Uto 1881. 35 Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos X. —Izdan in razposlan dne 31. marcija 1881. St. Ukaz ministerstva za trgovino od 7. marcija 1881, o enakšnem narejanji in prigledovanji priprav za dajanje znamenj po propisih, merečih v to, da se ubrani tista nesreča na morji, ko la^ja ob ladjo ndari. §• 1. Barvovite bočne (stranske) luči naj se — ne oviraje vrvja — postavljajo vsegdar tako, da jim jadra ladje v nikakem položenji ne morejo kratiti vidnosti. Parnice na kolesi naj si postavljajo svoje bočne stavne luči na najvišjih kon-činah kolesnjakov, a ladje na vijak morebiti na konceh poveljstvenega mostü, molečega na ven. Luč na prednjaku, ki naj jo imevajo samo parnice vozeče se, bodi takisto kakor barvovite stavne luči popolnem nepomično postavljena tako, kakor je določeno v mednarodnem propisu v odvračanje nesreč na morji, da ladja ob ladjo ne udari (Ukaz trgovinskega ministerstva od 20. januvarja 1880, Drž. zak. št. 10). § 2. Zasloni bočnih luči naj se nameščajo in trpežno pritrjajo zunaj varit (lestvic, sartij) in drugega vrvja na ploščah ali na žerjavih, a pri ladjah na vijak in na kolesi na tistih mestih, ki so povedana v §. 1. v Žerjavi, na katere se pritrjujejo ti zasloni, morajo sezati na ven takč, da morejo stavne luči, ki se ne smejo nikdar pritrjati na vrvje, v propisano mer in nepretrgoma biti vidne. Ladje jadrenice pod 80 bečev (ton), ki nimajo poprečnih jader, smejo plošče 'n zaslone pritrjati k lestvicam na prednjaku. Zasloni bočnih luči morajo tako postavljeni biti, da ustrezajo namembi, v katero so določeni po mednarodnih propisih v odvračanje namorskih namreč po zagonu ladje na ladjo. (81or.nl.oh.) 12 Zaslon stavne svetilniee na desnem boku bodi zelen, a zaslon na levem boku rudeč. Da se preubrani premena rudeče luči z zeleno, kadar se postavljata na ladji, naj bodo mesta, kamor se devajo te luči, ali okrovi svetilnic tako napravljeni, da se rudeča luč more samo na levem, a zelena luč samo na desnem boku postavljati. §• 3. Stavne svetilniee je narejati iz bakra ali iz bele pločevine in od znotraj skoz in skoz dobro pokositeriti ; vrb tega je bočne svetilniee od zunaj namazati z enako barvo kakor njih steklo in zaslon, torej svetilnico desnega boka zeleno, a svetil-nico levega boka rudeče. Oblika bokovnih in svetilnic na prednjaku razvidna je iz podob ali figur 1, 2, 3 in 4, a njih obmer iz skrižali ali tablice pridjane na konci tega propisa, po kateri se ladje razdeljujejo na 3 različne kategorije. «§• 4. Ni dopuščeno, rabiti pri stavnih svetilnicah krogovito zakrivljena navadna stekla enakomerne debelosti, mariveč ukazuje se izrečno, da se za barvovite bočne svetilniee jemljö samo in edino ravno-izbočene (plankonveksne) leče (fig. 5) a za svetilniee belih prednjaških luči na parnicah edino ahromatična stekla (fig. 6). Izimajo se ladje iz pod 25 bečev ali ton in pa parne barke. Leče in stekla svetilnic desnega boka naj bodo modro-zelene, a leče in stekla levega boka črešnjevo-rdeče in tako jake barve, da bode moči dotične barve v propisani razdaljini popolnoma razločno razpoznati. Obmere leč in stekel, o katerih se tu govori, poočituje skrižal ali tablica na konci tega propisa pridodana. §• 5. Vsaka stavna svetilnica imej po eno lampo, narejeno za svetilo z laškim oljem, če se tudi navadno rabi lampa za kameno olje napravljena. Ni dopuščeno za svetilo pri stavnih svetilnicah rabiti parafina. Lampe teh svetilnic naj bodo dovolj velike, t. j. velikega obima, da zlahkoma sprejemajo po toliko laškega, oziroma kamenega olja, kolikor ga je potreba za gorenje skoz 16 ur najmanj. V lampe, namenjene za porabo kamenega olja, naj se vlaga navadna, vendar dobra morska goba, da vsrka in v sebi drži' nekaj kamenega olja, da se ne izlije iz njih, kadar morje valove žene. Lampa bodi tako narejena, da plamen biva v središči vodoravnega kroga svetilničnega stekla, sredi njegove višine. Razen trakastih stenjev smejo se pri lampah za laško olje uporabljati tudi vrvčasti stenji; ali le ti morajo nameščati se na razno ali vsak sebi tako, da jim bodo plamen enolik plamenu trakastih stenjev. Podobe ali figure 7, 8, 9, 19 in 11 kažejo razne razredbe stenjev a njih obmeri so razvidni iz skrižali, pridodane pričujočemu ukazu. §. 6. Yrh tega, da morajo notranje stene stavnih svetilnic biti povsod dobro poko-siterjene, naj ima še tudi vsaka svetilniea, bodi narejena za rabo laškega ali pa kamenega olja (razen svetilnic na barkah izpod 25 bečev držečih in parnih bark) po en primeren, moč luči kolikor se dâ pojačujoč reflektor, ki je narejen iz kovine in gladko olikan. Ti reflektorji naj se delajo tako, da se lahko snemajo in brez truda postavijo na lampah, naj v njih gori laško ali pa kameno olje. §. 7. Steklo svetilnic z rdečo lučjo, kakoršne morajo imevati usidrene ladje, naj bode oblo, brez barve, povsod enako debelo ter okroženo z omrežjem iz žice. Petlje teh hranilnih mrež naj bodo toliko raztegnjene, da se luč teh svetilnic okoli in okoli kar je moči brez pretrga lahko vidi. Podoba teh svetilnic se vidi iz fig. 12, njih obmer iz skrižali, pridodane na konci. Oble svetilnice z rudečimi stekli, kakeršnem orajo imeti ladje, katere se vsled kakega slučaja kretati ne morejo, enake so po svoji napravi in po obmeru gori opisanim oblim svetilnieam. §• 8. Svetilnice, imajoče po eno zeleno in rdeče steklo in pa eno brezbarveno 8teklo za ri barske in druge nepokrite ladjice, morajo biti take, da jim bode vidnost enaka vidnosti, katera je zapovedana za barke izpod 25 bečev držeče. Rudeče in zelene oble svetilnice, kakeršne morajo imeti plovila, ki lové ribe v vlečene mreže, odnosno z mrežo na dno spuščano, morajo se narejati tako, kakor bele oble svetilnice, opisane v §. 7, in njihovi obraeri naj se skladajo z obmeri brezbarvnih oblih svetilnic ladij pod 25 bečev nosečih. §. 9. Dolžnost c. kr. pristanskih in pomorsko-zdravstvenih uradov je, poprije-mati se vsake prilike, ki se jim ponudi, da ogledajo stavne svetilnice in znamenja o megli dajana avstrijskih ladij, katere so kje v uradnem okoliši imenovanih uradov, in to sosebno tedaj, kadar imajo za kaj misliti si, da so se utegnili ti propisi zanemariti. Isto dolžnost imajo tudi c. in kr. konzulski uradi glede avstrijskih ladij, ležečih kje v njihovem uradnem področji. Tiste stavne luči, za katere se najde da ustrezajo propisom, oznameniti je Z oblastvenim v to nalašč določenim pečatom ali Štempljem. Kjer koli bi stavne svetilnice ali znamenja o megli dajana propisom popolnem ne ustrezale, naj organi c. kr. pristanskih in pomorsko-zdravstvenih uradov, °ziroma c. in kr. konzulskih uradov primorajo kapetana tiste ladje, da si omisli priprav za dajanje znamenj, ki bodo popolnoma po propisih. §. 10. Ogledujoč različne svetilnice paziti je sosebno na to, da ne more va-nje ni ° dežji, ni o zaganjanji valov priti voda, da bi plamen pogasila, niti naj se no pušča v nemar, da dogledaj luči ni samo zavisen od velikosti in jakosti plamena, temuč da je vsegdar v zvezi z višino stajališča teh luči, in se torej te luči ne smejo postavljati niže nego 2 metra nad morskim licem. Pri c. kr. pristanskih glavarstvih (kapitanatih) hrani se na ogled in vzor po ena od vsake teh različnih vrst propisanih stavnih svetilnic. §• H. Ako kapitan kake avstrijske ladije ne izpolni določil tega propisa, če prav se mu je to reklo (§. 9) in mu je mogoče, pokaznijo ga c. kr. pristanski in pomor-sko-zdravstveni uradi, oziroma c. in kr. konzulski uradi z globo med mejami ustanovljenimi v členu 28 ukaza trgovinskega ministerstva od 10. januvarja 1880 (Drž. zak. št. 10), ki teče v pomorstveno-podporni zalog, ter se, ko bi se ne dala potirjati, premenja v zapor, in to za vsakih pet goldinarjev v en dan. Zoper odloko, ki jo izreče c. k. pristanski in pomorsko-zdravstveni in pa c. in kr. konzulski urad, moči se je v 15 dnevih vzklicati (uteči) na c. kr. pomorsko oblastvo v Trstu. Ako to oblastvo potrdi odloko prve stopinje, če tudi kazen zlajša, ni več nadaljšnjega vzklica. Vrh tega smejo c. kr. pristanski in pomorsko-zdravstveni uradi takšnej ladji odreči odpravo dotle, dokler se zahtevane predrugačbe (ako je namreč mogoče to na samem mestu storiti) ne storé, ali naročiti jih je ladjarju o pravem času. §• 12. Vsak kapitan je odgovoren za škodo, ki nastane iz prestopa tega propisa. §• 13. C. kr. pristanski in pomorsko-zdravstveni uradi dolžni so ogledovati tudi stavne svetilnice in znamenja o megli dajana ogerskih ladij, ki pridejo v obsezaj njihovega uradnega okoliša, ter imajo pravico tem ladjam enako avstrijskim naložiti, da se ravnajo po pričujočih propisih. Ako bi se zapazila kaka nepravilnost, naj ti organi popravo naročajo. Ako bi se njih naročilo gledč odprave zaznanih nepravilnosti neposlušalo, naj rečeni organi precej o tem dogodku poročč c. kr. pomorskemu oblastvu, katero stvar po primernem načinu na znanje dd kr. pomorskemu oblastvu na Reki. C. k. pristanski in pomorsko-zdravstveni uradi imajo dalje pravico, ogledovati priprave za dajanje znamenj ali signalov na tujih ladjah, ki bivajo v obse-žaji njihovega uradnega okoliša, zadovoljujoč se vendar s tem, da v čisto denejo, če iste ustrezajo mednarodnim propisom v odvračbo nesrečnega sokoba ladij na morji, a sosebno, če jim so stavne svetilnice v propisanih razdaljinah vidne in če osvetljujejo propisani lok obzorja. Ako se zapazijo kake nepravilnosti, poročiti je to c. kr. pomorskemu oblastvu v Trstu, katero po tem priznani stvar po trgovinskem ministerstvu oblastvu tiste države, kateri ladja pripada. Obrazci ali figure stavnih svetilnic in njih sestavnih delov Fig. 2. Fig. 4. ■---f—i—c Fig. 10. Fig. 12. Ako bi tuja ladja celö ne bila preskrbljena s pripravami za dajanje zna-menj, kakor pišejo mednarodni propisi, podvrže jo pristojni c. kr. pristanski in pomorsko-zdravstveni urad na temelji člena 28 v ukazu trgovinskega ministerstva od 20. januvarja 1880 (Drž. zak. št. 10) kazenskemu uradovanju zarad prestopka propisov, danih v odvračbo namorskih nesreč po sokobu ladij. §• U. Vsak voditelj ladije ima dolžnost, imeti en primerek tega ukaza, ki naj se hrani pri ladjinih listinah ter na zahtev pristanskega ali konzulskega urada pokaže. §• 15. Pričujoči ukaz pride v moč tist dan, katerega se razglasi. Istega dne stopi iz moči ukaz trgovinskega ministerstva od 1. maja 1878 (Drž. zak. Št. 53). Pino s. r. Tablica o obmerih stavnih svetilnic in njihovih sestavin. 0 b m e r i Vrsta svetilnic Svetilnice in njihove sestavine Ladje cez 200 *) becev Ladje in barke od 200 do 25 *) bedev Krita plovila pod 25 bedev *) in parne barke milimetrov Okrovi. Višina notranja od svetilnice dna do doljnjega \ kraja od pokrovca 1 £ i ■ 280 230 150 Višina od doljnjega kraja pokrovcu do naj- I -| 1 zgornjega kraja od dimnika ) :=s " i:to 110 70 Premer dimnika ilj ' 120 100 60 3 'S S Širina ene izmed obeli pravokotno stikajočih a [ sc zadnjih (hrbtnih) plati ' V . 230 170 120 © i n Leče in stekla. 2 s Tetiva vodoravnega notranjega loka rdedih in zelenih led, odbijajc tist del, ki je v svetilnici vdelan . . . 180 120 — « © .5 O CQ Tetiva vodoravnega notranjega loka rdedih in zelenih zakrivljenih stekel enake debeline, eventualno led, brez dela v svetilnici vloženega 100 Višina ali razdalja od gornjega do dolnjega kraja rdečih in zelenih led, brez dela v svetilnici vlo-ženega 137 95 — *) Kosmata držina ali nosilnost. Vrsta svetil nie Svetilnice in njihove sestavine Obmeri’ Ladje .čez 200*) bečev Ladje in barke od 200 do 23*) bečev Krita plovila pod 23 bečev*) in barke milimetrov Steklena debelina leč sredi njih višine • 33 30 g Dolžina navpičnega loka leč, brez dela v svetilnici . . 130 100 — ‘3 Višina ali razdalja od gornjega do |doljnjega kraja rdečih in zelenih zakrivljenih stekel enakšne debe- £ losti, eventualno leč brez dela v svetilnici .... — — 73 © M OD S 'S Stenji. Premer vrvčastega stenja 5 5 — © ali širina lokoma vdjanega (rakastega stenja pri ►g lampali za laško olje 30 20 13 « Širina premočrtno vdjanega trakastega stenja pri lampah za kameno olje 17 8 8 ali premer krogoma vdjanega trakastega stenja pri lampah za kameno olje 8 g *s Višina svetilnice na prednjaku enaka višini bočne sve tilnicc S —v "S * Premer dioptričnega stekla svetilnic na prednjaku . . 190 130 — >■ * c- Višina dioptričnega stekla brez dela, kar <;a je v sve- .2.1 tilnici 130 100 — © Obmeri stenjev pri lampah, za olje kakor pri bočnih svel ilnicah h Obmeri trakastih stenjev pri lampah za kameno olje . . 17 12 — 0 a Višina svetilnice z dimnikom vred \ f . 400 300 300 ii=: Premer (vodoravni) oblega stekla . 1 \ . 200 130 130 •B © -S* Premer vrvčastega stenja pri lampah za laško ( -g J =£§ olje z dvema stenjema ) ' . H 3 3 •ssa Širina premočrtno vdjanega trakastega stenja lij s-> pri lampah \ 'j? / . 12 8 8 »3 Notranji premer krogoma vdjanega stenja . ,/ k, . 8 8 8 *) Kosmata držina ali nosilnost. **) Parne barke izpod 25 bečev nesoče morajo, kadar se vozijo pod parom, razen obeh bočnih svetilnic imeti še tudi tisto belo luč, ko jim je zapovedana za slučaj, ki so usidrene. 33. Ukaz ministerstva za pravosodje od 14. marcija 1881, se občine Hodnovice, Tyskovice in Hraplice odkazujejo pod okoliš mestno-delegiranega okraj nega sodišča Premyseljskega v Galiciji. Na temelji postave od 11. junija 1868 (Drž. zak. št. 59) odločujejo se občine Hodno viška, Tyškoviška in Hrapliška iz okoliša Nizankoviškega okrajnega sodišča ter odkazujejo pod mestno-delegirano okrajno sodišče Premyseljsko. Ta ukaz pride v moč 1. junija 1881. Prazâk s. r. 33. Razglas finančnega ministerstva od 25. marcija 1881, o ustanovitvi carinišč (colišč) s področjem malih colnij II. razreda v Prosicenem kamenn, Lisic- jaku in Sv. Roku. Po glasu priobčila od kralj, ogerskega finačnega ministerstva ustanovila so se v Prosicenem Kamenu, Lisičjaku (v stajališči prejšnje Modrogredske male col-luJe) in pri Sv. Roku (v stajališči prejšnje Malohalanske male colnije) carinišča z oblastmi malih colnij II. razreda. Diiuajevvski s. r. 34. Postava od 30. marcija 1880, ° davkih z davščinami vred, da se bodo v teku mesecev aprila in maja 1881 dalje pobirali, in o državnem potroškn, kako naj se v tem časa opravlja. S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako: §• 1. Vladi sc daje oblast, v tečaji mesecev aprila in maja 1881 dalje pobirati postavljene neposrednje (preme, direktne) in posreduje davke ter davščine s pri-) auiiajewski s. r. Popravek. V razpisu finančnega ministerstva od 11. februvarja 1881, razglašenem v V. kosu Drž. zak. pod štev. 11 naj se pod II. v točki 3, poslednja vrsta na-'nesto „pod I, 2, 3 in 4“ čita: „I., 2 lil 3“. (Slovcnlirli.) j «j fl