Čudežna dogodba, s? ktera se je od leta 1849 do leta 1869 v Burghausnu na Bavarskem prigodila. I f' A - ’* ' -— ’ ■ - • ; - • •' v - Pregovor pravi: „Kar se ne stori se ne zvd.“ Pred 20 leti je bilo v Burghausnu na Bavarskem eno nmorstvo do- prinešeno, in 12, januarja 1869 je bilo to nmorstvo razodeto. Prigodba je ta-le: V Burghansnu na Bavarskem je živel tisti čas, leta 1849 žrebljarski mojster s svojo ženo in pomočnikom z imenom Matija, v svoji hiši. — Ta mojster je bil tisti čas 60 let star in prav slabih misli, imel pa je prav lepo 25 let staro ženo. r ' T \ Leta 1S47 pride njegov pomočnik popotvžje k njemu, kterega on tudi v delo' vzame. ' ; • ' ' Bil je že eno leto pri njemu, ko ta hudobnež svojo mojstrinjo zape¬ lje, kjer ni bila samo njegova, ampak tudi njena volja, ljubezen še dalje peljati in mojstru življenje vzeti. Matija hudobnež, kakor tudi .mojstrinja se pogovoreta, da hočeta šestdeset let starega mojstra^umoriti. in potem v zakon stopiti. Kakor rečeno, tako storjeno. Stari mož ni popazil nikdar, da se njegova žena s pomočnikom tako obnaša, kjer imel jo je za pošteno in zvesto. Že je bil Matija 2 leti pri njem v delu, izkuje jeden dolg biezglaven žrebelj, kterega je on za moj- Stari žrebljar je imel svojo postelj s svojo hudobno ženo v eni po¬ sebni sobi. Ko je 28. januarja 1849 po noči mirno spal, se splazi njegova žena s postelj in gre skrivaj iz Sobe pomočnika Matija zbuditi. Matija ustane, vzame pripravljen žrebelj, njegova hudobna mojstrinja pa prižge luč, in tako stopita oba dva na grozovit način v sobo starega,- moža.. Matija z žrebljem v eni in s kladvom v dragi roki, zabije hitro žrebelj stairemu možu v sredo glave, tako da je v malo trenotkih svojo dušo izdihnil; njegova žena pa je svetila z lučjo in potem zamazala Votlino z mehko smolo. To hudobno delo njim je izšlo po sreči o pol noči. Obadva morivca se podata potem vesela k počitku. Drugo jutro zgodaj se poda hudobna udova k svojim sosedom upijoča: „Za božjo voljo, mojega moža je v noči mrtud zadel in je mrtev!" gre potem k duhovščini in naznani tudi tam smrt svojega moža; zdravnik pregleda truplo umorjenega, ne zapazi pa v glavo zabitega žreblja, in tako je bil stari žrebljar na pokopališče pokopan, in nikdo bi bil sumil da je bil mož umorjen, čez pol leta vzame Matija udovo za ženo, ter ži¬ vela sta 20 let skupaj in imela troje otrdk, in čez 20 let je bila ta moritev razodeta. strovo moritev namenil. Razodeter moritve. 12. januarja 1870 je moral pokopač za eno umrlo deklo na poko¬ pališču jamo pripraviti. Pokopač vzame svoje orodje ter gre na pokopališče in začne kopati; že je jama 6 čevljev globoka, kar izkoplje eno strohnelo mrtvaško glavo; ko je tako v delo zamišljen zemljo z lopato vun metal, zapazi, da se mrtvaška glava premika, in misli, gotovo je kak ptič na njej sedel ter je Črve proč pobiral in se po njegovem pročzleteuji glava pre¬ mika. Vendar se je pokopaču to čudno'zdelo, in potem ko je jamo do¬ končal, stopi iz nje, vzame mrtvaško glavo v roko in zapazi, da železen žrebelj v nji tiči; to se mu je čudno zdelo, ter njo nese gosp. župniku kazat. Župnik pregleda glavo in vpraša pokopača, ali ve, kdo je na tistem prostoru pokopan bil. v£mi ca sr ti- £riH!M ? >adoGirK Pokopač se poda precej na pokopališče in premišljuj e, kaj da za enega mrliča bi bil pred 20 leti na tisto mesto pokopal; potem gre k žup¬ niku in mu povč* da je to glava umrlega žrebljarskega mojstra, ter žrebelj je bil že rijast v glavi; to se je župniku očividno zdelo, da je žrebljarski mojster na ta način umorjen bil, kar je tudi v resnici bilo. Župnik položi glavo sredi sobe na črno mizo in izvleče žrebelj še bolj 4z glave, pokrije jo z belim prtom in postavi na desno in levo eno gorečo voščeno svečo, in potem pozove žrebljarjevo mojstrinjo k sebi, ktera je tudi z veseljem k župniku prišla. Ko je v sobi bila, ji reče župnik da naj se vsede, in ona v se vsede ravno mizi nasproti, na kteri je glava umorje¬ nega moža ležala. Župnik jo vpraša, kako dolgo je že, kar je njeni prvi mož umrl; je že 20 let, reče žena; župnik jo vpraša, ali bi ona svojega moža, ako bi zdaj od smrti ustal, poznala, o da, reče žena; potem ji reče župnik: ali bi ga vi tudi ne tajili da je on, ako bi ga vi pred vašimi očmi imeli, o ne! zakaj bi tajila. Potem odkrije župnik mrtvaško glavo in reče: To je v glava vašega prvega moža, ne tajite, vi ste ga s tem žrebljem umo¬ rili. Žena potem reče, ja, res je tako’ se zgrudi na tla, in je bila v malo trenotkih mrtva, kjer od straha jo je mrtud zadel. Matija, njeni drugi mož, kteri je to moritev doprinesel, je bil precej od žendarmov vklenjen in pred sodnijo peljan, kjer je to moritev in vse druge svoje hudobije obstal ktere je doprinesel, in je bil po sodnijskih postavah na vislice obsojen. Bog bodi milostljiv in usmiljen teli ubogih grešnikov. Burghausen Bavarsko mesto se imenuje, Kjer ta moritev se je zgodila, Žrebljarski mojster živel je s svojo ženo,. In tudi z enim pomočnikom. Pomočnik in žena sta .'se pogovorila. Da mojstra bodeta umorila. J# sumil nič stari mož, Kaj v hiši se mu bo zgodilo. Hudobnež Matija bil je po imenu, Ki v greh zapeljal je ženo, Železen žrebelj je napravil, Ter z lučjo stopita v sobo oba: Hitro udari dolgi žrebelj V glavo starega moža. Na pokopališče so ga pokopali, Pred 20 lete ima. Prav na čudni' način, Bila ta moritev je razodeta, Pokopač je tam popazil, Na pokopališču pri kopanju Mrtvaško glavo z žrebljam, Ter skoplje jo iz jame. Kjer čudno se mu je zdelo to, Jo k župniku tje nese. 4 . Na*"črno mizo sredi .gobe, Mrtvaško glavo položili so, Pustili so tud’ ženo priti, Da' bi obstala umorstvo to. Župnik reče nji z. pjstrimi besedam’: ■ V . Obstojte hudodelstvo vašega inoža. 'Kjer skrivniga ni njč pred Bogom, Kar zgodilo se pred. 20 letoma. 5 . Žena je obstala in zgrudla se na tla In prosila odpuščeuja ljubega Boga. Matija morivca so hitro .dobili, . Ter k smerti na vislice ga obsodili. Bog odpusti grehe vaše, Se je culo iz vsakih ust, Kjer za vas je tega sveta, Ura bila zadnja že, s h dOiiHIV Ti*k Ed. Japži2-a „v Mariboru. . ' . Založil J. Kan«.