raziskovalna dejavnost 201 Analysis of the difficulty order of the swimming tests, which are usually used for evaluating the knowledge of non-swimmers Abstract The aim of the study was to determine the relationship between the suggested order of swim tests and swimming progression of the children. We tested children with seven different swimming tests such as tests of the water adjustment skills and tests of the ability to swim breaststroke with the head above the water and breaststroke with normal breathing. 39 children participated in the study. Results showed that the exercises did not follow from easier to harder one. Theoretical order of tests concerning water adjustment skills was consistent with the order that children mastered. Moreover, it was obtained that the breaststroke with the head above the water was easier task then swimming breaststroke with the normal breathing. Only the test for gliding showed unexpected results. Due to this, we suggest that very well gliding performance is not necessary skill to start with learning swim- ming technique. Therefore, Slovenian task scale for evaluation swimming knowledge should be revised in a way to evaluate glid- ing ability/knowledge later during the learning process. Key words: adjustment to the water, breaststroke with the head above the water, breaststroke, difficulty level of the tests. Izvleček Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali se vrstni red testnih na- log, s katerimi smo ocenili znanje in sposobnosti neplavalcev na plavalnem tečaju, dobro ujema z dejansko težavnostjo posameznih nalog. Učence smo testirali s sedmimi testi, ki so vključevali naloge prilagajanja na vodo in plavanja žabe ter prsnega. Vzorec je predstavljalo 39 predšolskih otrok. Uspešnost učencev pri posamezni testni nalogi je pokazala, da si testne naloge niso popolnoma sledile od lažje k težji. Vrstni red testnih nalog, ki so se nanašale na prilagajanje na vodo, se je dobro ujemal z vrstnim redom, ki smo ga priča- kovali in po katerem sicer poteka poučevanje. Pričakovano se je »plavanje žabe« izkazalo za lažje od prsnega. Glede na rezultate raziskave lahko zaključimo, da je bil predvidevan vrstni red testnih nalog za ocenjevanje znanja in sposobno- sti neplavalcev relativno dobro postavljen glede na dejan- sko težavnost posameznih nalog. Izjema je le testna naloga drsenja. Izkazala se je za bistveno težjo, kot je bilo predvide- vano. Zato predlagamo, da se: znanje drsenja ne postavlja kot nujen pogoj za prehod iz prilagajanja na vodo na uče- nje plavanja in se spremeni slovenska lestvica ocenjevanja znanja plavanja tako, da se z nalogo drsenja preverja znanje kasneje pri višjih kvalitetnih ravneh. Ključne besede: stopnje prilagajanja na vodo, plavanje žabe, prsno, zahtevnost testov. Tadeja Moravec, Jernej Kapus Zahtevnost testnih nalog za ocenjevanje znanja neplavalcev 202 Uvod „ Učenje plavanja neplavalcev pri nas naj- pogosteje poteka na dveh ravneh, kot sta prilagajanje na vodo in učenje plavalne tehnike. Na vsaki ravni si naloge, ki jih učen- ci osvajajo, smiselno sledijo. Zaporedje ozi- roma metodični postopek je sestavljen v skladu z didaktičnimi principi, torej si vaje sledijo od lažje k težji, od tiste z enostavnim do tiste s sestavljenim elementom, od uče- nja znanega do učenja neznanega gibanja. Glede na to metodični postopek prilagaja- nja na vodo sestavlja šest stopenj, kot so: prilagajanje na upor vode, prilagajanje na potapljanje glave, prilagajanje na gledanje pod vodo, prilagajanje na izdihovanje v vo- do, prilagajanje na plovnost in prilagajanje na drsenje. Ko je učenec dobro prilagojen na vodo, torej zna sproščeno drseti na gla- dini, začnemo s poučevanjem plavalnih tehnik. Gibanje začnemo učiti z vajami na kopnem. Tako učenec dobi predstavo o pravilni izvedbi, nato nadaljujemo z uče- njem plavalnih gibov v vodi po določenem zaporedju: na mestu, ob robu bazena, v ho- ji (samo zavesljaji), s pomočjo partnerja, s pomočjo plavalnih pripomočkov (plavalne deske, črvi/tube, plovci, metuljčki, maska, dihalka) in brez pripomočkov (samostoj- no izvajanje). Postopek učenja posamezne plavalne tehnike je sestavljen iz: učenja po- ložaja telesa, učenja udarca, učenja zave- sljaja, učenja gibanja glave z dihanjem v ko- ordinaciji z zavesljaji ter učenja koordinacije tehnike. Učenje plavalnih tehnik poteka na treh težavnostnih stopnjah, kot so osnovna, nadaljevalna in tekmovalna tehnika (Kapus idr., 2002). Tudi pri učenju plavalnih tehnik naj bi si vaje sledile od lažje k težji, od tiste z enostavnim do tiste s sestavljenim elemen- tom, od učenja znanega do učenja nezna- nega gibanja. Tako poteka učenje plavanja pri nas in tudi v tujini, kjer imajo opisane/ predpisane po večini podobne postopke. Vendar pretekle raziskave in izkušnje kaže- jo, da morda ta zaporedja, ki naj bi temeljila na težavnosti posameznih vaj, niso najbolj ustrezna (Erbaugh, 1978; Bradly, Parker, Blanksby, 1996; Junge, Blixt, Stallman, 2011). Težavnost posamezne vaje namreč ni kon- stantna, temveč se razlikuje od učenca do učenca. Odvisna je od številnih dejavnikov. Izstopata predvsem starost (Zhu, Erbaugh, 1997) in v določeni starosti tudi spol učen- ca (Erbaugh, 1981). Poznavanje zahtevnosti določene gibalne naloge ni pomembno le za razumevanje metodičnega postopka, temveč tudi se- stavljanje primernega testiranja, s katerim učitelj ocenjuje plavalno znanje in sposob- nosti učenca. To lahko poteka v obliki zače- tnega (učitelj preveri pripravljenost učenca za pouk plavanja (Langendorfer, Bruya, 1995) in jih razvrsti v homogene učne sku- pine) ali končnega testiranja (učitelj oceni učenčev napredek). Testi so sestavljeni iz nalog, ki jih učenec spoznava in se jih uči/nauči med poukom plavanja. Izbor in zaporedje testnih nalog je v ožjem smislu vezano na posameznega učitelja in na dru- štvo, ki program učenja plavanja organizira. V širšem smislu pa v Sloveniji uporabljamo 8-stopenjsko lestvico, sestavljeno iz na- tančno opredeljenih testnih nalog (Jurak, Kovač, 1998). Učitelj skuša z njeno pomočjo ugotoviti učenčevo znanje plavanja in ga umestiti v standardizirane skupine znanja plavanja (Kapus idr., 2002). Podobno kot pri nas se tudi v svetu uporabljajo različni testi in lestvice za ocenjevanje znanja plavanja. Lestvice se običajno začnejo z nalogami prilagajanja na vodo v povezavi predvsem z nalogo nadzora dihanja, nadaljujejo pa z nalogami plovnosti, plavanja in vstopa v vodo (Harrod in Langendorfer, 1990). Tudi pri tem zaporedju se pojavlja težava, da si testne naloge ne sledijo po težavnosti od lažje k težji (Harrold, Langendorfer, 1990; Langendorfer, Chaya, 2010). To je še toliko bolj pomembno takrat, ko z določeno pla- valno nalogo določimo, kdo je plavalec in kdo neplavalec. Pri tem je potrebno jasno opredeliti plavalca in določiti znanje pla- vanja ter sposobnosti, ki so za to potreb- ne (Stallman, 2011; Laakso, Stallman, 2011). Vendar je to že preveč za namen pričujo- čega članka. Cilj raziskave je bil ugotoviti, ali se predviden vrstni red testnih nalog za ocenjevanje znanja in sposobnosti nepla- valcev dobro ujema z dejansko težavnostjo posameznih nalog. Metode dela „ Vzorec merjencev Vzorec merjencev je sestavljalo 39 otrok iz vrtca Pedenjped iz Zaloga (Ljubljana), kro- nološke starosti 6 let ± 6 mesecev, teže 22 ± 4 kg, višine 119 ± 5 cm. V projekt Botrstva, ki smo ga izpeljali s pomočjo Športnega centra Fakultete za šport in Zveze prijate- ljev mladine Moste – Polje, so bili vključeni otroci iz socialno šibkih družin s področja Moste – Polje. V sklopu projekta so se otro- ci udeležili začetnega plavalnega tečaja. Ravnateljico vrtca ter starše merjencev smo pred začetkom seznanili z namenom in potekom projekta. Pridobili smo pisno soglasje za merjenje, slikanje, snemanje, uporabo podatkov njihovih otrok v skupni obdelavi ter interpretaciji rezultatov. Pou- darili smo, da bodo podatki uporabljeni v znanstveno-raziskovalne namene tako, da identiteta merjencev ne bo razvidna. Vzorec spremenljivk V raziskavo smo vključili rezultate testiranja, ki je sledilo 16-urnemu začetnemu plaval- nemu tečaju. Razlog, da smo v raziskavo vključili rezultate le končnega in ne zače- tnega testiranja je ta, da so bili učenci pred tečajem popolni plavalni začetniki. Le redki so uspeli opraviti posamezno testno nalo- go. Na testiranju po tečaju, katerega glav- ni cilj je bila njihova prilagoditev na vodo, so bili precej bolj uspešni. Tako smo dobili oprijemljivejše, bolj homogene rezultate. Je pa seveda možno, da je na rezultate vplivala tudi vsebina tečaja. Vadeče smo testirali s sedmimi testi. S pr- vimi štirimi smo ocenjevali sposobnosti in veščine, ki jih učitelj razvija pri prilagajanju na vodo. Peti test je bil test drsenja, torej veščine, ki povezuje prilagajanje na vodo z učenjem plavanja. Test drsenja je tudi prva naloga, s katero se po 8-stopenjski slovenski lestvici preverja in določa znanje za bronastega morskega konjička, torej za najnižjo raven prilagojenosti na vodo (Ka- pus idr., 2002). Po kriterijih mora učenec za to raven prikazati pet sekundno drsenje. V naši raziskavi smo merili le dolžino drsenja in ne časa, vendar menimo, da je razdalja 2,5 metrov drsenja, s katero smo določili uspešno opravljeno nalogo, takšna, ki traja približno 5 sekund. Šesti in sedmi test sta ocenjevala znanje in sposobnosti plavanja, torej premikanja po gladini. Preverjali smo sposobnost »plavanja žabe« ter prsnega. Ta dva načina smo namenoma izbrali, saj se v Sloveniji verjetno po prilagoditvi na vodo najpogosteje začne s poučevanjem prsnega (neobjavljeni podatki). Zato je ta plavalna tehnika tista, ki jo starši, ki so otro- kovi prvi plavalni učitelji, verjetno najbolj poznajo in jo otroka učijo še pred prvim or- ganiziranim učenjem. Poenostavljena obli- ka te plavalne tehnike je »žabje« plavanje, pri katerem učenec glave ne potaplja. Oba plavalna testa sta združevala dve nalogi, in sicer, ali je učenec sposoben odplavati: 8 metrov (glede na 8-stopenjsko slo- • vensko lestvico je to razdalja, ki jo je potrebno preplavati za srebrnega mor- skega konjička) ali raziskovalna dejavnost 203 25 metrov (to je razdalja, ki jo je potreb- • no preplavati za zlatega morskega ko- njička) (Kapus idr., 2002). Testiranje je potekalo v 25-metrskem ba- zenu Fakultete za šport. Globina vode je bila od 1.35 do 3.5 m, temperatura vode in zraka pa 30° C. Pri obeh plavalnih testih smo naloge razvrstili po težavnosti, najprej glede na preplavano razdaljo in šele nato glede na način plavanja. Testi, s katerimi smo testirali učence oziroma naloge, so si po težavnosti sledili od najenostavnejšega do najzahtevnejšega: 1. test. POTOP GLAVE. Učenec je moral poto- piti glavo na robu bazena ali stopni- cah. Nalogo je uspešno opravil, če je potopitev trajala vsaj 2 sekundi. 2. test. GLEDANJE POD VODO. Učenec je mo- ral petkrat potopiti glavo v vodo in ugotoviti barvo kamna, ki mu jo je pokazal učitelj. Za uspešno opravlje- no nalogo je moral od petih posku- sov trikrat ugotoviti pravilno bravo kamna. 3. test. IZDIHOVANJE V VODO. Učenec je mo- ral petkrat potopiti glavo in izdihniti pod vodo. 4. test. MRTVAK V HRBTNEM POLOŽAJU. Uče- nec je moral sam ali s pomočjo uči- telja preiti v hrbtni položaj na gladini in naredi mrtvaka. Nalogo je uspe- šno opravil, če je položaj mrtvaka zadržal tri sekunde (učitelj je štel 21, 22, 23). 5. test. DRSENJE V PRSNEM POLOŽAJU. Uče- nec se je moral odriniti od stene, drseti v prsnem položaju z iztegnje- nimi rokami v vzročenju in glavo v vodi. Nalogo je uspešno opravil, če je drsel vsaj 2,5 metra. 6. test. PLAVANJE ŽABE. Učenec je moral »plavati žabo« brez vmesnega do- tika dna, roba bazena ali drugega plavalca. Plavanje je začel v vodi z odrivom od roba bazena. Plaval je toliko časa, dokler je zmogel. Ko je želel nalogo končati, se je prijel za progo ali za rob bazena. Če je zmo- gel plavati 25 m, smo test zaključili. Preplavano dolžino smo odčitali iz metra, prilepljenega ob robu baze- na. Pri plavanju ga je spremljal učitelj plavanja. Nalogo je uspešno opravil, če je na ta način preplaval vsaj 8 (te- stna naloga 6, Tabela 2) ali 25 metrov (testna naloga 8). 7. test. PLAVANJE PRSNEGA. Učenec je moral plavati prsno brez vmesnega dotika dna, roba bazena ali drugega plaval- ca. Plavanje je začel v vodi z odrivom od roba bazena. Plaval je toliko časa, dokler je zmogel. Ko je želel nalo- go končati, se je prijel za progo ali za rob bazena. Če je zmogel plavati 25 m, smo test zaključili. Preplavano dolžino smo odčitali iz metra, prile- pljenega ob robu bazena. Pri plava- nju ga je spremljal učitelj plavanja. Nalogo je uspešno opravil, če je na ta način preplaval vsaj 8 (testna na- loga 7, Tabela 2) ali 25 metrov (testna naloga 9). Obdelava podatkov in stati- stična analiza Zahtevnost testov smo določili s frekven- co uspešnosti pri posameznem testu. Pri obdelavi podatkov za teste (potop glave, gledanje pod vodo, izdihovanje v vodo, mrtvak, drsenje, plavanje žabe in prsnega) smo uporabili frekvence in deleže (izraču- nani odstotki uspešnosti). Rezultati in razprava „ Tabela 1 prikazuje dobljene rezultate vsa- kega učenca pri posamezni testni nalogi. Že hiter pregled posamičnih rezultatov nam kaže, da si testne naloge niso sledile od lažje k težji. Nekateri učenci so na konč- nem testiranju odplavali nekaj metrov z »žabo«, čeprav še niso osvojili vseh stopenj prilagajanja na vodo (npr. prvi učenec v Ta- beli 1). Vsi učenci ne napredujejo v znanju plavanja tako, da najprej osvojijo vse sto- pnje prilagajanja na vodo ter nato splavajo z »žabo«. Glede na kriterije in uspešnost učencev pri posamezni nalogi smo doblje- ne rezultate predstavili tudi glede na vrstni red testnih nalog glede na njihovo težav- nost (Tabela 2). Glede na Tabelo 2 lahko potrdimo, da se je vrstni red testnih nalog, ki se nanašajo na prilagajanje na vodo, dobro ujel z vrstnim redom, ki smo ga pričakovali in po katerem poteka poučevanje. Drugi del vrstnega re- da je bil manj pričakovan. Testne naloge so si po težavnosti sledile glede na način plavanja in šele na to glede na preplavano razdaljo. Pričakovano je »plavanje žabe« lažje od prsnega, saj pri tej uporabni pla- valni tehniki učenec ne potaplja glave. Za- radi tega je položaj njegovega telesa bolj poševen in z vidika zmožnosti ohranjanja na gladini slabši (Stallman, Major, Hemmer, Haavaag, 2010). Najbolj nepričakovana je bila uvrstitev testne naloge drsenja. Ta se je izkazala za bistveno težjo, kot smo po teoretičnem vrstnemu redu pričakovali. Uvrstila se je za testni nalogi 8 in 25 metrov »žabjega plavanja«. Torej je več učencev z »žabo« preplavalo 25 metrov, kot pa jih je drselo 2,5 metra. Razlogov za to je več. Znanje drsenja je povezano s natančnim in postopnim pri- lagajanjem na vodo. Učenci so bili pred testiranji udeleženci 16-urnega začetnega plavalnega tečaja. Tečaj je bil kratek, pre- kratek, da bi lahko z njim dosegli pomem- ben napredek v plavalnem znanju (Kapus idr., 2002). Možno je, da so učitelji plavanja hiteli v želji po čim bolj opaznem napred- ku (torej plavanju in ne le osvajanju veščin prilagajanja na vodo) ter hitro – morda pre- hitro – končali s prilagajanjem na vodo in začeli s poučevanjem plavalne tehnike. Ker je bil tečaj kratek, so rezultati testiranja po- vezani tudi s predznanjem učencev še pred tečajem. Le-to je bilo skopo in predvsem različno, odvisno od aktivnosti staršev, ki so otrokovi prvi plavalni učitelji. Starši običaj- no nimajo primernega strokovnega znanja in učijo tako, kot so njih, in kakor mislijo, da je prav. Plavanje razumejo le kot premika- nje po vodi (Kjendlie, Pedersen, Thoresen, Setlo, Moran, Stallman, 2014), zato jim je najpomembnejše, da otroka čim prej na- učijo udarce in zavesljaje. »Žaba« je verje- tno prvi način otrokovega plavanja, saj ne zahteva potopitve glave (znanja gledanja pod vodo in izdihovanja v njo) ter staršem omogoča preskok sicer pomembnih nalog prilagajanja na vodo, ki jih morda niti sami ne obvladajo dobro. Domnevamo torej, da starši ne vztrajajo primerno dolgo pri pri- lagajanju na vodo. Zato je bila verjetno te- stna naloga drsenja za učence v naši lestvi- ci zahtevnejša od nekaj metrov plavanja. Ugotovitev, da je predšolskim učencem lažje preplavati nekaj metrov, kot pa drseti na gladini, je skladna z ugotovitvijo Harro- dove in Langendorferja (1990). Tudi v njuni raziskavi se je pokazalo, da sta za učence, stare od 5 do 6 let, nalogi izdihovanje v vo- do in poljubnega plavanja lažji kot nalogi mrtvaka v hrbtnem in drsenja v prsnem položaju. Podoben vrstni red je bil ugoto- vljen tudi pri odraslih testirancih (Langen- dorfer, Chaya, 2010). Naloga drsenja je zah- tevna, saj zahteva znanja: odriva od stene, potopitve glave, iztegnitve telesa v prsnem položaju na gladini in predvsem zaupanja, da telo lahko obdrži na vodi, kljub temu da se hitrost premikanja po gladini zaradi 204 vodnega upora znižuje. Predvsem slednje je za plavalnega začetnika najtežje. Zato se po svetu to nalogo ponekod izvaja s pre- hodom v udarce kravl ali v udarce hrbtno, če se drsi v hrbtnem položaju (Harrod, Lan- gendorfer, 1990). Morda bi jo bilo v priho- dnje smiselno tudi pri nas začeti izvajati v tako poenostavljeni obliki – tako pri učenju kot tudi pri ocenjevanju znanja plavanja. Omejitve raziskave Možno je, da so bili rezultati raziskave od- visni od: 1. izbora testnih nalog. Pretekle raziska- ve na tem področju so uporabile večji in bolj raznolik nabor testov (Erbaugh, 1978; Bradly, Parker, Blanksby, 1996; Har- rod, Langendorfer, 1990; Langendorfer, Chaya, 2010). Predvsem se niso omejile le na prsni položaj in na plavanje le na en način. Noben napredek pri različnih učencih ni enak in tudi univerzalnega vrstnega reda učnih in testnih nalog ne moremo dobiti. Nekaterim bolj leži pla- vanje v prsnem, drugim v hrbtnem po- ložaju, tretji so najraje na boku, četrti pa pod gladino. Zato bi bilo smiselno razi- skavo ponoviti tudi: s testi (mrtvak, drse- nje in plavanje), ki se izvajajo v hrbtnem položaju, s testi, pri katerih se obrača v vzdolžni in prečni osi, in s testi, pri katerih se še skače v vodo (Stallman, 2017); 2. kriterijev, ki smo jih postavili za uspešno opravljanje posamezne testne naloge. Ti kriteriji so bili v primerjavi s kriteriji iz pre- teklih raziskav nižji. Za to smo se odločili, ker je bila raven predznanja preiskovan- cev zelo nizka. Žal so rezultati naše raz- iskave tako manj primerljivi z rezultati ostalih; 3. različnega učinka učiteljev. V raziskavo so bili vključeni rezultati učence po 16-ur- nem začetnem tečaju učenja plavanja. Učenci so bili razdeljeni v 4 skupine, vsa- ko je poučeval drug učitelj (plus dva po- močnika v vsaki skupini). Vse skupine so sicer sledile okvirnemu programu, ki pa se je na osnovi znanja in izkušenj učitelja prilagajal glede na napredek učencev. Nekateri so morda dali večji poudarek eni testni nalogi, spet drugi pa drugi. Zaključek „ Glede na rezultate raziskave lahko zaključi- mo, da je bil predvidevan vrstni red testnih nalog za ocenjevanje znanja in sposobno- sti neplavalcev relativno dobro postavljen Tabela 1 Dobljeni rezultati za vsakega učenca pri določeni nalogi N. U. Potop glave Gledanje pod vodo Izdihovanje v vodo Mrtvak Drsenje Žaba Prsno 1. - - - - 0 m 14.40 m - 2. - - - - 0 m 0 m - 3. + + + - 0 m 2.6 m - 4. + + + - 0 m 0 m - 5. + - + + 0 m 0 m - 6. + + + - 0 m 1.25 m - 7. + - - + 0 m 6.20 m - 8. + + + - 0 m 0 m - 9. - - - - 0 m 0 m - 10. + + + - 0 m 6.20 m - 11. + - + - 0 m 0 m - 12. + - + - 0 m 5 m - 13. + - + - 0 m 1.45 m - 14. + + + + 1.80 m 2.20 m - 15. + + + - 3.50 m 5.10 m - 16. + + + - 0 m 1.60 m - 17. + + + + 0 m 14.90 m - 18. + + + + 2.20 m 5.90 m - 19. + + + + 2.20 m 15.85 m 7 m 20. + + + + 2.20 m 25 m 6.05 m 21. + - + + 1.60 m 25 m 3 m 22. + + + - 2.70 m 25 m 5.70 m 23. + + + + 0 m 9.20 m 1.60 m 24. + - + - 1.50 m 9.50 m 4.40 m 25. + + + + 1.70 m 12.80 m 2.30 m 26. + + + + 2.10 m 4.30 m 4.60 m 2 7. + + + - 0 m 5.80 m 3.80 m 28. + + + - 0 m 6.60 m 2.20 m 29. + + + + 0 m 25 m 6.10 m 30. + + + + 3.10 m 25 m 23 m 31. + + + + 2 m 20 m 5.70 m 32. + + + + 2.75 m 25 m 25 m 33. + + + - 0 m 25 m 4.80 m 34. + + + + 2.05 m 25 m 6.20 m 35. + - + - 0 m 7 m - 36. + + + + 0 m 25 m 6.50 m 37. + + + + 1.30 m 8.05 m 2.90 m 38. + + + + 2.80 m 7.20 m 3.40 m 39. + + + - 0 m 17 m 4.85 m Legenda: N = naloga, U = učenec, 1. = zaporedna številka učenca, + = naloga je bila uspešno opra- vljena, - = naloga ni bila uspešno opravljena. raziskovalna dejavnost 205 glede na dejansko težavnost posameznih nalog. Izjema je le testna naloga drsenja. Izkazala se je za bistveno težjo, kot je bilo predvidevano. Zato predlagamo, da se: znanje drsenja ne postavlja kot nujni • pogoj za prehod iz prilagajanja na vodo na učenje plavanja, spremeni slovenska lestvica ocenjeva- • nja znanja plavanja tako, da se z nalogo drsenja preverja znanje kasneje na višjih kvalitetnih ravneh. Literatura „ 1. Bradley, S. M., Parker, H. E. in Blanksby, B. A. (1996). Learning front-crawl swimming by daily or weekly lesson schedules. Pediatric Exercise Science 8 (1), 27–36. 2. Erbaugh, S. J. (1978). Assessment of swim- ming performance of preschool children. Perceptual and Motor Skills 46 (3), 1179–1182. 3. Erbaugh, S. J. (1981). The developement of swimming skill of pre-school children over a one- and one-half year period. Doktorska di- sertacija. Madison: Univerza v Wisconsinu. 4. Harrod, L. D. in Langendorfer, J. S. (1990). A Scalogram Analysis of Item Order in the American Red Cross Beginner Swimmer Pro- gram. National Aquatics Journal, 6 (1), 10–16. 5. Junge, M., Blixt, T. in Stallman, R. (2011). Pro- gression in Teaching Beginning Swimming: Rank Order by Degree of Difficulty. In: Proce- edings of the Livesaving Fountation¢s. 6. Jurak, G. in Kovač, M. (1998). Morski konjiček. Ljubljana: Zavod za šport Slovenije. 7. Kapus, V., Štrumbelj, B., Kapus, J., Jurak, G., Šajber Pincolič, D., Bednarik, J., Vute, R., Čer- mak, V. in Kapus, M. (2002). Plavanje, učenje. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport. 8. Kjendlie, P.L., Pedersen, T., Thoresen, T., Setlo, T., Moran, K. in Stallman, R.K. (2014). Exploring beliefs about swimming among children and caregivers: a qualitative analysis. In: XII- th International Symposium on Biomechanics and Medicine in Swimming (572–578). 9. Langendorfer, S. J. in Chaya, J. A. (2010). Using a Scalogram to Identify an Appropriate In- structional Order for Swimming Items. In P.L. Kjendlie, R.K. Stallman in J. Cabri (Urd.), Proce- edings of the XIth International Symposium for Biomechanics and Medicine in Swimming (pp. 333–336). Oslo: Norwegian School of Sport Science. 10. Laakso, B.W. in Stallman, R.K. (2011). The vali- dity of a 1000m distance test as a Predictor of Swimming competence. V: World confe- rence on drowning prevention. Vietnam. 11. Langendorfer, S. in Bruya, L. (1995). Aquatic Readiness: Developing Water Competence in Young Children. Champaign: Human Kineti- cs. 12. Stallman, R.K. (2011). A graded approach to a definition of "Can swim". V: World conference on drowning prevention. Vietnam. 13. Stallman, R.K. (2017). From Swimming Skill to Water Competence: A Paradigm Shift. International Journal of Aquatic Research and Education 10 (2). 14. Stallman, R.K., Major, J., Hemmer, S., in Haa- vaag, G. (2010). Movement economy in bre- aststroke swimming: A survival perspective. In P.L. Kjendlie, R.K. Stallman in J. Cabri (Urd.), Proceedings of the XIth International Symposi- um for Biomechanics and Medicine in Swim- ming (pp. 79–80). Oslo: Norwegian School of Sport Science. 15. Zhu, W. in Erbaugh, S. J. (1997). Assessing Change in Swimming Skills Using the Hierar- chical Linear Model. Measurement in Physical Education and Exercise Science 1 (3), 179–201. mag. Tadeja Moravec, prof. šp. vzg., Fakulteta za šport tadeja.moravec@gmail.com Tabela 2 Teoretični in dejanski vrstni red testnih nalog glede na njihovo težavnost (v oklepaju je ozna- čen delež uspešnih učencev pri posamezni nalogi) TESTNA NALOGA vrstni red TEORETIČNI DEJANSKI Potop glave (dve sekundi) 1. 1. (92 %) Gledanje pod vodo (petkrat) 2. 3. (72 %) Izdihovanje v vodo (petkrat) 3. 2. (90 %) Mrtvak v hrbtnem položaju (tri sekunde) 4. 4. (49 %) Drsenje v prsnem položaju (vsaj dva metra in pol) 5. 7. (13 %) »Plavanje žabe« (vsaj osem metrov) 6. 5. (46 %) Plavanje prsnega (vsaj osem metrov) 7. 8. (5 %) »Plavanje žabe« (petindvajset metrov) 8. 6. (23 %) Plavanje prsnega (petindvajset metrov) 9. 9. (3 %)