi bilo, ako bi se jo sramovali! Ali največja sramota bi bitu za naš narod, ako bi ne bil skuhal, otresti se takih od-nosajov. lu ns, v ponos si lahko štejemo, kur jo izvršil slovenski narod v malo letih sam od sobo, s svojimi močmi, in to rolo i proti mogočnim silam tistih, ki imajo dolžnost, skrbeti za narod naš enako kakor za vsak drugi!
Ali motil bi se, kdor bi seudaja! sladkim sanjam, da smo se že otresli svojih nasprotnikov. Nikakor! Oni nas se vedno prezirajo, zaničujejo in nvi psu jejo z odrab-Ijeno fvelko latinske kulture - ¦ ,š č,u v i. Treba ho torej vstrajali v pravični borbi za svoj ob.-laiiek ii; napredek, za svojo duševno in gmotno osvohojo prod nenasitnim popiavjom sovražnega morja.
Toda žalostno jo gledati, kako smo mi Slovenci sami krivi, ako nismo še dospeli v deželi do onega ugleda, do one veljave, ki nam tiče po številu in splošni omiki, ki jo že široko prodila v \>^o narodove vrsle. Ni čuda, ako nas no spoštujejo tujci, ko sami sebe dovoljuo ne spoMujeiuo, ko radovoljno pripogibamo svoj ponižni tilnik pod tuji jarem. Da, ni čuda, ako nas še vodno psu jejo s ščavi, ko sami radovoljno tlako delamo ogabnemu tujstvu. Ali zaslužimo, da nas bodo tujci f postavali V .Kdor zaničuje so sam, podlaga jo tujčevi peli !* uči znarodela po-slovica!
,S a m i s m o krivi!' dokazovali smo pred loti v mnogih člankih, ako se nam smejejo v pest tujci. Kvo sijajen dokaz, kateri smo doživeli ta teden.
10. t. m. je prišel pred porotnike bivši župan v Hreginju, ki niti ue razume italijanski. Vsa uvodna preiskava se je izvršila v slovenskem jeziku v Tolminu. Na kupe je obeliskih računov, pobotnic, dopisov, ki so vsi slovenski; za priče je bilo klicanih do 10 Sle vence v. Torjj vse je slovenski, a d r-ž a v no p r a v d n i š t v o j e s p i s a I o d o ."i( i stranij obsežno laško oblo ž-nirn: >pisal jo je Slovenec dr. Sanzin. — Zagovornik je bil Slovenec dr. N. T o n k I i, bivši deželni po>lanee, še zdaj dež. odbornik, ki tocej dobro re, kak boj se vrši za slovensko uradov anje, v e udar on se ni priložil proti laški o h t o Ž n i c i. On sam najbolje ve, kako je postopalo isto sodišče, ko je zasebna stranka vložila slovensko obtožnico ; ker se je sodišču le zdelo, da utegne priti med porotnike kak Italijan, dalo je obtožnico prestaviti v laški jezik, kar je izvršil
različnih ljudij. Med temi je tudi neki astrolog ali zvezdogled. velik prijatelj ladijnega kapitana ali glavarja. Neki dan — bili so že daleč iia morji — se pritoži glavar prav zaupljivo zvezdogledu, rekoC: »Žal mi je, da so med nami tudi tatovi, kajti skoro vsak dan mi kaj zmanjka: še hujše pa mi de da ne morem talii zaslediti*. Zvezdogled se na to prisrčno nasmeje in v svesti si svoje stvari, reče: Le brez skrbi bodite, gospod glavar, jaz ga že dobim ptiča.
Od tega dne opazuje zvezdogled vse natanko po ladiji. In res, prigodi se, i'a zasliši C-rez nekaj dnij v glavarjevi sobici ropotati, radoveden pogleda skrivši skozi *pranjieo ter srečno opazi nekega vojaka, kak6 skriva srebrno žlico v nedra in potem na lihem odhaja. „Na5el sem ga", misli si zvezdogled ler si od veselja mane roki. Vendar nikomur nic ne pove.
Glavar, videč, da mu je cel6 žlica ukradena, se razljuti. Ves nevoljen teče k zvezdogledu ter se mu zopet pritoži. A zvezdogled ga koj potolaži, rekoč: »Ga že imam lopovav kmali vam ga pokažem. Predno pa to storim, prosim, da vse potnike na krov pozovete in mizo na sredo postavite.
Ko se to zvrši, stopi dolgolasi zvezdogled na mizo  sredi zbrane  množice.  Odpre
dr. T. sam in si delo tudi pošteno zaračunil. Ni se mu pa zdelo potrebno, da bi zahteval slovensko obtožnico proti breginjskonni županu, ki je izjavil pri obravnavi, da je ni razumel. • Knako ni izpolnil svoje dolžnosti kol Slovenec, da hi bil odklonil laške porotnike, ki hi mu bili sami hvaležni za to. Na porotno klop jo došlo 10 Slovencev, i! Ital, in še ^ namestnika, tudi Italijana. Od dr. T. jo bilo odvisno, da bi bila porotna klop čisto slovensku, poleni bi videli, kaj bi počelo državno pravduištvo s svojo laško obložuioo in ali bi tudi tedaj tolmač, prevajal vse odgovore na italijanski jezik. (Še najmanj jo pa izpolnil svojo nalogo pozneje, ko je :{'/. ure zagovarjal Kadenara — v laškem jeziku. O, kako je krvavelo sleherno rodoljubno slovensko m-e med po> slušalci; a vsakdo je bil prepričan bolj kol kodiij poprej, kako resničen je rok, ki jo prišel iz »Sočo" že široko med narod, rok : Sami smo krivi! In zares! Kako naj zahtevamo od p r e d s o d n i k a, da ho govoril porotnikom slovenski, ako celo zagovornik dr. T. govori — laški?!)
O lej obravnavi so bili obveščeni naši poslanci brzojavno žo islo soboto prodp. Naslednji ponedeljek je pa postavil dr. (Jrego r-č i č krepko interpelacijo, v kateri jo dejal, da »tako postopanje (drž. pravil, in sodišča) bije v obraz temeljnim zakonom in vsakemu varnemu sodstvu in se more smatrati le kol uiiomalljii v /.^ulovili! uvstrljNkegii pru-voHOdstvit".
Dalje naglasa interpt lacija, da se jepre-čilala iihto&nhM I« v. ln"iki =.i jeziku ii. da so je celo p r i s e g a prečilala edino v tem jeziku. — Drž. pravd niMvo in sodišče sla torej popolnem prezrla slovensko deseto r i e o porotnikov, ne dn se Je kdo temu uprl.
To smo hoteli povedali. Slovenci po tej obravnavi nimamo prav nikakih pravic pri našem okrožnem sodišču. Državni pravdnik (v tem slučaju Slovenec), toži Slovenca pred s 1 o v e n s k i m i porotniki edino v laške m jeziku, a ulkdo st temu ne uprč. (Porotniki so se opravičevali, češ, obravnava je silno dolga — trpela je 8 polnih dnij! a če zahtevamo za vse še prevode, bomo sedeli najmanj dva dni več. Razumemo, da ni prijetno, sedeli toliko dnij, ali častiti rojaki, brez žrtev ni uspeha, brez boja ni zmage. Tu bi se bilo treba žrtvovali in odločno nastopiti za pravice slovenskega jezika, Zahtevati bi bilo treba, naj se prisega in obtožnica prečitate tudi slovenski, če bi tudi posiušali slovenski prevod jeden dan. Zahtevali bi bilo treba, da predsednik govori tudi slovenski itd. — Bes, sedeli bi par dnij več, ali dokazali bi s tem presijajno, kak6 napačen je sedanji sistem. Par lakih
svojo debelo, zamazano knjigo ter pogleda malo v njo, Odloživši jo, vzame daljnogled, s katerim gleda nepremično v nebo, da se vsi čudijo. Ko odloži daljnogled, zgrabi za palico in zine: »Zdaj fam tatu pokažem!" To rekši zamahne s palico neusmiljeno po onem vojaku in kriči: »Ta je ukradel žlico !*
Ta skrivnostni, nepričakovani zvezdo-gledov čin prav nemilo presune borega vojaka in ga tako oplaši, da pri ti priči spozna tatvino in vse ukradeno povrne. Od tega časa ni glavarju nič več zmanjkalo.
Strah je lepa reč, pravi slovenski pregovor, in to je večkrat tudi res. 24. Burlamachu
Arozzo je mesto v srednji Italiji. V stolni cerkvi tega starikavega mesta je slikal v starih, srečnejših časih imeniten slikar Bur-lanmchi pr imenu. Ker je dobro vedel, da delo hvali mojstra, zato si je vrlo prizadeval, da s svojimi umotvori na daleč zasluje. Pa imel je revež vendarle smolo. Ko namreč že polovico neke slike izgotovi, zagleda neko jutro, prišedsi po navadi v cerkev, podobo precej omazano in počečkano. Se ve, da ga je to zadelo kakor strela z jasnega, posebno, ker je bil vroče italijanske krvi. Roti se I ubožec  in  se  zapriseže, da nagajivca ubije,
slučajev — in sodne oblasti bodo prisiljene same, delali na to, da se razdeli porotna klop v slovensko in italijansko ali pa da sprejme v listo lo take Lahe, ki dobro poznajo slovenski jezik, kakor sprejema le take Slovence, ki poznajo italijanščino),
Zdaj naj pa sodi vsakdo sam, koliko so spoštuje jezik slovenske dvotretjinske večine in kako se znamo Slovenci hranili pred takim — neverjetnim preziranjem. Ali zaslužimo, da nas bodo nasprotniki spoštovali? Aii nismo zares: š fi a v i - s u ž n j i v deželi ? Da smo, saj zaključuje že pesem z bolestnim vsklikom: OJ Slovani — Slu«c narodov»
Rojaki!
Pred dobrim mesecem odprla so so v kraljevem Zagrebu vrata novemu, veličastnemu Talijinemu hramu, Od blizu in daleč priliilot jo narod hrvatski, da prisostvuje temu, za razvoj hrvatske ilrnninlskc umetnosti tako znamenitemu dogodku. Vso slavnost pu jo zlasti poveličevala navzočnost kraljeva, ki je veliki pomen gledališča za kulturni razvoj hrvatskega minuli, svečano priznal s leni. da mu je iz svojih zasebnih sredstev dovolil 10.000 gld, letne podpore,
Poročila, ki so prihajala k liani o novem hrvatskem gledališču in njegovi sijajni uredbi; vesli, katero .so iiiifii prinesli rojaki, ki 'i< bili navzoči pri otvoritveni slavnosli, o umetniško dovršenih predstavah v tem krasnem Talijinem hramu; popisi, % kakošuim navdušenjem je hrvatski narod pozdravil njega otvoritev: vse to našlo jo radosten * odmev tudi v slovenokih srcih. Saj ga ni srečnega dogodka pri naših po krvi in jeziku najbližjih nam bratih onkraj Sotle in Kolpe, ki ne bi zbudil v naših srcih najsimpatičnišega odmeva.
Rralovska ljubezen pa nam veli, da temu sočustvovanju damo tudi vidnega izraza. Zato se je osnoval odbor rodoljubov, ki si je postavil nalogo, prirediti skupen obisk Slovencev v hrvatskem narodnem gledališči. Južna železnica je dovolila v ta namen poseben vlak, o katerega voznem redu in cenah podajemo v posebnem razglasu potrebna pojasnila.
Rojaki! Iz Zagreba dohajajo nam poročila, da nas bratje Hrvatje pričakujejo z odprtimi rokami. Pohitimo torej mnogoštevilno mej nje, da jim stisnemo junaške desnice in da znovič utrdimo bratovske vezi, da vzajemnost slovanskih rodov — zlasti Hrvatov in Slovencev — mej seboj, niso le prazne fraze, dokazalo se je najsijajneje letos, ko je grozna potresna katastrofa zadela našo ljubljeno belo Ljubljano. Pomoč, ki nam je dohajala od bratov Hrvatov, je najboljši dokaz za lo trditev; ta pomoč bila
je jako obilna, da jo siromašni naš narod nikdar ne bode v stanu povrniti. Hvaležnost naša ne bodo. nikdar Radostna; zato pa bodi iskrena brolovska ljubezen odplačilo za to ljubezriipolno požrtvovalnost.
Rojaki! Ho svidenja loroj v kraljevem Zagrebu! V Ljubljani, dno 15. novembra IS«!), Odbor sa priredbo gludoUMnega vlaka v Zagreb; Andrej UalirSčok, lastnik lisknrno in urednik »Sočo* v Gorici, dr. (Justav «rc(|0flii, odvetnik v Trstu, Ivnti Hribar, ravnatelj banko »Slavijo" v Ljubljani, Ivan Plimttin, notar v Ljubljani, dr. Ivnu Tavčar, odvetnik v Ljubljani, dr. Josip  Vr«f(ko, odvetnik v Celji.
Vlak pnjdo iz Ljubljano v nedeljo 8, decembra l, I. ob (5jr» m. zjutraj In prltlo v Zagreb ob 11. prodpultliu*. —»Iona iz Ljubljane in nazaj v I. r. S gld., v II. r. (i In v lil, r, * gld. — Da Ljubljano in nazrj treba ho bo vozili z drugimi vlaki in plačati navadno vožnino. Linlki bodo veljali H ''ulj,
Spored v Zagrebu: Ob prihodu <uka pozdrav na kolodvoru. 0 poldne fikunnl nned pri Sehnolderju, Ob i), pop. ogled mobIii, Ob 0, zvečer slavnostna predstava, Ob '.), zvefior komei'8 v restavraciji »Kolu", - Kdor ho bo holel vrniti Se isti večer v Ljubljano, xlpolje se lahko ob 11, In pospo v L. ob .17 zjutraj.
V gledišču so nam odinenjeni vsi sedeži v parketu. Cena jim Je: 1, do :i. vrste po i! gld,, od 4. do B. vrste po 1 gld. SO kr., od 9. do 16. vrsle po 1 gld. 20 kr.' — Kdor se oglasi za izlet, nuj si izbere tudi sedež in priloži denar za Železniški in glediski listek. Oglasili se je treba pri g. .losipu Prosoncu v Ljubljani, a priložiti trebil še 15 kr. za priporočeno pismo, v katerem dobi vsakdo obii listka. — Slovenci v Gorici in okolici naj so oglase pri našem uredniku najdalje do 3. decembra, da on preskrbi vse polrebn
Rojaki! Komur prepušča čas in moš-njiček, naj nikar ne zamudi te lepe prilike. Pohitimo tje doli v kraljevski Zagreb, dn potrdimo ondi na novo one bratske Vezi, ki spajajo že od pamtiveka hrvaška in slovenska srca. Slovenci smo majhen šibek narodič, oli mogočno je slovansko drevo, na katerem smo mi ponižna vejica. Družimo se torej kjerkoli in kedarkoli mogoče s slovanskimi brati, a v prvi vrsti z milimi hrvaškimi sosedi, podpirajmo drug drugegu, poživljajino zavest bratskega jedinstva ~- in prihodnost bo naša! Pojdimo torej v beli Zagreb, da ondi svečanim načinom dokažemo slovertsko-hrvaško pobratinstvo!
ako zanj zve. Vendar se polagoma potolaži in skvarjeno podobo zopet popravi. AH drugo jutro najde sliko še bolj pomazano in na-čečkano. Kedo naj zdaj popiše njegov srd? Ne dii se več utolažiti. Podobo sicer osnaži, ali zvečer nastavi skrivaj štiri oborožene stražnike, ki naj zločinca zalotijo ter ujamejo.
Stražniki vršijo pazljivo naloženi posel. Tn res, pozno v noč, ko je bilo po mestu že vse potihnilo in se umirilo, zaslišijo, kako vrata na koiii nenadoma zaerjcajo. Kmali potem čujejo nekaj tiho po kom tavati.
»Imamo ga ptička", si mislijo, nastavijo oprezno puške in ogledujejo bistro, kam zločinec caplja. Pa glejte si no! Kedo naj izrazi njih čudo?! Zločinec ni bil človek, nego bila je škofova opica, ki je iz sosedne škofovske palače sko2i priprla vrata na koru po noči v cerkev uhajala in tukaj svoje burke uganjala. In res, čudeč se vidijo zdaj stražniki, kako poredna opica, s kora v cerkev prišedša, na altar poskoči ter flurlamaehijev čopič zgrabivša, v barvi onniči, po podobi hlastno ometajoča. Opazila je bila črez dan slikarja pri delu, in zdaj ga sicer nerodno pa urno posnema. Drugi dan izve užaljeni slikar, da nima opravili s človekom, nego z nagajivo opico.
Žal, da se večkrat jezimo tudi mi, ne vedč zakaj. Žal, da peklenska opica — hudič, večkrat onesnaži in prav grdo ognjusi prelepo podobo naše duše. AH ri pa prizadevamo zasačiti in neškodljivo storiti to nam sovražno opico ? Kedor posnema Burlainachija v srdu, posnemaj ga tudi v skrbi! 25. Gospodar in Mapci,
Neki gospod je imel obširno posestvo ter je zato rabil več hlapcev, katerim, je službe natanko določeval in razdeljeval, da bi slednji mogel svoje delo pridno in zvesto vršiti. Primeri se pa enkrat, da pade omenjeni gospod neprevidoma v globoko lužo, iz katere si ne more tako z lepa pomagati. Kliče torej hlapce, da mu iz jame pomorejo, Toda vsakaleri se izgovarja, rekoč: »Gospod, jaz se nisem za to pogodil, imam drugo službo*.
¦    ¦                                                               ***
Takih hlapcev sfe dobi mnogo po širnem svetu. Podobni so kači hidri, ki je imela sedmero glav in ust, pa nobene noge. Vsak bi pojedel in popil za sedem tovarišev; ako bi pa videl, da hiša gospodarju gori, se ne bi zganil, rekoč: »saj se nisem za to pogodil I"
©GPISL
Iz Gorice, 26.nov. (Boj za slovensko Šolo). — Mnogo se, govori po mestu o Soli. Veliko roditeljev je zbeganih in so v velikih skrbeh za otroke, kam ž njimi? V c. k, vadnice *) ne sprejm6 nobenega, v italijanske šole bi jih sprejeli; toda te šole niso za slovenske otroke. Ali mestna oblast potrebno preskrbi, da ne bodo naši otroci pohajali po ulicah; ali odpre že tako zagotovljeno šolo in kje, pokaže bližnja prihodnost. Kakor se govori, obsojeni so slovenski otroci celega mesta, hoditi v šolo Iz mestu, in skozi mesto na skrajni del podturn-skega predmestja. Da ni ta kraj primeren za Šolo celega mesta, vsih predmestij in seliše okoli Gorice, vedd gotovo vsi Goricam. Le strastno nasprotstvo je nadahnilo one, ki so sklepali in določili slovenski šoli ono nerabljivo bivšo vojašnico za silo. V dokaz temu naj omenim, kako so stari Goricam postavljali šole v oni dobi, ko ni bilo še določnih ne državnih ne deželnih šolskih postav; torej, rekel bi, popolnoma po zdravem razumu.
Goriško mesto se je raztezalo okoli Grada tako, da je bil Travnik središče; Koren in Stari trg pa sta bila krili. Tu so si stari Goricam lapcljali vodo že za Marije Terezije.
Glede šolstva je bilo Werdenbergovo poslopje, sedanja c. k. višja gimnazija, kakor še dan danes, glaven kruj.
Ko je mesto odprlo svojo deško ljudsko šolo, postavilo jo je v Kočevje, katero šole so leta ,"<42. preložili v KoCevjuto. Do tedaj j*-- bila 3-razredna trivijalka in se ras-lirita v glavno šolo s 4. razredom leta 1853/4. ter jo premestili v sedanjo mestno hišo na Generališče (Edling).
Deklice so hodile do leta 1830. večinoma k mm. Uršulinkam, kjer je bila 4-raz. šola za notranje in zunanje učenke. Mesto je pa postavilo trivialno šolo z 2 razredoma v Ozko ulico za Travnik. To šolo so prenesli okoli leto 1852. v Baderjevo hišo v Seme-niško ulico,
Tako so imeli dečki 2 šoli in deklice tudi 2 šoli približno sredi mesta.
Ko se je mesto širilo in ljudstvo pomnožilo od 8000 na 15.000, ustanovili so za spodnji del mesta v Podlurnu ali Št. Roku novo šolo ter postavili v to dvorazrednico na trg podturnskega predmestja. Ker je v to šolo hodilo le malo otrok (okoli 80), spoznala je mestna oblast, da tu ni šola na pravem mestu — Če tudi sredi predmestja in določena le za to predmestje — preložilo je to šolo vise proti sredini mesta v ulico Vogel.
Iz gorenjega konca mesta morali bi dečki hoditi čez sredino mesto do Genera-lisca; zato so ustanovili pod kapelo deško šolo — pa ne na skrajnem kraju. — Za dolenji konec mesta pa so hoteli odpreti dekliško šolo ter jo namestili v ulic: Cipressi. — Sedaj je tam že 3 razrednica za peščico deklic. Tako je prav, da se otrokom kolikor mogoče olajša hoja v šolo! — Čas je zlato. Po poti se otroci motijo, so večkrat t nevarnosti biti povoženi, ali pa so v nadlego ljudem, pa se tudi pohujšajo in razbrzdajo. Mestno starašip-stvo je torej prav pametno ravnalo, da je postavilo šole na take kraje, do katerih ne bi imeli otroci nikjer čez 1 km. daleč. Vse šole Iežč v mestu, do katerih otroci s prav malim trudom prihajajo. Ako smatra starešinstvo bivšo vojašnico v Podturnu za tako primerno slovenski šoli, zakaj so plačevali najemščino za italijansko šolo v Št. Roku, zakaj plačujejo sedaj v Via Cipressi čezgld.400 le* ; r» uajemščine za te dve šoli, ki ste določen-edino za dolenji del mesta, a ne za celo mesto z okolico. Otrokom od Sošfcaga mosta, z Bianč itd. je na razpolago šola pod kapelo In pri sv. Ivanu; onim iz Stražic (Via Barca) in z Rojic pa šola pri Kapucinih in na Generališči.
Slovenski otroci od Mosta, iz Stražic, z Rojic, z Bianč inGrčinepa naj bi hodili skozi mesto po ozkih, obljudenih in živahnih ulicah (Raštelj, Rabatta, Vogel in smrdeči Via Lunga) po 3—5 km. daleč ?! To pol naj bi prekorakali po 4 krat na dan — ob tržnih dneh, ob burji in snegu, o prahu in blatu, ob dežju in vročini. Otroci bili bi na poti po 3 do 5 ur na dan, in naj bodo po 4—5 ur v šoli; — tedaj bi morali odhajati po zimi v noči in se vračati v temi vsi vspehani in trudni. — Naj bi sedaj ponavljali in izdelovali domače naloge! Oj od-gojitelji, pedagogi! poučite naše starašinstvo, da je to trpinčenje nedolžnih otrok, za katero bi morale oblastnije kaznovati vsaj tako, kakor se kaznujejo oni, ki trpinčijo živali.
Kedor količkaj pozna lego našega mesta, pritrditi mora, da je slavno starašinstvo iz golega nasprotstva do Slovencev določilo skrajno nerabljivo hišo za slov. šolo — in sicer v onem delu predmestja, ki se od središča najbolj razteguje. Govori se celo, da bi bil starašinskemu sklepu potrdil tudi pre-
*) Tudi takoj uiivsjo Slovenci enak oprav-nest - tako, da se spr^ema vsakega leta več Ita-Itjank nego Stavenk. Zakaj to?
slavni c. k. deželni š, svet, kar pa vendar m« ne gre v glavo, da bi se bili dali zaslepiti visoki gospodje, ki kaj več vedo o od-goji, o šolstvu in postavah, nego naši sta-rašini, če je med njimi tudi profesor — telovadbe.
Tje pa ne — ne bo dal! Če že mestni oblasti je biia laška šola določena le za dolenji konec mesta, na trgu sv. Roka predaleč od središča, koliko nevgodnejša je bivša vojašnica 400-500 m. dalje od trga sv. Roka za otroke eelega mesta tn okolice, spoznati mora vsak še tako kratkoumen človek; in da c. kr. dež. š. svet ne bi tega sprevidel ? Pojte, pojte!
Vrh tega pravijo, da je ona vojašnica taka podrtija — da je vojaki niso mogii nikdar dovolj zakuriti.
Od beneške meje. (Naše ceste). Bralo se je v nekaterih številkah cenjene .Soče", da naša državna poslanca, dr. A. Gregorčič in visc-korodni gosp. Alfred grof C o r o n i n i, sto dosegla lepe uspehe z ozirom na napravo raznih cest. Vsled tega je biia predložena spomenica od g. poslancev tudi o cestah v okraja goriškem cb italijanski meji, namreč o cesti Z a p o t o - M i r n i k. Potrebo le ceste je posebno lepo utemljeval dr, Anton Gregorčič v državnem zboru že leta 1893. Ta cesta je zelo prepotrebna, in vsi prebivalci njenih krajev neprenehoma hrepene po njej; velike važnosti bi bila, da bi se vendar enkrat dosegla in zgradila in da bi olajšala velikansko breme našim sosedom. Znano je, da oni prebivalci iz MiSčeka, Velendola, Zapotoka, Zelenje, Ukiiije, Bajta, Seberjaku, Liga, Markica, Kostanjevice in drugih vasij, ki vozijo blago čez italijansko cesto, da morajo plačati od vsakega voza po dve »Liri" italijanskemu županstvu v Pra-potnem. S tem činom trpe veliko naši sosedje v hribih, kar bi imeli dobička pri drvih ali pa pri kakšnem drugem blagu, ki ga vozijo v Italijo, ga dajo italijanskemu županstvu zaradi ceste. Oni trpč strašansko s takimi plačili, pa vendar morajo, ker drug« ceste nimajo, kakor to po idrijski dolini na Italijanskem; in prisiljeni se morajo te posluževati in še tako drago plačati jo. Če gredo z vozom in Živino zjutraj ob solnčnem vzhodu kam čez mejo v Čedad ali v Videm, morajo priti hitro do solnčnega zahoda nazaj do meje, drugače finančna oblast jih ne pusti črez mejo; tako dosti jih mo-a počakati drugi dan, ako imajo več opravkov in gredo bolj daleč. Razvidno je torej, da ta cesta je prepotrebna, da bi se čim prej dosegla in zgradila, da bi se naši ljudje bolje na tej služili, kakor na italijanski. Vsak ve in razume, da kmet ima potrebo ob vsakem času iti od doma in se ne ve, kdaj lahko pride domov, po dnevu ali pa po noči.
Potem pa tudi Korenin, Gorica in drugi kraji bi imeli s tem krajem promet in vsem bi bila v korist, dočim zdaj ga ima le županstvo v Prapotnem in italijanski mesti Čedad in Videm. Sliši se pa, da nekateri bi Želeli le po vrhu omenjeno črto Zapotok-Mirnik; ta pa bi bila nespametna misel, ker ta cesta bi ne koristila nobenemu drugemu nego Zapotočanom in Zarčanom. Vsak čila-telj razvidi, da *oristnejša bi bila, ako bi šla po dolini ob mejni Idriji, katera bi bila vsem vasem v korist, v škodo pa tista čez središče hriba. Menim pa, da vsak vsako reč Iožje doli spravi nego gor. Posnemajmo Benečane; oni so napravili pred t(; leti cesto po idrijski dolinici, kjer ste samo dve vasici. Pa vendar s tem so bili vsi prebivalci zadovoljni, dasi bivajo v hribih, ker vsaka vas na hribu kaj oddaljena od one večje ceste v dolinici, je napravila drugo cesto na to večjo in tako se je vsi lepo poslužujejo; ne pa, da bi veliko cesto speljali z ene vasi v drugo in drugod po hribih gor in dol, tje in sem po potokih, kakor mislijo tu nekateri. In tako zdaj oni vse blago spravljajo iz gozdov na cesto, ako bi šla višje pa bi ne mogli spravljati blaga gori in tudi ne voziti se po ravnem; naj si ogleda, kdor hoče, pa noben ne poreče, da bi se bila mogla lepše napraviti nego je. Tako bi vsem koristila. Veliki gozdi, katere imajo naši posestniki tam, so vsi skoraj pod središčem hriba, in drugače bi jih ne mogli nikamor drugam spravljati kakor v dolino. Zagorske vasi žive skoraj samo z gozdi, da prodajajo veliko drv in oglja, in ako bi ne bila cesta ob idriji, ampak po vrhu, bi bilo kakor zdaj in še slabše. Tako bi služila vsem prebivalcem, trgovcem, financi, žendarmeriji, gospodom in sploh vsem. Nekoristna in celo škodovala bi, ako bi šla od Zapotoka vprek čez Zarčno v Golobrdo, ker vsakdo si more misliti, da bi ne koristila drugim, kakor dvema omenjenema vasema. In uni nižji in zahodni prebivalci bi trpeli še. več nego zdaj, oni bi ne rabili te ceste in plačevati bi morali dve: to in uno v Italiji.
Večje stroške bi imela tudi ta cesta po vrhu hriba zaradi glerj. za popravljenje ceste, ker v hribu se dobiva le trd apnenec; z Idrije pa je vožnja predraga.
Domače in razie urice.
Imenovanje in premeštaMje.—,Wie-r.er Ztg," javlja, da je minister pravosodja premestil okrajnega sodnika Cr is to f o I etti-ja iz Podgrada v Komen ter imenoval okrajnega pristava v Sežani, PI a t z e r j a, okrajnim sodnikom v Podgrada.
Radodarni doneski,— Po razposlanih položnicah poštne hranilnice v «Soči» so došli do danes ti-le darovi, (Radi kratkosti spustimo povsod kratice gld. in kr.):
Čuet na Rupi (Staji) 2 — Dekleva v Fiumičelu 2 — Fr. Korošec, učni prefekt v Mariboru, 2 — Šorli v Pazinu 2 — Anton Klodič-Sabladoski v Trstu 8 — Jos. Furlani, duhov, v Vitli Vicentini, 5 — Jos. Šlrekelj v Gorjanskem 1 — Ivan Kraševec nabral v Biljah 4-10; (darovali so: Iv. Saunig z Dunaja 1, Iv. Saunig- v B. 1, Andr. Palik iz Vel. Žabelj 1, Iv, Mozetič v B. 0*50, Iv. Kraševec O-HO, Anton ŠaroiirlFtO, Viktorija San-nig 0-10) — Ivan Miklavič v Kobaridu 1 — V. Velrih v Bocnu na Tirol. 1 - Sitar v Cerknu 0*30 — Blazij Bevk, duhov. nem. reda v Lani, 1 — Jos, Mikuš, župnik v Av-beru, 0*50 Ign* Križman, urit. v Gabrijah, nabral 11*50; (darovali so: Jos. Pavletič v Gabrijah št. 25 gld. 5, — Karol Fuganelj v Mirnu 5 — »Neimenovan" iz Opatjegasela 050 — Ludvik Pavletič v Gabrijah 050 — fman v Gabrijah 0*50) — (lasagrande Angelo v Ajdovščini 10 — Obersnel Jakob v Divači 5 — Kurat Koblar Anton v Ljubljani 3 -¦-Skobic Ivan v Rihembergu 0*70 - Župnik Pavletič Jos. v Renčah 3 — Inženir Živic v Trstu 2 — Zlatrirnaš, Pencin Karol v Tolminu 1 — Poštar Berginc na Srpenici 0*50 ¦— Korsič J. v Klausnu na Tirol. 2 Župnik Jos. Kosovel v Butujah 1 — Učit. Igu. Bajt tam 1 — Županstvo Kojsko 25 — Položnica brez imena iz Kanala 1 •- Župnik Iv. Vr-hovnik v Ljubljani 5 — Vikarij Štef. Kerkoč v Lokavcu 5 -- Zupan Andr. Konjedie v ftaveh  3  — Marija ud. Uršič v Kobaridu i
—  Simon Gregorčič na Gradišču 3 — Peter Brumat v Št. Petru pri G. 1 — Župnik Andr, Brezovšček v Rihembergu 4 — Franc Eržen v Lošinju l — Učit. Anton Kazafura v Ro-Cinju t — K. F. v Tržiču 3 — Ant. Lokar v Ajdov. 2 — Fr. P. v Ajdov. 0*50 - Župnik Iv. Kodre v Sv. Križu vip. 10 -• Učit. Iv. Bcnko v Sovodnjah 1 — Rudolf Štrekelj v Komnu 2 — Župan Terpin  v Sv.  Križu
050....... Vikar Jos. Vidmar v Zapotokn 3 ---
Iv. Lokar v Mirnu 5 — Evg. Gorjan v Gru-dežu l — Jos. Fabiani v Kobdilju 2 — Franc Lahitrnar 1*50 — Andr. Frančeskiu 1
—  Žbogar vAvgtfi t< *- Vikar Vidmar Jan. v Logeh 3 — Renčan na Dunaju 2 — Gra-denski posestnik Žnidarčfč 3 — Klanjšček v Cirkovcah (Staj). 1 — Alojzij Lapanja v Sesljam* 1 — Anton Veluščik tam 1 -- Fran Bavčar v Selu 1 — Ivan Della Schiava- v Rihembergu 0*50 — Josip Rastja v Predazzu (Tirol.) 1 — Kurat Andr. Mesar na Livku 2
—   Makso Jeglič nabral med rodoljubi v Kranju 30*40 (Čast mu; hvala presrčna darovalcem!) — Fr. Batič na Cesti 1 — A. Grbec na Nabrežini zbral 1 (darovalci Fr. Pertot, Grbec Alojz, Peric Franc, N. N., Mel-hijor Milic) —- Jos. Munih pri Sv. Luciji 0*50
—   Vikarij  Alfonz  Poljšak pri Š. Tomaža 4
----G, M. in T. v Trstu 2*50 — Učitelj Ivan
Ivančič v Kredu 0*50 — Albert Šubie v Kopru 2 gld.
¦ Do danes je došlo torej po položnicah 210 gld. 37 kr. — To je še veliko premalo, kajti do danes se ni odzvala naši prošnji niti ena desetina naročnikov; še 9/10 položnic je torej neporabljenih v rokah naših naročnikov. — Prosimo, naj vsakdo nekaj pošlje; ako ne zmore več, naj pošlje desetico. Sicer pa vsakdo lahko nekaj nabere v prelepi namen, ako le hoče; kjerkoli se oglasi, povsod dobi kak donesek — na oltar domovini. — Presrčna hvala dobrotnikom! Drugim potom je došlo: Simon Cigoj v Gojačah 70 kr. -— Anton Sever v Rihembergu 1 gld. Na poziv župnika Poljšaka v Prvačini pri svatbi novega oskrbnika And. Severja zložili rodoljubni svatje 10 gld. (Polovico je dal g. Ant. Vodopivee, krčmar v Trstu.) — »Dražba f ri Rebku* % geslom: .Bolj narodni moramo biti" 8*10. — O priliki voščila za god sv. Katarine v krčmi Ant. Škrbca v Šmarijah zložili Rihemberžani 1*80
—  Gospa Metlikovič v Trstu 1. — J. K. v M. 5. — Pri svatbi Kuzrninovi v Št. Andrežu nabrala gospa Karolina Furlanijeva   7 gld.
—  Na predlog vrlega g. Alojzija Makovca zložila rihemberško-brejska lovska družba z došlinri gosti iz Gorice, Kamenj in dr. po dokončanem lovu pri kozarcu rujne vipavske kapljice 4 gld. 50., k temu znesku dodal narodni mazač 50 kr. za oropana svinčnika o priliki obračuna. — Pri okrogli mizi v Renčah nabral Ivan Reja 2 gld.
Bog ohrani tako vstrajnost v rodoljubni požrtvovalnosti t Bog povrnil
Mestno gospodarstvo. — VI. 1894. je bilo 241.388 gold. 09 kr. stroškov, 236.807 gld. 40 kr. dohodkov, torej 4580 gld, primanjkljeja. — Vse občinsko imetje je znašalo 176.510 gld. Koliko je bilo dolgov V!
KomedUft! — Dr. M a r a n i je uprašal v javni seji starešinstva, ali mu je znano, da v župni cerkvi na Plačuti pro-povedujejo ob nedeljah in praznikih slovenski brez ozira (!) na Italijane. — Zupan je odgovori?, da mu je to znano iz pogostih pritežb ljudstva, da pa ne more storiti drugega nego da predloži te pritožbe nadškofu.
—  Skrbna gospoda dolriarja sta jo res !ep6 .pogruntala*, samo takih kozličkov je še potreba, da bi jima — verjeli.
Za italijansko ljudstvo v imenovani župniji je poskrbljeno še preveč, za slovensko preslabo, kajti gotovo je v župniji več Slovencev nego Lahov. Kar je tu laškega življa, je umetno narejen iz polasčenih Slovencev. — Sicer pa privoščimo Lahom še deset novih propovedij, ako so jih potrebni, kar tudi rudi verujemo.
Kakd skrb* za Šolo      pa za laško l
—  V sedanje laško razrede mestnih Sol v Goriri hodi povprečno 40—45-otrok;kar je pač silno malo l Vendar boli* zgraditi povsem novo šolsko poslopje za dolnji «1 e 1 m e s t a. Sklep že davno velja, dasi so se pritožili proti tej nepotrebni šoli slovenski davkoplačevalci. Ker načrti za novo Šolsko poslopje niso še bili predloženi nameslnfclvu, je podrezal dr. Marani župana, naj to čim prej stori, kar je ta seveda takoj obljubil.
Radovedni smo, kako se bo obnašal v tem vprašanju naš deželni Šolski svet! Koliko razlogov ima, da bi krenil po »slih in prstih naše mestne očete. Evo:
V Gorici je že toliko lahkih mestnih šol, da zahaja v posamične razrede lo po 40 do 15 otrok; novih šol torej ni treba, saj so posejane po raznih koncih mesta. Ali ker že gospoda prirejajo načrte za n o v o s o I-sko poslopje, imajo torej dovolj denarju za to, naj zgrade to poslopje za slove n-sko šolo na primernem kraju bolj v sredini mesta. LaSkih Sol je več, slov c u s k a za zdaj pa bo le ena za vse mesto. V Catinellijevo podrtijo ob šempetersk! meji ne bodo hodili slovenski otroci, to n;ij si zapišejo za »ho gg. člani deželnega Sol. sveta z 'Rinaldinijem vred.
No, kaj S« bo l - V zadnji seji mestnega staraSinstva je naznanil župan Ventili, da je ministerstvo zavrnilo vse poznejše utoke proti raznim odlokom deželnega šolskega sveta zastran slovenske šole, — To reč je izročilo s'imiL'iiislvo Šolskemu in pravnemu odseku, du predložita v prihodnji seji morebitne nove korake, ako se jima bodo zdeli umestni. — No, kaj Se?! Ali ni določitev (Jalinellijeve vojašnice zunaj mesta že zadostna provoka-cija Slovencev v celi deželi in zasmehovanje dolžnosti, katere ima mesto do slovenskih otrok po jasnih besedilih zakona ? — In dežela i šolski svet trpi tako zaničevanje Slovencev v deželi! Svaka sila do vremena!
Potrjeno Je I — Naš dopisnik iz Gorice v d: tašnji Številki noče verjeti, da je deželni šolski svet potrdil Catinellijevo zi-dovje zunaj mesta za novo slovensko šolo. Radi uvažujemo razloge gospoda dopisnika, ki ga nagibajo k temu, da ne more verjeti tej novici, kajti kapusove glave na njivah ne bi mogle verovati, da deželni Šolski svet tako poskrbi za rešitev toli prcpirnega vpraSanja. Za pedagogiSka načela se nikdo ne briga, pravicoljubje in človekoljubje se je umaknilo v ozadje .... Ali resnica je vse to! Zupan dr. V. je naznanil v zadnji seji, da je dež. S. svet sprejet oni sklep starešinstva t»rez ugovora na znanje; samo to ponižno žetjico da je izrekel: naj bi se odprla ta  Šola vsaj
—  1. januarja. In tako dalje — od meseca do meseca. Pesek v oči!
Zavrnjen utok. — Dr. Venuti je naznanil v zadnji seji, da deželni odbor je zavrnil utok mnogih goriških davkoplačevalcev proti dovoljenju 12.500 gld. letne podpore furlanskemu tramvaju za dobo 75 let. Uiirok: prepozna predložitev utoka. — Zares, zeI6 lahek izgovor. Ali kje je odgovornost za toli važeu čin?! Prepozno torej je bil utok podan! Kje je še furl. tramvaj? Niti načrtov ni še, ni proračuna o stroških za dograjenje, ne kakega proračuna o njega dohodkih. Vsa reč visi še v zraku, a deželnemu odboru je bila predložitev — prepozna. — Oh, da bi le ne bilo u-s prepozno za deželo, ko volilci z veliko metlo poraetejo sedanji deželni odbor ....
Ko smo že napisali gornjo vest, dobili smo pred oči rešitev deželnega odbora. Iž nje posnemamo razloge zavrnitve na kratko: Sklep mastnega starešinstva goriškega za podporo tramvaju je bil napravljen 29. marca t. L; deželni odbor ga je potrdil že 24. aprila (torej v treh dobrih tednih. Hitro je šlo! Mudilo se je res!) — a utok je bil podan 18. junija; zato je utok .zamujen* in ga dež. odbor „ne more več v razpravo vzeti*. Ali d tželni odbor pravi sam, da: B... statut goriškega mesta ne določuje neprestopnih rokov za vložbo utokov proti starašinstvenim sklepom .. .*; kako more torej govoriti, da je bil utok zamujen? — Ali deželni odbor je izrekel še eno neresnico v svojem utemeljevanju, namreč, da oni sklep se že izvršuje.
Kako ?! Saj o tramvaju ni še duha ne sluha« Kje je torej zamuda?! Uboga dežela, ubo^i davkoplačevalci.                                      "
Na* žlvinozdrflvnlk. — Naš rojak g. Franc M a r t e I a n c iz St. Petra pri Gorici je dobil v soboto 23. t. m. na dunajskem c. in kr. vojaškem živinnzdravilišču diplom ž i v i n r z d r a v n t k a. — Slovenci na Primorskem nimamo niti enega takega zdravnika. Zat6 upamo, da ostane v domovini. — Zdaj se c. kr. oblasti ne bodo mogle izgovarjati, da ni Slovencev, ako je razpisana kaka služba na slovenski zemlji.
Imeniten gost. — Topničurski general baron K u h n pl. Kuhn -»Kvi prezimi v Bockmannovi vili v Gorici. - - Ta gospod jo baje odločen nasprotnik p r e d e 1 s k e železnice. Zakaj ? O tem se marsikaj govori za kulisami s popolno gotovostjo. Mi vemo to, a povedati nočemo.
Drobiž. — V B o I c u davica še ni ponehala, šola je se vedno zaprta; nekafen-rodbine so hudo zadete. Zbolel je pre.ej nevarno g. Janez Kolavčič, župnik v Solkanu, -V Červinjanu je umrl župnik Jos. liraidot. Za ,A1 ojzije višče* jt izkazal učerajSn',; ,1'. L.* veliko svolo darov, — V K r e d u se je imela vršili volitev »u>. vega župana, ali 7 starašin se je odtegnilo in volitev je postala nemogoča. — Nu B a-r o u o v S č u bu tudi letos prirejeno drsališče, kakor druga leta. — V (i r u d i S <• u db Soči je umrl bogati žid Pristen tudi i*i|o-venci so mu mno^o dolžni; stiskal jih je brezobzirno. — V š e m p a s u je zgorel 2-letnj Ant, PerSič; imelo se mu je krild' pri ognjišču, na kar je tekel iz hiše, kjer jo pihala burja. —
Movit mitnica. — Nerazumljivo nam je, kak6 je mogla dovoliti vlada goriškemu mestu novo milnico ob cesti k železniškim skladiščem. Umejemo, da ta mitnica je dobrj molzna kravica, ali krivična je! Ubog-/ ljudstvo ima itak obilo mitnic, a zdaj pni,' še ta. -—Ali kaj za to: pagaščavo in molči! Saj plačujejo itak skoro sami Slovenci, u nje že lahko pritiskamo, saj krotko molče, kakor božji volki. — No, naši nasprotniki se bodo zdaj zopet hvalili: koliko davkov ver da plačuje ~~ »iuška" Gorita!
Posnemajmo sosede! ¦¦- Laški listi pozivajo svoje občine, naj vsako leto daju večji znesek za »Leg o". Na Goriškem so obljubile letni donesek te - le občine: (Joriiv, Kuiuaus, Gradišče in Tržič.
Rojaki! Ako čutijo tako potreho naši Lahi, ki imajo vsega v obiluosti uu škode Slovencem, koliko večjo potrebo imumo mi, da vse naše občine dovoljujejo vsako leto po svojih močeh kak znesek v narodne namene. Pri nas na Goriškem potrebuje podpore »Sloga', ki vzdržuje toliko zavodov, da se je čuditi, kako more toliko časa vleči težko butaro, katero si je po sili naložila.
Gospodje župani! Zdaj delate proračune za I. 1896. Postavite med stroške tudi večji znesek kot dar »Slog i" za njene zavode! Iz R i b e m b c r g a nam poročajo, da je tamošnje starašinstvo določilo 50 kron za „Slogo" in 50 kron za AlojzijeviSee. Čast!
Kdo je kriv? — Zastran mnogih pretepov v Št. Petru in Solkanu ob nedeljah in praznikih je določeno, da morajo biti tamkaj ob takih dneh po par orožnikov. — Ob nedeljah in praznikih prihajajo tjekaj ljudje ti drugih krajev, največ iz Gorice; orožitrki so torej radi njih ne pa radi domačinov. Sicer se ne da tajiti, da je v okolici preveč surovosti med mladino. Kako jo ublažiti V Vzglede imamo v Št. Petru in Št. Andrežu. j V Št. Petru se je začelo gibati društvo »Slovenska zveza", in dober sad se že pozni Enako v Št. Andrežu. Le nekaj tednov je prešlo, odkar je ves Št. Andrež nadahnila krasna misel sokolska, a Že se poznaj« uspehi: prej v 3 sovražne taborje razdeljena mladina je zdaj edina; o kakih neredih ni nič sledu; mladina se obnaša iepd, skoro 1» rekli, da že — uzorno. Le naprej tak6!
Za predelsko železnico se je zopet oglasil inženir Hannak v Gradcu, eden prvih veščakov v tej stroki. Navaja besede ministra Bilinskega v drž. zboru 21. oktobra L 1., da eno železnico proti Trstu bo treba graditi, naj bo že ena ali druga, j — Hannak pravi, da vse činitelje bo težke j kdaj mogoče zjediniti za jedno črto. Ali brei dvoma najvažniša železnica za Trst bi bila ona, čez Ture, ki bi bila svetovnega pomenu; ona edina bi povzdignila Trst, ali le tedaj, a k" bi se podaljšala po Soški dolini-Hannak se sklicuje na l. 1872., ko je bila predelska železnica predložena v državneu zboru. Takrat je izrekla vlada v svojem poročilu, da po natančnem preiskovanju vseh okolščin smatra za povzdigo pomorske trgo-vine v Trstu edino predelsko železnico kot edino pravo. Danes, pravi Hannak, l* morala vlada enako govoriti! — Pontebska železnica je uzrok propadanju Trsta; treba odpomoči — s predelsko železnico. Naposled kara Tržačane, ker še niso se odločili zapre* delslto železnico.
IlaftaUe i — Tržaški .Mattrao" je trobenta gof podujocih činiteljev na Primorshem. gako ti ljudje politikujejo. odmeva glasno in jisdo t „Mattinu\ — Zanimivo je pred fsem to, da najhujši irredenlovski listi ne kažejo toliko sovraštva do Slovanov, kakor nrav ta .Mattino", ki globoko zajemlje iz " znanih jaslij* kakor saraogolten prešič iz polnega kcrita. - In list si je opomogel s tako politiko tako korenilo, da se je rešil denarnih in drugih stisk ter se preselil v bogato stanovanje v I. nadstroju na tržaškem f.orsu. — F™1' Slovanom ima svobodnejo roko nego katerikoli drugi Ust. samo na to mora paziti, da brzojavk in dopisov iz Rima ne postavlja na prvo mesto, kakor „Pic-(.Vo" >n »Indipendente*. in da pri-nese gasili kalo lojalno frazo (ali bolje: kadar tržaški Slovenci prirede kako lojalno ovacijo, da jo razbobna kot dokaz — di--anskega patrijotizma .della citta fedelissimu".) Za vse te službe pa dobiva zastonj vse obširne brzojavke v. kr, korespordenčnega zavoda.
Okoli tega lista se zbir.» vse, kar Slovane sovraži: in ker je list v znanih krogih na dobrem glasu, /hirajo se svobodno okoli ujiva tudi razni c. kr. uradniki, ki so »Malti no v i- najzanesljivvj t dopisniki, kajti poleg nagrade dob.- še pohvale in morda Se
kaj za naniffek.....
TV,ki» ima tudi v Gorici dopisnika v uradniških krogih. Posebno jawn dokaz nam ji dal dopis v .M alti h W od sred e. D».pU je datovan 2.'». t. m., govori pa o shodu .slovenskih starišev od nedelje 24. t. ,„. — Dopisnik laže, da so bili poklicani k >hodu stariši i/; Huritc in okolice (!) in da so se vabilu odzvali nekateri, med temi večina '»/. okolice (dočim je doslo okoli 350 tič-tov iti mater, a vsi iz mesta!) — Dopisnik j» vedel že tedaj, da so bili Narisi povabljeni s tiskani m i povabili. ~ Od kot je izvedel to tako hitro V ¦— Ta vabila so dobili edino le s t a r i S i otrok, ki hodijo v .Slogjno* šolo, in sicer je bilo na v.-akein vabilu i in t'-. Starisi so došli skoro v»i. Trdimo pa, da nikdo ni pokazal vabila ,Muttinovt;mu» dopisniku! — Kako je torej ta izvedel zanj?! Da, vemo kako! Dopisnik i je imel tiskano vabilo brez napisanega naslova že dan poprej......                             |
Tudi neka druga okoliščina je dopisnika izdala. Na koncu govori tudi o »Reirhs-jrt»sti" i. dne 2:'. t. in. Dopisnik jo dobiva z druge roke (a je ne plačuje iz svojega žepa!); za isto števi ko se mu je zelo mudilo in je poslal po njo poprej nego mu ;e tikalo ! In re», rabi! je ono številko zu svoj - iiiiameii napad! Dopisnika torej poznamo! Naj si ne dumisljuje da je zakrit! Pride Ca s, ko mu poplačamo milo za drago ! Ne bo vedno g. II. nosil zvonca!
Dopisnik se silno ti udi dokazati, da je Caliuellijeva vojaSpica pripravila za šolo. V ta namen navaja v metrih oddaljenost raznih krajev (že lo je 7opct pomenljivo; vemo, kje,je pobral številke.) Ali pri nekaterih se je vedoma ,?motil*. Ni namreč res, da je Grčina oddaljena le 3700 metrov, marveč 4930 metrov; torej nad postavno daljavo — in zato v Cal. vojašnici ne sme biti edina slovenska šo!a! (Ako hočejo tam imeti šolo, prav, a v bližini Travnika mora biti še jedna, saj je otrok za dve štirirazrednici).
Povemo se jeduo! Ako je Cat. vojašnica tako zelo primerna za šolo, zakaj ne postavijo tjekaj novoustanovljene dekliške šole, za katero hote Se le zidali novo poslopje? Ta šola bo le za dolnje mesto, do C. vo-jasnue bi torej ne bilo od nijedne slrani lo«JO m., kajti za druge deklice je šola že v Klici sv. Ivana. Hic Rhodus!
Pripis. — Tudi učerajšnji ,C.or-r: e r e" je udaril v »M a 11 i n o v o" trombo ter ponatisnil večji del topovski navihanega dopisa. — Toda pomagalo ne bo nič, vse zavijanje in tudi laži ne. Ministerstvo ima v rokah tloris goriškega mesta; na njem se natančno vidi, koliko šolskih otrok je v vsaki **« (znamenito delo!) in koliko kanibališčine tiči v sklepu, da vsi slovanski otroei z goriškega mesta naj hodijo v Catinellijevo podrtijo v soio. Tam so razvidne tudi oddaljenosti, zato sta se ,M." in .C zastonj trudila s ponarejenjem številk!
Postna podružnica. — V Gosposki ulici v Gorici vendarle dobimo poštne podružnico s telefonsko govornico. Zares, potrebna je, kajti v tem delu mesta je promet najživahniši.          Kakor   znano,   je   zahteval
tako podružnico že l. 1891. »as poslanec dr. Anton Gregorčič, kakor se je že takrat prvi poležal za novo sodno poslopje, ki se bo tudi gradilo. — Da mu laški Goricam niso hvaležni, za to pač en ne mara, kajti one pridobitvi boste v prid Slovencem, katerih je večina.
Politika pri sodiščih. — rCorriere» je sprejel na znanje izjavo dr. Staniča, ki je dejal kot zagovornik Mlakarjev pred porotniki, da bo govoril tudi italijanski, ker je med porotniki nekaj takih mož, ki ne razumejo slovenski, češ, da na takem mestu »ie gre delati politike, pač pa naj ondi vlada edino le pravica in resnica. — „C."   pravi,
da dr. Stanič doslej hi uvaževal tega načela, a počaka, da bo videl, ali dejanja ne postavijo na laž te jasne in zelo lepe izjave. Vsak Slovenec soglaša z dr. Staničem v tej izjavi. Ali pa delamo mi Slovetnci politiko tedaj, ko zahtevamo pri sodišču pravico, ki nam tiče po naravnih in ustavnih zakonih? Ali ne delajo marveč politike oni, ki nam te pravice nočejo dati? Ali ni politika to, da državno pravdništvo načelno toži tudi Slovence po laški? Ali ni bila p o 1 i t i k a to, da je Slovenec dr. S a n z i n kot državni pravdnik odklonil slovenske porotnike? Ali ni politika to, da sta Slovenec dr. S a n z i n in Hrvat svetnik F1 eg a r govorila le laški dasi sta imela pred seboj slovenskega obtoženca in večino slovenskih porotnikov? Prosimo odgovora!
Tekmovanje. — Pod tem naslovom je priobčil »C o r r i e r e* od torka to - le smeha vredno novico: V nedeljo je bila svečana sv. maša s furlansko prepovedjo pri sv. Roku; udeležil se je tudi knezonadškof. Župnik v Št. Petru se je zbal, da bi mu vsi ljudje ne ušli v Podturn k sv. Roku, zato je naročil za svojo cerkev vojaško godbo, da je obdržal doma"Tf"/0Je ovčke. — Kako se pač smešijo! Čudimo se laškim Či-tateljem. da potrpežljivo prebavljajo tako duševno hrano!
Goriško deško siroti«*« je dobilo novega vodjo v osebi kapucina o. C a n doli i-ja; starešinstvo ga je imenovalo z 11 glasovi proti 9. »Corriere* ž njim ni zadovoljen pravi, da ni ne Goričan ne deželan, marveč tujec. Nam se zdi, da to r.iso pravi razlogi, vsled katerih »C." ni zadovoljen ž njim.
(Učerajšnji »Corrierc" je prinesel vest, da o. Candotli — je poslal iz Dalmacije pismo, s katerim se odpoveduje podeljeni mu službi. ,1». L.* pr .:, du je duhovniku težko voditi ta zavod, ker ima nad seboj liberalno staraši nstvo. — In vendar je .Kco* - sestrica ,P. L" zadovoljim s tem starešinstvom! Kako se lo zlaga?! I lic Rhodus!
Nevest* — nezvest«. — Umi udarec, kogar doleti, ali ne? To rad potrdi vsakdo. Tako žalostmi resnico je doživel Andrej L—n v Gorici, ki se je skrbno pripravljal na poroko 25. sept. t. 1. z 28 - letno udovo Terezo Valič roj. Žižmond iz Šempasa. Dan pred poroko je pa nevesta izginila, ž njo vred je pa izginilo razno blago ženinov« prve žene v vrednosti 57 gld. ¦¦¦• Razžaljen ženin je naznanil svojo »nevesto - nezvesto' redarslvu, ki jo je tudi našlo in zaprlo} v soboto je stala pred sodiščem, ki jo je obsodilo radi tatvine na en mesec ostre jec(.. _ Tako bo imela nevesta dosti časa premišljevati, da ženim: sicer še lahko pobegne tudi na dan pred poroko, toda brez njegovega blaga.
Pevski zbor stundrežkih Sokolov šteje zdaj 30 pevcev. Uče se not ali glask. Poučuje jih g. Emest Sirca iz Gorice. — Namesto vaje v soboto bo že d rev i ob 8. zvečer v stari šoli.
Deželne ustanove. ¦— Deželni odbor je precej dolgo odnašal s podelitvijo razpisanih deželnih ustanov visokošolcem. Naposled je vendar izvršil to nalogo pretekli četrtek. Ustanove so dobili: po 200 gld. za prvoletnike gg. Furlani Henrik, pravnik v Gradcu, Jakob Zaje, pravnik na Dunaju, H u 11 i g n o n Konstantin, pravnik v Gradcu, in C n m i n Ivan, filolog na Dunaju; prva dva sta Slovenca, druga Italijana. Po 300 gld. so dobili: Fioranle D e r o s s i, politehnik na Dunaju, Andrej J u g. filozof v Gradcu, in Josip LevpuSCek, pravnik v Gradcu.
Poi«r. -- V nedeljo je nastal oožar v Bramovi žagi v Sempasu; ker je b"a pomoč hitro, je škode le za kakih 100 gld. Žaga je zavarovana.
1% Medanc v Brdih smo dobili glas, da se je odpovedal župan g. T o r o š. Uzrok je baje ta, ker sta bile v starešinstvu dve stranki, ki sta si vedno nasprotovale; kar je prva nameravala, je podirala druga in nasprotno. Pri takih razmerah pa je nemogočim delovanje! — G. Toroš je pri zadnjih volitvah trdno stal za .Slogi n e" kandidate.
Citatelje opozarjamo na oklic odbora za prireditev gledališkega vlaka 8. decembra v Zagreb. Kdor le more, naj ne zamudi te lepe prilike. Zagreb je ponosna prestolnica, bratske kraljevine hrvaške. Zdaj je lepa prilika, da si, ugleda kdor ga ni še videl!
Ostala Slovenija.
Trs.t. — Veselica na korist družbe sv. Cirila in Metoda, katera se je vršila v nedeljo, izpadla je sijajno v vsakem pogledu ukljub slabemu vremenu, kajti burja je prinesla s seboj prav občuten mraz, nenavaden v tej dobi. Morje je bilo strašno razburjeno: penilo se je kakor v opravičeni jezi, da je drami surova severna gostija iz sladkega mira. Parniki so vsled razburjenega morja dospeli v Trst mnogo zakasneli, toda nesreča ni se baje pripetila v Jadranskem morju nikakoršna. — Na kopnem, to je v mestu,
podrta je burja nešteviluo ljudij; mnogo njih došlo je na zdravniško postajo prosit, da jim obvežejo krvave sledove neprostovoljne dotike s trdim tlakom. Najnesrečnejša izmed teh bila je 30-Ietna kuharica Amalija Ceran, katera si je na trgu delle Poste razbila nos. Srčna želja tržaSko-Istersklh Italijanov. — V dopisu pulj3kega »o*.< i« z Dunaja smo čitali vest, da merodajni krogi so mislili imenovati ljubljanskega škofa Mis-sijo za Glavinovega namestnika v Trstu. Dopis hvali Missijo kot energičnega moža ter prijatelja »latinizatorjev". Dopisnik je navdušeno nastopil za njega. Koliko je v tem resnice, prepuščamo odgovornost „osličevemu" dunajskemu dopisniku. — Zanimivo je vsekakor to, da skrajno lahonski list, nestrpen sovražnik Slovanstva, se poteza za sedanjega ljubljanskega škofa in si ga želi v Trst, kjer ho teptal — slovanski živelj. Tako mnenje o dr. Missiji pač ni izvito iz trte, marveč mora imeti nekako podlago. — In inui jo! Dokaz so nam volitve v deželni zbor kranjski.
Istra. — Deželnim glavarjem bode gotovo imenovan dr. G a m p i teli i, in kakor piše »Naša Slo ga* : tudi njegov namestnik bode imenovan iz italijanske večine, ker tako hočejo .gospodarji" Istre. Tako se zadovoljujejo slovanski narodi v Avstriji! -•¦ Razpisana je ustanova pok. škofa D o b r i l e v znesku 112 gld. za dijake slovanske narodnosti in sinove kmečkih slarišev iz Istre. Prošnje do I Si. dec. deželni vladi v Trst. — NovomoSnlk Kazimir M a n d • č je služil svojo prvo mašo dne 24. t. m. v Ilukuvcti. — Mesto občinskega zdravnika je razpisano v Oprtlju (okraj po-reški). Plača 1200 gld. Prošnje do konca tega meseca županstvu. Občina je prišla umetnim načinom v laške roke, a je prebivalstvo iste slovansko. -- V dopisu iz krške škofijo piše »Naša Sloga", da ista škofija preveč popušča na škodo hrvaškega jezika, kajti imenovala je za župnika v Čresu takega kanonika, kateri ne pozna dobro hrvaškega jezika, a na ljubo nekaterim šiirenjukom, koji ne zahajajo nikoli v cerkev, je naložila škofija ncrcziiiskemu kapelami, naj služi tiho maso po latinski in ne, kakor je bila doslej navada, v glagoljici, ter k temu pristavlja: Skrbi se za divjake Afrikance, da jim vero-učitelji poznajo dobro jezik, a v naši škofiji, kjer jit obilo duhovnikov veščih hrvaščini in italijanščini, se za to ne skrbi.... Roti duhovnike v dopisu, naj ne popuščajo nobenemu na ljubo v pogledu narodnega jezika in veli, da ako se reč ne obrne na boljše, da  pride na javnost  brez obzira vsaka reč.
Moiin. Flapp. — Vsi lahonski listi razpravljajo novico, du bi utegnil postati poreški škof mons, Flapp — škof v Trstu. »Piccolo", »Indipendenleu, naš »Corriere* • vsi so njegovi goreči zagovorniki. »Islria" pa pretaka že solze, ker se boji, tla bi res utegnil zapustiti Poreč, kjer ko bili ž njim Lahi silno zadovoljni, -- Menimo, da ti glasovi zadoščajo za trdno sodbo, ki se sama vsiljuje slehernemu Slovanu. — »Corriere" je vedel povedati baje iz povsem golovega vira, da ne bi šel rud iz Poreča, ali ne bi se upiral, ako ga odloči za Trst — Previdnost božja. Ne verujemo, da je res tako govoril oni, ki najbolje ve, da v Avstriji škofov ne imenuje Previdnost božja, pač pa vlada; a da bi ministre navdihoval sv. Duh, ko izbirajo škofe, tega nismo še slišali. Polrjenje v Rimu je le formalnost; le redko se Rim upre sklepom na Dunaju!
Banka »Slavija". Iz izkaza o delovanji banke »Slavijo* posnemamo sledeče zanimive podatke: Od l, januvarija do 31. oktobra 1895 bilo jej je v življenskih oddelkih podanih U348 oglasnic za zavarovanje kapitala 4,505.3-40 gld. za slučaj smrti in doživetja. V istej dobi izplačalo se je po umrlih zavarovalcih 311.410 gld. — Izplačane škode sploh od začetka bančnega poslovanja do konca leta 1894. iznašajo 24,032.317 gld, 09 kr. Rezervnih in drugih fondov imela je »Slavija* koncem 1. 1894. 0,819.492 gld. 53 kr., od katerih je bilo sirolinsko varno naloženih 6,575.861 gld. 58 kr. Izdatni reservni fondi in reelno poslovanje bančno razjasnuje nam zaupanje občinstva, ki se zrcali v okoliščini, da je pri »Slaviji* koncem leta 1894. bilo zavarovanih 280,503.040 g!d. - Vsem zavarovancem življenskih oddelkov, katerih zavarovanja so stara čez pet let, izplačuje se letos 10^ na dividenda. Ker ima banka »Slavija" svoje členstvo skoro izključeno mej Slovani, dokazujejo nje uspehi, da so lc-ti vendar začeli že spoznavati, kako važno je tudi v narodno-gospodarskem oziru geslo „svoji k svojim*.
Volitve na Kranjskem. — Kratko povemo: v vseh kmečkih volilnih okrajih so sijajno zmagali takozvani konservativci, klerikalci ali »Slovencevci", z drugo besedo: zmagal je ljubljanski škof M i s s i a, — v mestih in trgih j'e pa zmagala narodna stranka •še s i j a j n e j e. Razumništvo slovensko je torej za narodno stranko, a to ji zagotavlja prihodnost. Žal, da ima ta stranka premalo — delavcev! O teh volitvah bomo še govorili. Na tem mestu naj podamo le uspeh volitev.
I.   V kmečkih volilnih okrajih so bili izvoljeni: za ljubljansko okolico Gabrijel Jelovšek in Fran Povše; za okraj Kamnik-Brbo: Tomaž Kajdiž; za okraj Kranj -Tržic-Loka: Oton Detela in Andrej Kalan; za okraj Radovljica-Kranjska gora: Janez Ažman: za okraj Postojna-Logatec: Fran Modic in Josip Zelen; za okrej Vipava-Idrija: Matej Lovren-čič; za okraj Hovomesto-Kostanjevica-Krško: Viljelm Pfeifer; za okraj Trebnje-Zatičina-Žužemberk - Mokronog - Litija - Radeče: Fran Košak, dr. Fran Papež in dr. Ignacij Žitnik; za okraj Kočevje-Ribnica: Karol Klim in Primož Pakiž, in za Gmomelj-Mellika: Fran Schvveiger.
II.  v .uestih in trgih so pokazale volitve to-le razmerje glasov: Ljubljana: Hribar 707 glasov, Grasselli 692, Velkavrh 175, dr. Gregorič *. — Kranj: Globočnik 109 glasov. Šusteršil 19. — Škofja Loka: Globočnik dobil 41 glasov, šušteršič 58. — Idrija: Dr. Majaron dobil 138 glasov, r- Novo mesto:
Dr. Tavčar dobil 106 glasov, Savvinschegg 32. *- Višnjagora: Dr. Tavčar izvoljen soglasno. — Kpstanjevica: Oddanih je bilo 2Q glasov: dr. Tavčar dobil 11, Savvinschegg 9.;'gwbv. ~~ Kršlro: Dr, Tavčar dobil 57, SaSvmsčhegg 3, "Margheri 1 glas. — Črnomelj: Dr. Tavčar dobil 58 glasov, Savvinschegg 16. — Metlika: Dr. Tavčar dobil 59, Sa-\vinschegg 64 glasov. — Radovljica: Od 84 volilcev jih je prišlo volit 76. Murnik je dobil 58 glasov, Pollak 4, razveljavljeni so bili trije, jeden je bil nepopisan. — Tržič: Murnik je dobil 45, Polak 3, župnik Špendal 3, Janez Pollak i glas. — Kamnik: Murnik je dobil 75 glasov, nasprotni kandidat 63. — Vrhnika: Lenardič je bil izvoljen sogla sno. — Lož: Lenardič je bjl izvoljen soglasno. — Postojna: Lenardič je bil voljen soglasno. Trgovinska zbornica v Ljubljani je izvolila svojega predsednika J. Perdana in c. kr. notarja Janka Kersnika.
Štajerska. — Namestnik deželnega glavarja, g. dež. poslanec dr. Fr. Raday, je bil dne 14. nov. pri svetlem cesarju. V tej avdijenciji je bil baje pogovor o vstopu slovenskih poslancev v deželni zbor štajerski. — Načelniki slov. okrajnih zastopov Spodnje Štajerske so se 16. nov. v Gradcu skupno predstavili novemu cesurskemu namestniku, markizu 8aquehemu. — V Pekrah pri Mariboru so pri občinskih volitvah zmagali Slovenci, ki bodo skušali najprej odpraviti tamošnjo nemško šolo. — Osrednje predsed-nistvo nemškega šulvereina v Berolinu je darovalo 200 gld. dijaškemu domu v Celju ter sklenilo, da bode tudi druga be-rolinska društva prosilo, naj z denarji pomagajo celjskim Nemcem. — V Gradcu se je ustanovil veliki odbor za zidanje nemškega in dijaškega doma v Celju. Na tem shodu je c. kr. uradnik dr. VVokaun udrihal po Slovencih, in sklenili so, da se izda oklic nu vse Nemce, kajti »de se reši celjsko nemštvo iz nevarnosti in sile slovenske, na to mora delati ves nemški narod!"
Koroško. — Celovški zaslop jo sklenil, ustanoviti lastno mestno hranilnico. To je nehvuležnost naproti koroški hranilnici, ki je svoje darove obračala največ Celovcu v korist ter mestu podarila v teku let nad eden milijon goldinarjev. — V cerkvi na Otoku so našli stare slikarije »nu moker zid", (freseo).
Razgled po svetu.
AvNtrlja. -- Nova «k atol iS ka ljudska str a n k a» se je ustanovila. Predsednik ji je baron D i p a u I i, podpredsednik pa Kbenboch. — Pri mostnih volilvuh v Grad cu sta izvoljena v tretjem razredu 2 protisemita, 4 pa so prišli v ožjo volitev Kakor se vidi, počasi pridejo ua krmilo pro« tisemili tudi v Gradcu. — »Obzoru* pišejo z Dunaju, da za sedaj ni iizroka, da bi vstopili v liohemvnrlov klub hrvaško - slovenski klub, posebno pa so lo ne more zgoditi vsled izstopa barona Dipaulia in tovarišev. Ako bi se delalo na tem, da se preos-nuje stara koalicija Cehov, Poljakov in konservativcev, bi se oni povrnili v klub in dali svojo pomoč koaliciji. Dopisnik največ žuluje, ker so razdeljeni v tri klube hrvaško - slovenski poslanci. Da so edini, njih delovanje bi bilo uspcSniše. V istem dopisu čitamo, da je vlada baje ponudila čast. deželnega glavarja dalmatinskega tiru. B u 1 a t u iz Splita, kateri je bil dosedanji podpredsednik. Kot podpredsednik ali podglavar bode baje imenovan jeden član srbske stranke. Dalje naglasa dopis, da sode po dosedanjem polo-ženju v državnem zboru, vlada ne bode mogla dobiti večine za ponovljenje finančne pogodbe z Ogersko. Od vseh trgovinskih zbornic prihajajo spomenice proti sedanji pogodbi z Ogersko. — Ker minister B a d e n i ne more računati na gotovo večino v državnem zboru in sploh, ker so prolisemili nastopili hud boj proti vladi, slišijo se glasovi o razpustu državnega zbora. Zaušnica, kojo je dobil Badeni pri volilvi češkega veleposestva za deželni zbor, bi lahko tudi bila povod k odločilnemu koraku. Ukljub njegovemu in Thunovemu prizadevanju ni dosegel, da bi bilo voljeno v veleposestvu 21 liberalnih Nemcev in 33 konservativcev, kajti kompromisna stranka je dobila le 42 glasov, dočim so Nemci postavili svojih 21 kandidatov, konservativna češka stranka pa vseh 54 na lastno pest. Poslednji so dobili 191 skupnih glasov, Nemci pa 163. Ta volitev je velikega pomena ne samo za češki deželni zbor nego tudi za splošno politično položenje.
Uradno naznanilo. — Srebrni drobiž po 20 kr., kakor tudi bakrene četrtakc avstr. velj. starega kova sprejemljejo državne blagajne in davčni uradi samo do 31. decembra t. 1. Po tem roku zgubi ta. denar popolnoma svojo veljavo. Torej čitatelji, pozor! Kdor ima še kaj takšnega denarja in ni plačal še svoje naročnine za „SoČo". naj ne zamudi lepe prilike: iznebili se starega denarja in poravnati svojo dolžnost.
Ogerska. — V Scgcdinu je bil obsojen na leto dnij zapora in 500 gld. globe Nikolaj Tomič radi jednega članka, katerega je napisal v novosadski »Zastavi". Živelo madjarsko pravosodstvo! —
Ogerski Rumuni so zaključili, kakor poročajo, popustiti pasivno politiko ter bodo sodelovali pri prihodnjih državnozborskih volitvah.
Italija. — Brzojavljajo, da je sveti Oče nevarno zbolel. Nasprotujoče s: vesti ne potrjujejo tega brzojava. — Zbornica je odprta. Finančni minister je prečital popravljeni proračun za 1. 1895./6., v katerem je izkazal 12,700.000 (?) lir prebitka, ter je ob enem izjavil, da bi se moglo urediti za dve leti finančno ravnotežje države. — Vlada baje naprosi za dovoljenje zbornico, da more potrositi 160.000 lir za javno varstvo v Siciliji., — Na podlagi lani glasovanega zakona, je pričela vlada deliti mej kmete državne posesti na Siciliji. Tako se je že deloma razdelilo nekolikim stotinam kmetov državno posest, da so  postali  tako  mali   posestniki.
Razdelitev je prišla o pravem času, kajti ljudstvo se je že nameravalo preseliti v Brazilijo in je bilo v lo'švrhd' pričelo veliko agitacijo.
Nemčija. .^- V Berolinu so bile hišne preiskave pri vseh poslancih in zaupnikih socijalno-dernokratiške stranke. Zaplenili so razne spise, kateri se tičejo stranke. Pišejo tudi, da nameruje vlada razpustiti vsa soci-jalno-demokratska društva v Berlinu in po vsi Nemčiji. V zadnjem času je bilo obsojeno na zapor veliko uglednih socijalistov, denarne globe socialističnih časopisov znašajo že v tem kratkem času okolo 200.000 mark.
Francija. — Francoski admiral Gervais je poklican na odgovornost pred posebno preiskovalno komisijo vsled tega, ker so bile oškodovane tri francoske vojne ludije, katerim je bil on zapovednik. — Umrl je znani francoski pisatelj Dumas. — V zbornici so zahtevali nekateri poslanci, naj vlada ustanovi katoliška vseučilišča, kar seveda ni našlo odziva pri večini poslancev.
Belgija. — Pri društvu »Societe Generale" v Bmselju je poneverjenih čez 5 milijonov frankov. Več pariških denarnih zavodov je v zvezi s tem.
Španija. — V Palmi je zletela v zrak tovarna streljiva;- tam je našlo snu t veliko oseb. Doslej so našli do 70 teles, — Mor-narični minister je dal ostavko. •— Vojska v Kubi nima sreče, kajti ustaši so jo pobili v nekaterih krajih ukljub napredovanju španske vojske. Kako konča ta vojna, se ne more Se soditi.
TiuMJa. — Uboge Armence še vedno koljejo ne samo Turki, ampak zlasti divji Kurdi, ki so jih že več tisoč pomorili, do 100 tisoč revežev pa je gladu pomrlo. Grozno so gospodarili Turčini v mestu Ercerumu, ker pobitih je bilo tri tisoč kristjanov. Od Erceruina do Trapecunta v Mali Aziji ni vasi. kateri bi bili mohameduni prizanesli. V Albaniji je pa punl, islolako v Kreti, pa tudi v Arabiji, kjer je 45 tisoč Arabcev pri Sani premagalo turško vojsko. D i bi naredil mir, poklical je sultan 128 batalijonov pod orožje, pa tudi države avstrijska, rusko, nemška, angleška, francoska in italijanska so sklenile, napraviti red v Turčiji.
po slovanskem svetu,
HrvaŠka. — Dne 21. t. m. povila je v Zagrebu princu nadvojvodinja Blank>, soproga nadvojvodo Salvatorja, kateri je nastanjen v Zagrebu. Hrvaški časopisi so pozdravili ta dogodek z veselo zadovoljnostjo, poudarjuje, da je to prvi princ, kateri se je rodil na Hrvaškem. Krščen jo bil v Bredo v stolni cerkvi. — V Zagrebu jo zapadel 24. t. m. prvi snog. —• Obsojeno dijake so prepeljali i/. Zagreba v helovarski zapor, kateri »je bolj pripraven*. —Pri razpravi proti nu-pudalcom na dr. Fran k o ve Blnovo so bili oproščeni, ker so jim ni dokazalo, du so oni resnično dejanski sodelovali pri napadu Tudi dijakom se ni dokazalo, du so sežgali madjarsko cunjo, pa so bili obsojeni ukljub temu. Dvojun ttoru hrvuške pravice se je pokazala na povoju! — Nekateri vaeuči-liščniki, kateri niso bili obsojeni in tudi ne izgnani iz Zugroba, a so soglašali s postopanjem svojih tovarišev, kateri so bili obsojeni, so izdali posebno pismo na rektorja dni. Spevca, v katerem mu očitajo neinošlvo in gu nuzivajo kukovico radi tega, ker ni sodišču resnično poročal o besedi, katero so mu zadali vseučiliščuiki ozirom na demon-slratovanje. V istem odprtem pismu, katero so podpisali, navajajo besede, katere je baje rekel sam rektor vseučiliščnikom v času pripravljanja za cesarjev sprejem. Te besede so grda zaušnica rektorju, kajti velijo v pismu, da je resnično vse, kar so trdili obdolženci pred sodiščem, namreč, da jim je rektor rekel, naj svobedno demonstru-J 'jo zunaj vseučilišča proti Madjarjem kolikor hočejo, le naj tega ne storijo pred cesarjem na vseučilišču. Vsled te izjave podpisanih dijakov bili so isti skupno preslišani pred vseučiliščnim dekanom in so vse potrdili. Potem so morali isto potrditi posamično in podpisati zapisnik. Vse to so storili rado-voljno in sedaj pričakujejo pravično sodbo.
0 Jugoslovanski neslogi. — Z ozirom na bratomirni prepir med Hrvati in Srbi piše »Slovanski Svet" v svoji 44. številki: »Ko bi se odločila vsa tlačena plemena na Ogerskcm k skupnemu odporu, bi tudi skoro odklenkalo madjarskemu šovinizmu, da Se obžalovali bi mongoljski šovinisti, da so tirali stvar tako daleko. A kakor je sedaj položaj, ne moremo se še .nadejati kmalu tako velike akcije tlačenih narodov na Ogerskem. Li pomislimo, kake posledice bi imelo za Ma-djarje in njih šovinizem samo združenje Hrvatov in Srbov k složnemu postopanju. Črez nekaj let bi vsem Madjarom prešlo veselje, obešati madjarsko zastave v kraljevskem Zagrebu, v tem, ko bi se nihče ne škandali-zoval na srbsko zastavo, ker bi imela za Slovane ravno isti pomen kakor hrvatska. Kako lepe ""pehe kaže združena hrvatsko-slovcnsko stranka v Istriji, kjer se bori mož za moža proti skupnemu neprijatejju. Povsod, kjer se snideta Hrvat in Slovenec, čutita se brata; zakaj to drugod ni možno? Jugoslo-slovanski zastopniki n. pr. bi imeli beležiti lepše vspehe, ko bi, združeni v jeden klub, postopali odločno z drugimi Slovani, osobito z Mladočehi, ter obesili oportunsko politiko na klin. Češki narod pošteva sedaj vsa Evropa in to jedino vsled odločnega postopanja mladočeških politikov, in kaj so vse prorokavali nasprotniki v raznih oblikah? Deluj torej vsakdor po svojih močeh, da clstranimo stari slovanski greh: kleto neslogo'.
DaiumcU> — »Jedinstvo* prinaša vest po drugih časopisih, da na vso moč pripravljajo in po trdnjavah v Kotoru nameščajo lopničarje, a trdnjave so že oskrbljene z vsemi bojnimi potrebščinami. Tudi vojaki so prispeli v Kotor, trdnjave na hercegovinsko-črnogorski meji so pomnožene z moštvom. •
Češka. — Deželnozborske volitve na Češkem so konCale, Iroljenih je bilo 89 Mla-doCehov, 6 Štaročebov, 2 Čeha pristaša kmečke stranke ter 1 naprednjak (oraladinec); 68 Nemcev raznih barv ter 70 konservativnih veleposestnikov. — V Pragi se je ustanovil poseben odbor pod pokroviteljstvom prvega pražkega podžupana dr. Podlipnega za podpiranje hrvaških vseučilišenikov. Živela slovanska vzajemnost!
Ctoliclja. — Dne 15. t. ni. se je vršil Levovu shod zaupnih mož maloruskega naroda. Tega niso mogli (prepovedati, in došli so udeležniki od vseh krajev, skupno okolo (500. Sklenili so resolucijo, v kateri razglašajo poslednje deželnozborske volitve nezakoni-nitimi, in vsled tega ves dež. zbor nezakonitim; poleni da odide deputacija k cesarju & prošnjo za razpušcenje dež. zbora in pri-rejenje novih volitev. To naj izvrši poseben odbor. Proti sta govorila le 2 udeležnika; vsi so soglašali, da zadnjo nadejo imajo v krono. Priporočali so tudi zasnovanje pol. društva, v katerem bi se nahajale vse mske stranke. Za deputacijo so zbrali takoj 200 gld.; jeden svečenik je dal 100 gld. — Ljudstvo se preseljuje v Ameriko neprenehoma in sicer po več sto oseb skupno. To je dokaz, da so res gnjili odnošaji v Galiciji!
Bosna - Hercegovina. — Pišejo ,Pos. Ilrv,* iz M os ta r a, da je taniošnja pra-voslavhu občina poslala odposlanstvo na Dunnj ;n v Carigrad v svrho, da bodo upokojen njih vlndika Sorafin Petrovi«5, ker je bnje že prestar za opravljanje službe. V Stolen je rodila neka žena otroka, kateri je bil pravi Čudež; spodnji del telesa jo bil moški, zgornji pa prava grdobn, kajti nosa ni ii-.el, ustnic malo, ofesi na vrhu glave, ušesi pa veliki. Ko je mati ugledala otroka, je umrla velike žnlosti. — Iz Sarajeva se pritožujejo, da je deželna vlada baje omejila ustanov: za dijake, ker ji tega ne dovoljujejo denarna sredstva. Posebno pa da je odloČila, ne dajati ustanov takim dijakom, koleri obiskujejo srednje šole na Hrvaškem. *— »Glas Hercegovca" i? Mostara naznanja, da je tam razcvetela jeiina jablana drugič in tudi prinesla sad — eno lepo in popolnoma zrelo jabolko. Tudi nekatere Cešplje so prineslo sad po dvakrat,
Srbija. — Srbski kralj Aleksander ima svoje tekmec© v — osebah srbskih gospodov razbojnikov, Sarajevski »Bošnjak* poroča namreC o razbojnistvu v Srbiji ter veli, da je isto zelo razširjeno v Srbiji, kajti dozdeva se, kol bi imeli razbojniki pravico do te svoje obrti. Navaja sluCaje, da je neki razbojnik poslal iz goni pismo jednemu bel-grajskonui Časopisu in se pod svojim imenom podpisal »gorski cesar*. Ne samo moški, marveč tudi ženske tirajo to »obrt* in je danes v Srbiji obilica »gorskih cesarjev" in »cesaric*, kateri delajo nadloge ne samo ljudstvu, nego tekmujejo v paševanju in Časti tudi samemu kralju Aleksandru. — Srbska skupščina je pričela svoje zborovanje 27. t. m. Kralj je imenoval Garašanina predsednikom.
Rusija. — Novi minister notranjih del Goremvkin prepovedal je prodajanje posamičnih številk lista »Ruskija Vjedomosti*, ker je ostro kritikoval delovanje Durnova, prejšnjega ministra notranjih del. »Graž-danin", katerega urednik je bil grof MešCerskij, je nehal izhajati.
Književnost in umetnost.
»Knjižnica za mladino". — Izšel je dvojnati snopič 10. in 11. (za oktober in november), ki obsega celih 12 tiskanih pol. Tudi ta snopič prinaša Slomškove pesmi, ali zbrane za višjo stopnjo. Pesmi so razdeljene v te-le oddelke: I. Bog in nebesa (6 pes-mij), II. Svet in narava (tudi 6 p.), III. Cerkev, šola, dom (14 p.), IV. Cesar in domovina (2 p.)r V. Domačija (3 p.), VI. Basni, prilike, povesti (9 p.), VII. Veselje in trpljenje (4 p.), VIII. Smrt (5 p.), IX. Daljnje premišljevanje (4 p.), X. Resnice, nauki,  uganka.
Tu je zbranega obilo pesniškega blaga za našo mladino, kakor je znal pisati o svojem Času edino le Slomšek. Ne dvomimo, da bo mladina rada segala po tej knjigi. Dostavljamo še, da 192 stranij obsegajoča trdo vezana knjiga stane za naročnike s poštnino vred le 30 kr., kar je pač tak6 neznatna cena, da so dražji vsi mladinski spisi večjih narodov. Ukljub temu imt to podjetje le okoli 650 naročnikov, da končuje prvo leto z deficitom 600 gld.
Krilanovc pesmi (f Jos. Pagliaruzzi iz Kobarida) izidejo 15. decembra v dvojna-tem snopiču goriške »Slovanske knjižnice", ki bo obsegal doslej nenatisnene pesmi. Naročniki .Slovanske knjižnice* jih dobe za navadno ceno 30 kr. s poštnino vred. — Knjižarska cena bo 50 kr. — za dijake pa po 40 kr., ako naročč skupno vsaj po 10 iztisov in pošljejo denar naprej »Goriški tiskarni* A. GabršCek. —Uprav-ništvo »Slovanske knjižnice" naznanja, da dobe ta dvojnati snopič le oni naročniki, ki z naročnino niso na dolgu.
»Koledar za goriško nadškofijo". — Dne 15. dec. izide drugi letnik tega »Koledarja", ki je prepotreben v vsaki slovenski hiši naše škofije. Noben drug koledar slovenski ne kaže tega, kakošni dnevi, godovi, prazniki itd. v resnici veljajo pri nas, kajti vsaka škofija ima svoje posebnosti. »Koledar" je sestavil znan vešCak v cerkvenih in verskih rečeh. — Poleg koledarja bo še raznega koledarskega gradiva, vsega skupaj tri tisk. pole. Potem bo sledilo 5 tisk. pol. strokovnjaških spisov o preteklosti goriške dežele iz peresa učenega našega rojaka g. prof. Sim. Rut ar j a. Naposled bo še 3 tisk. pole leposlovnega berila, t. j. dve lepi povesti, jedna iz ruščine druga iz poljščine, obe preložil znan prelagalec Po dravski. — Cena bo znašala le 40 kr. s poštnino vred. (Pošta in kolek pobereta 11 kr. pri iz-tisu!). — Priporočamo našemu ljudstvu ta jako ceni in koristni »Koledar*.
TŽTestJa muzejskega društva za Kranjsko (urednik kurat Anton Koblar) prinašajo v 5. snopiču; 1. Claudia-Celeia, spisal prof. S. Rutar. — 2. Oblast Vzhodnih Gotov, sp. dr. Fr. Kos. — 3. Beležke iz zapisnikov kapiteljskih sej, in 4. Kranjske cerkvene dragocenosti 1. 1526. (Dalje), spisal Ant. Koblar.
—  V malih zapiskih je 7 sestavkov; med temi bo zanimal naše čitatelje sestavek iz peresa dr.«. Fr. Kosa: K je j e O r t a o n a? — V listini z dne 28. aprila 1001. se prvikrat imenuje v zgodovinski virih Gorica. [Listino so ponatisnili med drugimi: Rnbeis, Mon. ecel. Aquil. str. 489 (nepopolno). — flap-pelletti, Le cHese d'Italia, Vili., str.  150.
—   Se h um i, Reg. und Urkb., L, str. 16; št. 11. — Monumenta Germ., Dipl. H., str. 835, št, 402, (najboljši natis.)] Takrat, je podelil cesar Oton III. oglejski cerkvi polovico solkanskega gradu («medietatem unius castelliquod dicitur Siliganum*), polovico Gorice («medietatem unius ville quc Sclavorum lingua vocatur Goriza«) ter polovico zemlje, IežeCe cinter Ysoncium et Wipamn et. Ortaona alque iuga Alpium». — Brez dvoma je «Ysonciusi Soča, «\Vipaus» pa Vipava. «Juga AlpiumV so Trnovska planota. Kaj pa je <Ortaona> ? Je li res Devin, kakor mislijo Czoernig (Das Land Oorz und Gradišča, str. 477, op.), Solnimi (Urk, u. Ilegestenb., I, sir. 16), Rutar (Poknežena grofija Goriška in Gradišcanska, Zgod. opis, str. 20) in drugi? Če pogledamo na zemljevid, vidimo, da je bila Soča zahodna meja darovanemu svetu, Vipava južno, «iuga Alpium* pa severna. Manjka nam še vzhodne meje. Devin je preveč oddaljen, da bi delal mejo. Tudi bi kraj P""''. ne bil primeren mejnik darovani zemlji, p »a kaka gora ali kaka voda. Soča je vt.. , Vipava tudi. Morebiti je lutli »Ortaona?> Od Gorice proti vzhodu je veft potokov, ki teko od «iuga Alpium* proti Vipavi, kakor Lijak, Vrtovinski potok, Hiibclj itd. Po mojih mislih je »Ortaona« Vrtovinski potok. Naj-brže je beseda Ortaona ponesrečen prevod za Vrtovi n, kakoršnih je prav veliko po zgodovinskih spisih srednjega veka. Vrt se pravi latinski h o r t u s, ali pa v slabi srednjeveški latinščini tudi ortus. Latinska končnica «ona» pri krajevnih imenih se je preobrazila v slovanskih jezikih v «in*, na pr. Nona (N!n), Salona (Solin), Ancona (Min), Albona (Labin), Fianona (Plomin). Primerjaj tudi Roma (Rim). Ortaona (v nekterih knjigah stoji Ortona) je tedaj Vrt o vin. Ne mislim pa, da bi vzhodno mejo darovane zemlje delal kraj Vrtovin, lenuiC potok, ki izvira izpod «iuga Alpium«, teče skozi Vrtovin ter se potem izliva v Vipavo. Pri tej priložnosti naj omenim, da tudi «Orlmvin», kateri se omenja v neki listini oglejskega pa-trijarha Ulrika, natisnjeni pri Rubcius-u (Mon. ecel. Aquil„ str. 553) in Schumi-ju (Urk. i:. Regb., I., str. 80, št. 70), ni Devin, tctuuč Vrtovin.                                  Dr. Fr. Kos.
»Nada*. — Ta prekrasni ilustrovani list sarajevski se spominja v zadnji številki treh slovenskih umrlih mož: dr. Frana Celestina, dr. Jos. Muršeca in ir.is«ga Hrabroslava VolariCa. O zadnjem pravi
med  drugim,  da:  »--------bijaše samouk, u
Cijem je srcu plamtila iskra od Boga i njegove toplo zadojene skladbe brzo so ufuzile u narod. BijaLe neumoran sabirač narodnog muzikalnog blaga i vrstan poznavalac narodne pjesme, koja je megju Slovencima nada sve mila i čuvstvena*. — Ta vrli list ima na Slovenskem že mnogo štovateljev; želeti bi bilo, da bi ležal na mizi vsaj v vseh brdnih društvih in čitalnicah. Stane le 6 gld.! To je zelo nizka cena, ako pomislimo, da tekmuje z vsakim ilustrovanim listom velikih narodov.
Glasnik zeinaljskog muzeja u Bosni i Hercegovini. Urednik Kosta Hormann, vladin savjetnik (ob enem urednik »Nade*.)
—  Vsako četrtletje pride na svetlo pod tem naslovom krasna knjiga, polna temeljitih znanstvenih razprav, tičočih se Bosne in Hercegovine. Tu je nakopičenega toliko znanstvenega blaga iz imenovanih dežel, da moramo le občudovati delovanje tam živečih učenjakov in hvaliti dobro voljo domače vlade, ki zares skrbno podpira vsa kulturna podjetja. Tu se zbirajo pod spretnim vodstvom Horman novi tri učenjaki vseh strok, ki preiskujejo prošlost Bosne in Hercegovine ter ohranjujejo učenemu svetu spomenike iz temne, iz zlate in viharne prošlosti.
—   Pred nami leži krasna knjiga za tretje Četrtletje. Tu je na prvem mestu obširna razprava o predhistoriških sojenicah pri Ripču v Bosni; spisal jo je Čeh, rudarski satnik V. Rad mišk J, ki je umrl pretekli teden. Cela vrsta vrlo izdelanih slik pojasnjuje berilo. (Mnogo slik je izdelanih v Monakovu; krasne so!) Izkopane starine so iste vrste, kakor one v prazgodovinskih grobiščih pri Sv. Luciji in Kobaridu. — Jako znamenita je razprava dr. Truhelka o nadpisih iz severne in istočne Bosne. Napisi so vsi v pismu, ki je neke vrste cirilica. V teh napisih so se nam ohranili spomini na staro bosensko plemstvo, kajti o mnogih pokojnikih naznanjajo, da leže »u svoji zemlji plemenitoj*. Kdorkoli se zanima za minolost naših jugoslovanskih dežel, Cital bo z zanimanjem ta spis in — razvozljaval stare napise, katerih je veliko število v knjigi. — Dalje je tu obširna, zelo temeljita razprava o rimskih kamenitih spomenikih kninskega muzeja.
Foulard - Seioe 60 Kr.
bis fl.3.35 p. M. japanesisehe, chinesisehe etc. in den neu-esten Dessins und Farben, some sebuarze, weisso und ftrbige Hannabarg-Saida von 35 kr. bis ti. 14.65 per Meter— glatt, gestreift, karriert, gemustert, Ua-maste etc. (ca. 240 verah. Qual. und 20**0 verseb. Farben, Desna« etc.) Porto-und steuerfrei insHans. — Musler umgcbend. Doppeltes Briefporto nach der Schnreiz.                                                                          r<n
SeMen-Fabriken 6.Henneberff(k. u. k. Ho«.). ZORICH.
| Slovenci! Spominjajte se o vsaki 2 priliki šolske dece v »Sloginih* zavodih. |
Razglas!
Šempeterska občina pri Gorici namerava napraviti novo močno stolpno uro s tremi kazali. Večje kladvo naj bi tehtalo 15—16 kg.
Podpisano županstvo sprejema pismene ponudbe do 15. decembra t. 1.
Proda se tudi stara stolpna ura.
Županstvo v Št. Patru
dne 28. novembra 1895.
Zahvala.
/a mnogoštevilne dokaze presrčnega sočutja sorodnikov, prijateljev in znancev ob smrti najine nepozabne sestre
Josipins Sovdat,
za obilno spremstvo na nje zadnji poli, izre-kave   vsem  gorenjirn,  sosebno  pa   tudi gg. pevcem za ginljiv«* nagrobrtice in  daroval«1-Ijcm vencev najino najiskrenejšo zahvalo, žalujoči sestri Ivanka in Amalija Sovdat. Tolmin. :!('». novembra IS'.»."».
Pismeno poučevanje posamičnikov.
Francoski, angtaskl in italijanski jszlk, dulje v trgovinskih računih, v doplsovalnomu knjigovodstvu, v no njlcnom pravu, lopopisju in brzoplsju
(stenografiji) poučuje so possmlčniko plsmsnim potoni: — l'/.orna pisma i navodila razpošilja zastonj in fhinko po c. kr. doz. šolsk. svotu dovoljeni zavod za IV.incozki jezik ravnatelja Leopold« Pfalznsr-ja (professeiir diplome) na Dunaju, l. Cezirk Fleisclimarkt H.
Gostilna Antona Vodopivca
(Po domiife „pri 1'rvm'kou'ii") v Trstu, ulica Solllario štev. 12
se priporoča in objavlja slav. slovenskemu občinstvu Trsta in okolico, da je preskrbljena za svoje prostore in za veselice /IV/. Sokola" iz lastno zalogo pravega f-uega in   belega,   nepokvarjenima   vina   po   doli
označenih reiuik Črno prvuško (novo) po :K krajoerjov lu »-Rolo        „        (novo)   .    10 Kizlinir  sladki,  pr vaški (novo) po  iS liier Modra frankitija prva«, (nova)    „   10   „
Stara vina, bela in friin, veileliia. toei v sodih po 10 in 1H kr. liter, v steklenicah pa liter prve vrsto po SO, druge po »10 kr. Družinam  od 5 litrov naprej \ kr. ceneje.
Samo še
Prodaja se po «eni v Gorici
v stolni ulici št »3.
(zraven  cerkve).
Za ntožko obleko: itruk, loden, sukno, kamgarn, kakor tudi pisanja vseh vrst.
Ševijot, flanela in fuitanj za žensko obleke. Plašče in robce velike in toplo iz flanela. Pogrinjala z bato prešita in iz volne. Zimsko suknje, menčikofi in hlače iz sukna vseh vrst.
Jopice, spodnje hlače in toplo srajce iz volne in bombaževine.
Velikanska izbora volnenih rob-člčev za žensko in mnogih drugih rečij za sedanji čas.
Prodaja se po zelo nizki ceni v proda-jalnici v Stolni ulici it. f3 (zraven cerkve) v Gorici in sicer
samo še nekoliko dnij.
Naravne mineralne vode Iz raznih studencev.
Kemični, ffarmacavtičnl In drogerijski izdelki najbolj čislane domače in tuje zdravllsks posebnosti.
Ribjo olje, naravno in izvrstno, prijetnega okusa in kemično čisto.
Ribje olje z železom   ali   železnim
Najčistejše žvepienpklslo apno c. kr.
kmetijske šolo v Gorici za vinarsko
rabo. Zdravila   za   živino,    konjski   cvet, konjski praiek, goveji praiek. Homeopatična zdravila.
prodaja novoustanovljena lekarna
A.  Gliubich v Robatišču.
Za trgovce In krosnjarje!
Najboljše in najcenejše kupovališCe za vse vrste: mozke in ženske nogavice. Jiigerjevo perilo, robce itd. v tovarniški zalogi
Jos. Manili, Dunaj
t. Sctuvertgnss« It lltei Wipplingerstrasse 18.)
Najtočiiiša   razpo-
Hljatev po Mezniri
in  pošti na  vse
strani.
Liniment. Capsici comp.
Iz Blehteijcvc lekarne t Pragi pripoznano kot izvrstno bol ubla-žujoče mazilo; za ceno 40 kr., 70 kr. in 1 gld. sa dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno le
RictrtcrJCT LiiiMit s »s Ure a"
kot edino pravo in vzame
ie tako steklenico, ki je pre-
videna s »sidrom" kot ^nano
zaščitno znamko.
tiribrjen lekarn .pri zlatem leva" v Pra|i.
¦        ~		
¦   - °o           iSaal		
¦   <U -         JE-flaV		•=            1
¦   =*~     fir^riia		
¦ .*—    BfcfiaBH!		
mm-.-     W 1 L ? 1		i      i6      1
1 a -  1 I   ia :-     H 1   >^     1 1   s;     jI	m	
¦ tja    H		
¦    N  r      1 1         ti      1	»——j	fSI s- * % 1
>	r-* m	anK   " ** ~ 1
o	^h»T^§	!¦ § S1
tt isi		o       = -O        I ^       i:   O        1 "i   : n    I
K JF1 \Tf)     >1UIII'MlHHlHI ¦VSBanaaBBBBBVBBnal		
BW    Kupi se pas "*%^
dojra, ali kake večje plemenite pasme „, okoli pol leta star. — Ponudbe na uprav ništvo ,S o C e".
Op.
Razglas.
Naznanja se, da
javna dražba
Zastavil III. eetrtleta, t. j. mesecev julija, avgusta in septembra 1B94.
začne v ponedeljek, 9. decembra 18«.).j. ter se bo nadaljevala naslednje četrtke \'4 ponedeljke.
Od ravnateljstva zastavljam loc in ž njo združene hranilnice. V Gorici, dne 9. novembra 1895.
! Zahtevajte !•
¦fllil,,   k:ittT.'L
!
bratje Placlit,
|tnit In iiirilimrodna      L
tovarna za strune in  t
.   hb^      glasbeno orodje,     t
i      5chSnbach 379 pri TJebu, Čefko.       \
2   /.i !<U\ii'i/.ri:iii.i -w/i (,'oitillil iu<«triiiii.j;ii!i,,iii..,,   J
i  Gosli braz loka.        Loki.         Callo ia   t
*   Ooali brax laka.
2   koncarta,  lino 1M1
T>   r.,.-niL..ii..        Citr«   ,.  .,.,;, ,.^„111
2       Piicall 'flaulat za koncarta
^   inVaJ.;-_a <:, ll._ Ku—. _      Klarlnati
i..--|.iL.,.„.   t
= »rr. n.t.lil-   t
um kan-   J
Loki   i
¦il-ai:.H. Kh.I
tJ*jmji+JtJB,JmMJlJBJmJiJt^
Mlekarija M. Wasmeyr
v Jivilijv" (immitt     Razna daljna) pri Gorici,
priporoča
dnevoma sveže zdravilno in za
dojenee prirejeno mleko, Dobiva w v prodajalni«'! jest v hi pri
Ivanu Janesch u
(|.r-j V. .M|.i ie r..)
v Vrini ulici (vin (Jiiinluio).
rzPc zdravnikih priporcjnr.c = llaTaTlaTaaVa^
1   carla u ;
1»   za floili
*»   Fiiilji ie m M*tu> M«iLi     lir u mja, it na uouji
1            Nu>].iv |.r<»iu.'. nllrll4i>r l*lm-ht- uli
Hltl'Htii   1'lKcllt".
2 Iščemo zastopnike v posam. mestih, i
Nad 50 let pripoznano za najboljše umivalno mi!a|
IPOLLO
fMILO
Pravo samo z gorrajim otiskom. Pred ponarejenim se svari.
1     Sm\WKm\WB^mWS!lm^^^            lekarne         fj
Cristofoletti JJ
v Gorici.        ||
I HRT-* Tb pristno olje ie izborno sreistvo proti prsnim boleznim in proti sploini obnentiltstt ~Wtt JJ
I                    CiTi.t (iri^inalni sleklcniri naravni' vr>li> nm-ni* 7<> kr., brlf  t j:ld.                   CTJ
Ribje olje z železom. 3i;;!f' ZH ^ olje z železnim okisom. ^t. H
, pi.ro
pn
ilravijo v kratkem prav khIiivo vse bolezni 1 n:i kosteh,  Skrofoli,  pomankaiiji' krvi iti
I!
1 in Šibkim  o!rokom.  —  Cona ,
steklenici 70 kr.                   >ploSna ohioin^lost.'(Vnsi stckl. 70 kr.  N
I Opomin. <-'ljf\ kati-ro ilobivam naravnost z Xiirvi-Ski»p'a. pivdno ya nalivam v bt.^klc-  H
niči'. vsol»»j kt-mi^ki preiat-cm, da morem svojim odjemnikom garantovati pristnost in  IHf
zdravilnost.                                                                                                               H
Elizir iz kinc-žcliv.ii       Cristololotti.                          ||
najlnilje soilclujor«' sivilstvo z ribjim uljem, ji*  IlJljbolj*' |>ro(l |»0-      ||
iiiaiijkiiiijii krvi                                               ||
Cena steklenici 60 kr.                  H
x=rxxzixiixi5xzxiizixxrzxxsxxi!
|; J. Pserhoferjeva lekarna ,,Zum goldenen Reiciisapfel" |
i
>*a Dunaj u, l., Siii&trrstrnssM1 !»">.
J. Pserhcferja
S
^5        otvarjajoče krogljice, i->; ir..-r.»v..n« kričistilne hrogljtce         $;
P>                                                  >t;ir..znna... l.ihko ..«U.ij.«jor,» iW.mu\> -r^M",.                                                  &'
1^                  IV kiM^iiiv -:,Mi,'ili:  1 ikatljica x IS krogljicamt 21 nč., iadan zavitak G *k.   >;
«H  1 gld. 5 nt.,  pii u.fr.ink.n.ui! poSiij.itvi po |-iJ!n-.iu [...vi-Mju   1 gld. lO nč.,         Ako >e .Icmtr   j»,
SS   .K*rej ,,.,;!„..   m tn-l«  |.laf:.li   ,¦..«.,.   in   -'ati..:   t   z-vilok   l-vli--  1 W'M- -'-» n.\.   "J nvitkii i VIA.   &
m  -H) nf.. :? zavitki :t V\A  :J5 nP.. i z.»i:ki ^ »M. *» nf..  :. r.v.itkov .", rul. -JO n'-.. 10 s.nilkov :> ftl.L   &
]g|  '.'<) n.\ iManj ko: j«l.-n z-iv.!.* s, m- ,...»4»..                                                                                                   fa
[¦r.w.m.>, .1 > s.^ u,-.',-»,» r.aht, v.i jJ»T- J. Paarhofarja^a ot^arjajoča fcrogtjlca -TWM   ^.
t paziti ¦<¦. .U i»i,t {..»krov vsik.- žkjj^ifp t-t, \W\yi- J. Paarhofar v rudaCIh |ii»»m»li. k,Ut-;.y,>   |?,
.» tiilfti n,i luvuililu za ;»oi-.tlin.
in kivi.i ž«-;. .1.M-. k:»l.ir ;.• i»..kv.irjon, 1 s-lekU-iiira ¦22 n.'.. !-• rf-kl. -2 uW.
^lastilo za rtiiu*. i st.-wK-n«-a wm.\ _ Fijakerski prsni prašek, 'i;!' i
poštnino prosto t>0 nf.                                                {
Tannochiiiinska poinada i0JjJ; i
pospešuje ras-l. I:is. t Sk.itlji.-fi i n\A.                '     '
Ranoceliii obliž ^^^
nv«\, prosto poštnine j);i 7."i inf.                               j
Univerzalna čistilna sol jMi-Jim, *
doriafc hroilstvo proti jioslclicam slabe prebave,  { 1 omot t jjUI.                                                              <
I>;izven imenm.-uuh izklkov diibivajo so S-1 rfnve tu- in inoremske f.irmaceulifne sperija- j litete. ki so buV p., vsili ;iv.-Uij.«kili f.is»m"sih oiuaruVne ti-r se na zahtovanje tofno in cl-ho pri>- V skrbljajo tmli pro.luu-ti. kujilt ni ^ zalnjri. — Racr^illjanja po polti \rše .-=<¦ t«>»»». ll »ebn ;e \ denar naprej postali: vefja uarnfila pn poStnelu ]ir>._ctj'u.                                                                             (
iJaF*    Pri poMIjatvi denarju po poštni nakaznici stnne porto dosti manj j kakor po povzetju.
Balzam za ozebliue ?;,p"rS';
nf.. pro-to poštnim' firi nf. !  TrpotČeV    sok,   l s.lcU.-n;.-.» :.0 kr.
Balzam za goltamv. i,^1^
i  nin« pro>li> *"»"» nf.
! Stollov ,KoIa-preparat% I^Ko'
' za otr.»|ifttiiji» želodca in živ.vv. l-litonu >t«'ki. Kola-vina ali .-Iiksira M. X '.. litra ^ld. ttltl. V4 litra !?.". novf.
! (Jrenka tinktura za želodee,
| (pr.>j ?.i\Jjeiwka cmmum. ali praško kapljice imenovana). Italilo raztnpijajofe fiedstvo, ti oživ\ja
mmz