GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA OBMURJE M. Sobota, 10. julija 1953 Leto V. - Štev. 28 - Cena 10 din Ureja uredniški odbor - odgovorni urednik Jože V i 1 d - uredništvo in uprava M Sobota. Trg zmage 5 — ček račun pri NB FLRJ v M Soboti št 641-T-308 — tisk Mariborske tiskarne — naročnina četrtletna 100. polletna 200 celoletna 400 din. — Izhaja vsak petek Poštnina plačana v gotovini Več političenega dela v organizacije Socialistične zveze Med dobrimi in slabimi ugotovitvami okrajne konference SZDL za okraj Sobota, ki je bila v Murski Soboti prejšnjo soboto, Velja najprej splošna ocena — storjenega je bilo precej, vendar še vedno premalo, v marsičem odločno premalo. Prekmurje, že več kot leto dni združeno v en okraj, doživlja svoj preporod, ki pa bi bil ob večji aktivnosti Socialistične zveze popolnejši. Padec števila članstva SZDL Ima gotovo svoj najvidnejši vzrok v premajhnem politično-vzgojnem delu, a to zmanjšuje nekatere sicer res lepe uspehe Socialistične zveze v Prekmurju. Tak uspeh je visok odstotek (97,8) udeležbe na lanskih volitvah, dobra tehnična izvedba volitev, poleg pa pomanjkljivost — nebudnost, premajhna aktivnost članov SZDL pri izbiri kandidatov Od tod primeri škodljivega delovanja nekaterih ljudskih odbornikov, tako v Dobrovniku, Bogojini, Gaberju in tudi drugod, kjer skušajo taki odborniki na račun volivcev-kmetov znižati sebi davčna premena (primer v Dobrovniku in še ponekod), ali pa prihajajo neredno na seje in se oglašajo v razpravah le takrat, kadar gre za njihove lastne koristi (primer odbornikov v Gaberju). Reorganizacija kmetijskih delovnih zadrug v soboškem okraju ni predstavljala nekega bistvenega vprašanja, važnejše pa je delo splošnih kmetijskih zadrug. Teh je trenutno v okraju 97 in v njih Je zajetih čez 85% kmetijskih gospodarstev. Prav te splošne kmetijske zadruge lahko ogromno pripomorejo in pravilno usmerjajo razvoj našega kmetijstva. Toda še vedno se dogaja, da v zadrugi gospodarijo posamezniki in ne zadružniki, kar je prvi korak k pomanjkljivostim. V zadrugah vidijo marsikje le trgovino, prav malo jim Je mar kmetijska proizvodnja. Lep napredek pa so v zadnjem času napravili predvsem živinorejski in. strojni odseki. Mehanizacija postaja želja kmetovalcev ne več strah, toda z dvigom proizvodnje pa mora rasti tudi skrb za pridelek, borba proti škodljivcem. Koloradski hrošč je bil lansko leto prepogosto deležen neresnih šal, letos pa dela zaskrbljene obraze kmetov — kako obvarovati svojo njivo pred njim. Zakon o zemljiškem skladu je naletel pri večini kmetov na odobravanje, dvignili so pa svoj glas tudi oni, ki hočejo vedno delati le zmedo. Njihova zastraševalna gesla — vsakdo bo prišel na vrsto, najprej večji, potem manjši in končno vsi, lahko najdejo ugodna tla tam, kjer SZDL ne deU. kjer ne predstavlja ljudske sile zaradi premajhne politične aktivnosti. Zakon o zemljiškem skladu prizadeva v Prekmurju okrog 220 kmetijskih gospodarstev, katerim bo odvzeto okrog 600 ha zemlje. Skoraj povsod, kjer se bo to zgodilo, že obstaja osnova, treba bo le pomagati splošnim kmetijskim zadrugam, da bo iz te zemlje povsod nastalo res vzorno socialistično gospodarstvo, vzgledno in koristno nadaljnjemu razvoju in napredku kmetijstva. Prav tu čaka organizacije SZDL odgovorna in zahtevna naloga. Pred Dnevom vstaje VINKO MEGLA je v srcih ljudi zapisan kot narodni heroj V dneh, ko si je slovenski narod s krvjo pisal najslavnejše strani svoje zgodovine, je stal v vrstah prvoborcev tudi sin naše Prlekije, Vinko Megla. Dvignil se je iz množice ljudi, oplojen s kremenito ljubeznijo do svojega ljudstva in domače zemlje. Vinka Megla je dala mala kmečka družina pri Tomažu, 13. januarja 1922. Že v osnovni šoli izredno nadarjen deček, je gojil veliko željo — študij na višjih šolah. Toda bil je sin preprostih kmečkih ljudi, zato ni imel te možnosti; v Zagreb je prišel le kot učenec krojaške obrti. Že kot mlad fant se je v Zagrebu povezal z naprednim gibanjem, ki ga je vodila KPJ. Leta 1938 je bil sprejet v članstvo Zveze komunistične mladine, dve leti kasneje je sodeloval v drzni akciji, ki je prinesla svobodo stotinam političnih kaznjencev Policija ga je preganjala, toda vedno se je spretno izmaknil. Okupatorja je dočakal pripravljen. Že prve dni, ko se je umaknil iz Zagreba v Slovenijo, se je na domačih tleh povezal z naprednimi ljudmi, zbiral orožje in pripravljal ljudi k uporu Bil je pobudnik in izvrševalec prvih akcij, ki so dale sovražniku vedeti, da Prlekija ne bo klonila. Zato so Nemci razpisali zanj veliko nagrado. Skoraj bi se jim posrečilo, dobiti ga, avgusta 1941 v Kračunovi trgovini pri Tomažu in mesec dni kasneje, ko so ga presenetili v neki hiši na Seniku. Toda Vinko se je prebil iz obkoljenega poslopja in nadaljeval z delom, kljub stalnemu zasledovanju Nemcev in domačih izdajalcev. Vinko Megla se je večkrat srečal tudi z revolucionarjem Jožetom Kerenčičem in mu bil desna roka pri organiziranju upora. Ko se je umaknil v Prekmurje, je z narodnim herojem Štefanom Kovačem začel pripravljati tla za upor proti madžarskim zavojevalcem. Cesto je zahajal v Medjimunrje, kjer je zanetil iskro upora; bodril je mladino, ustanavljal organizacije SKOJ, zbiral orožje in hrano za Pohorski bataljon, tiskal lepake in razmnoževal razglase CK KPJ, ki je pozivala ljudstvo k oboroženemu uporu Vinko je bil več mesecev edini, ki je povezoval tamkajšnje komuniste z vodstvom NOB v Jugoslaviji. Zato je njegove bojne tovariše hudo prizadela izguba voditelja Štefana Kovača. Zvedeli so, da se je Vinko srečno umaknil in pričakovali so. da ga bodo še videli. Toda tega niso dočakali. Padel je v borbi, januarja 1942, izdan, med potjo v Celje, kamor se je odpravljal, da bi s tovariši rešil iz Starega piskra sodelavce, ki so jih tja zaprli Nemci. Tako je prenehalo biti njegovo plemenito srce, v spominu ljudi pa je ostal kot hraber borec in junak In ljudje menijo, da njegovo delo zasluži najvišje priznanje, ki ga more dati domovina svojemu zvestemu sinu. Resno bo treba misliti o preusmeritvi prekmurskega kmetijstva Med kmetijskimi problemi je desetletni perspektivni plan razvoja kmetijstva v Prekmurju tako važno vprašanje, da se bo morala Socialistična zveza zanj nadvse resno zavzeti. Že dobra dva meseca je predlog tega načrta dan v javno razpravo prebivalstvu vsega okraja, toda razprav o njem je bilo bore malo, malo več kot nič. Toda, ali bo ta načrt povsem realen, pravilen, najboljši, kakršen bi pač moral biti, če ne bodo pri njem sodelovali oni, za katere' načrt največ pomeni, to je naši kmetje. Gotovo, da ne. Vendar po dveh mesecih, odkar je bil načrt dan v razpravo. Svet za gospodarstvo pri OLO ni prejel še nobene pripombe o njem. Kje so tu organizacije SZDL? Ali se jim ne zdi vredno in potrebno razpravljati in pojasnjevati ta tako pomemben ukrep? Mar ne bi bilo dobro razmišljati o tem, če je za Prekmurje rentabilno gojiti toliko žitaric, ali pa ne bi bilo morda bolje namesto njih gojiti kake druge industrijske rastline, ki bi kljub mehanizaciji zaposlile več delovne sile. In ko vemo prav dobro vsi, da imamo v Prekmurju odvisno delovno silo, ki danes zaskrbljeno gleda v bodočnost. Mar ne bi bilo dobro razmišljati o gojenju sladkorne pese? Pred leti je dobro uspevala v naših ravninskih predelih, ljudi, ki vedo obdelovati zemljo zasajeno s peso, pa nam tudi ne manjka. Podobno je z živinore- jo. sadjarstvom vse to predvideva načrt, toda ali bo dober, če bo sprejet le v pisarnah? Delavsko samoupravljanje se uveljavlja tudi v našem okraju, v vseh večjih podjetjih delujejo delavski sveti še kar uspešno. Vse premalo skrbi pa posvečajo svoji politični izgradnji a nastale probleme gledajo: enostransko, le z lastnega, vidika in pri tem pozabljajo, da so tudi sami del celote, ki jo tvo- rijo vsi delovni ljudje naše države. Pod plaščem delavskega samoupravljanja pa se marsikje skriva tudi špekulacija. Predvsem manjša podjetja hočejo na račun potrošnikov zaslužiti velike dobičke; v taki gonji za dobičkom dvigajo cene, brez pomisleka, kako ogromno škodo delajo s tem socialistični družbi. LEP NAPREDEK V LJUDSKOPROSVETNEM DELU Pomembne uspehe pa beleži Socialistična zveza v Prekmurju s svojim ijudskoprosvetnim delom. Dve mogočni prireditvi Prekmurski teden lani in »Prekmurski festival« letos, dajeta tej ugotovitvi še posebno obeležje K temu je treba prišteti še številne občinske prireditve, zimska predavanja Ljudske univerze in podobno. O vsem tem je razpravljala zadnja konferenca SZDL za okraj Murska Sobota, toda tudi tu velja ugotovitev — vse premalo je bilo razpravljanja, V razgovor so posegali največ funkcionarji, delegati iz Sobote in prav malo ostali. Ali ni tudi v tem dokaz, da smo premalo storili. da premalo politično delamo, da premalo pojasnjujemo našim ljudem, da jih premalo vzgajamo — kar pa je glavna naloga Socialistične zveze. Zato bo treba k sprejetim sklepom dodati še enega — ne smejo ostati te na papirju. Konferenci so poteg velikega števila izvoljenih delegatov prisostvovali tudi gostje, ljudski poslanci, tovariši Ferdo Kozak, predsednik Ljudske skupščine Slovenije, člana Izvršnega sveta LRS Franc Kimovec in Boris Kocjančič in ljudski poslanec Vanek Šiftar. V novi okrajni odbor SZDL je bilo izvoljenih 35 članov in 5 v nadzorni odbor. PREKMURSKI FESTIVAL 195 3 Nastop priljubljene folklorne skupine iz Beltince Dogodki zadnjih dni TROJNA KONFERENCA V ATENAH. — V torek se je v grškem glavnem mestu pričela konferenca zunanjih ministrov Jugoslavije, Grčije in Turčije. Ker državni tajnik za zunanje zadeve FLRJ Koča Popovič še ni povsem ozdravel, ga nadomestuje podtajnik dr. Aleš Bebler. Redno trojno konferenco zunanjih ministrov vsaj enkrat letno predvidevajo že določbe ankarskega sporazuma o prijateljstvu in medsebojnem sodelovanju, ki so ga tri balkanske države podpisale letošnjo pomlad.. Na njej naj bi zunanji ministri obravnavali trenutni mednarodni položaj, ocenili pomembnost tega ati onega mednarodnega dogodka za položaj na Balkanu in sprejeti ob koncu primerne sklepe, ki bi biti obvezni za države-podpisnice. Dr, Bebler je ob prihodu v Atene med drugim dejal, da so se mednarodni dogodki zadnjih mesecev tako hitro razvijali, da konference kljub bolezni državnega tajnika Popoviča niso mogli več preložiti. To velja najprej za novo sovjetsko taktiko v odnosih do balkanskih držav. Sedaj se kaže miroljubnejšo, četudi njeni sateliti na Madžarskem, v Romuniji, v Bolgariji in Albanjji nadaljujejo s svojimi obmejnimi izzivanji. Njen namen je podreti balkansko enotnost in ločiti balkanske zaveznike med seboj. Trije zunanji ministri bodo tako politiko javno obsodili, hkrati pa sprejeli potrebne ukrepe, ki bodo preprečiti moskovske temne načrte. Nekateri krogi na Zahodu skušajo v svoji igri proti balkanski zvezi uporabiti posebno »miroljubno« igro Moskve do Turčije kot dokaz, da z njeno pripadnostjo Atlantskemu paktu ne bo vse v redu. Tudi to je podtalna igra, ki jo bodo trije zunanji ministri primemo oceniti. Na Zahodu sodijo, da se bodo v Atenah menili tudi o Italiji in njeni vključitvi v balkansko zvezo, kolikor se bo seve odrekla svojih imperialističnih teženj na Balkanu, kakor tudi o tem, da pospešijo odporniško gibanje v deželah sovjetskih satelitov. Medtem ko prvo vprašanje ni izključeno, pa beograjski diplomatski opazovalci menijo, da o kakem kovanju »zarote« proti kominformističnim sosedom ni govora. Menijo namreč, da miroljubne in samostojne balkanske države S srnjimi prizadevanji po prijateljskem sodelovanju in miru dovolj močno vplivajo na osvobodilne težnje v onih balkanskih državah, ki so še pod sovjetskim nadzorstvom. Trojni razgovori pa bodo tudi ugodno vplivali na medsebojno vsestransko sodelovanje in s tem tudi na ohranitev miru v tem delu sveta. KRIZA V MADŽARSKI VLADI. — Ni bilo dovolj, da je prišlo do večjih sprememb v vodstvu madžarske stranke delovnih ljudi. Sledila je tudi velika »reorganizacija« v vladi. Mathyas Rakosi se je odrekel dolžnosti predsednika vlade, s spiska pa so izginila tudi nekatera imena »stare garde«. Na njem ni več ministra za ljudsko vzgojo Revaija. vojnega ministra Farkaša, zun. ministra Molnarja, podpredsednika Sakisza in drugih. Novi vladni predsednik jel postal Imre Nagy, ki sicer doslej ni imel posebno važne vloge v madžarski komunistični druščini. Kaže, da so se zaradi težkega položaja v deželi morati umakniti z važnejših položajev ljudje, ki so kot zvesti moskovski hlapci zanj tudi odgovorni. Da bi potolažil ljudstvo, je novi predsednik že napovedal počasnejšo kolektivizacijo, ki bo slonela na prostovoljni osnovi, obrtnikom in trgovcem je obljubil, da jim bo vrniti njih delavnice ozir. trgovine, zavzel se je za odpravo ostrih ukrepov proti delavcem^ odpravo taborišč za izgnance in »spoštovanje svoboščin slehernega državljana«. Itd. Vprašanje je le, če ne bo vse skupaj ostalo samo pri obljubah. OSTALI DOGODKI. — V Italiji se še niso pogoditi o bodoči italijanski vladi. Kaže, da De Gasperi ne ho več zlahka sestavil nove vlade. Pogajanja med južnokorejskim predsednikom Sing Man Rijem in posebnim odposlancem predsednika ZDA Robertsonom ne kažejo na uspeh. Stališče južnokorejskega diktatorja sedaj obtožujejo celo oni krogi, ki so ga še nedavno podpirali. Čutijo namreč, da gre za odprto sabotažo proti mini na daljnem Vzhodu. Tridevni pohodi partizanskih partulj v Prekmurju Letošnji pohodi partizanskih patrulj pred Dnevom vstaje slovenskega naroda bodo organizirani drugače, kakor so biti lanski. V patruljah ne bodo sodelovale množice, temveč bo vsaka patrulja sestavljena te iz 16 ljudi. Imeti bomo štiri patrulje, ki bodo krenile iz Čepinec, Kra- marovec, Pincev in Mostja. Pohod patrulj se bo začel v nedeljo, 19. julija, zjutraj in bo trajal do praznika Dneva vstaje, do 22. julija. Borci teh patrulj se bodo skoraj dnevno izmenjali in predati svojo dolžnost drugim. Zato pa je treba tem večji po- udarek dati mitingom, ki bodo organizirani v mnogih vaseh in občinskih središčih. Mitinge bodo pripravile množične organizacije pod vodstvom Zveze borcev ati Socialistične zveze. Na teh naj prisostvuje čim več ljudi, čeprav bodo ponekod čez dan in ob delavnikiii, ko bo patrulja prišla v vas. Po lanskoletnih izkušnjah lahko sklepamo, da bodo množice ljudi pričakale patrulje. Patrulje bodo potovale do Sobote tri dni, zato bodo spotoma lahko obiskovale družine, ki so sodelovale v narodnoosvobodilna borbi. Proge patrulj so predvidene tako, da bodo obiskani vsi važnejši kraji, znani iz narodnoosvobodilne borbe, kjer so padli ati so pokopani posamezni borci. Obiskale pa bodo tudi mnoge družine, ki so nudile pomoč in zavetje partizanom. Vse patrulje se bodo zbrale ob Dnevu vstaje, to je v sredo, 22. julija, ob 9. uri dopoldne v Soboti na Trgu zmage, kjer bo velik nolitični miting. Mestni in industrijski komite ZKS v Lendavi sta se združila Pretekli teden je bila v Lendavi občinska konferenca Zveze komunistov Slovenije, ki je podrobno obravnavala organizacijska vprašanja ter pereča politična ta gospodarska vprašanja. Na tej konferenci so skleniti, da se združita dosedanji mestni in industrijski komite. Tako bo ustvarjena večja povezanost med prebivalci mesta in delavci naftne industrije. Sekretar dosedanjega mestnega komiteja tov. Zatik je med drugim grajal nedelavnost nekaterih komunistov. Tov. Varga, sekretar dosedanjega industrijskega komiteja, pa je govoril o delavskem samoupravljanju ta poudaril, da se uspeh političnega dela v njihovem, podjetju odraža v sklepu, da se višek plačnega fonda 11. milijonov dinarjev uporabi za investicije in komunalno dejavnost, medtem ko nekateri delovni kolektivi rajši razpravljajo le o delitvi dobička in ne upoštevajo potreb skupnosti. Delovni kolektiv pri Nafti pa tudi drugače dobro gospodari, ker so delavci seznanjeni, da je od dobrega gospodarjenja odvisno njihovo življenjsko stanje. Na konferenci so razpravljati tudi o slabem plačevanju davkov, o pomanjkljivostih v zadružništvu, o nepravilnosti v trgovini in o rovarjenju nazadnjaških elementov, ki so se vrinili v ljudske odbore. Po končani diskusiji so izvoliti novi občinski komite, ki je sestavljen iz 11 članov: 7 iz Nafte, 4 pa iz mesta. Od teh jih je 7 nameščencev in 4 delavcu Na proslavi 10. obletnice ustanovitve ZAVNOH se je zbralo čez 10.000 ljudi V nedeljo, 5. julija, so v Otočcu proslavili deseto obletnico ustanovitve pokrajinskega antifašističnega sveta narodne osvoboditve Hrvatske. Poleg več tisoč ljudi iz vseh okrajev Like in Korduna so svečanosti prisostvovati tudi podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj, predsednik izvršnega sveta Ljudske skupščine Hrvatske dr. Vladimir Bakarič s podpredsednikom ter člani sveta, podpredsednik izvršnega sveta Slovenije dr, Marijan Brecelj in drugi. Po svečanem odkritju spo- minske plošče na čast I. zasedanja ZAVNOH ta I. konference AFŽ Hrvatske, ki je bila v Otočcu 11. in 12. junija 1943, je bilo veliko množično zborovanje, na katerem je govoril podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj. Množica deset tisoč ljudi je njegov govor prekinjala s pogostim ploskanjem ta vzklikanjem tov. Titu in Zvezi komunistov. Stran 2 OBMURSKI TEDNIK Murska Sobota, 10. julija 1953 Pred povečanjem soboške bolnišnice Ali se bodo našle možnosti za gradnjo novih prostorov? Pretekli teden je bila prva seja upravnega odbora soboške bolnišnice, ki je bil izvoljen na zadnjem zasedanju OLO Sobota. Odbor je devetčlanski in je sestavljen Iz pet članov zdravstvenega osebja ter zastopnikov Zavoda za socialno zavarovanje, Okrajnega sindikalnega sveta, ki obenem zastopa tovarno perila »Mura«, ljudskega odbora in Nafte. Odbor je obravnaval nekatere stvari, ki so bile omenjene na zadnjem zasedanju OLO ter v zvezi z ceno oskrbnega dne ugotovil, da po predvidenih računih obstoji nevarnost, da dohodki ne bodo lepili vseh izdatkov. Oskrbni dan po posameznih oddelkih namreč stane: na kirurškem 934 din, na internem 693, na infekcijskem 546 in na TBC 591. Ker največ bolnikov prihaja na kirurški oddelek, bi povprečna dnevna oskrbnina znašala po kalkulaciji 742 din. To ceno pa so znižali Vsled tega, da se ne bi zmanjšalo število bolnikov, ki iščejo pomoč v bolnišnici. V primeru primanjkljaja v proračunu bolnišnice pa bo dobila od Zavoda za socialno zavarovanje in ljudskega odbora ter ostalih plačnikov — razen zasebnikov — manjkajoči znesek. IZBOLJŠANJE SLUŽBE REŠEVALNE POSTAJE Reševalna postaja pri soboški bolnišnici ima star rešilni avto, ki troši mnogo bencina. To podražuje prevoze. Zato je upravni odbor bolnišnice sklenil, da se ta avto proda, iz sredstev OLO pa se nabavi nov rešilni voz. Obenem predlaga, naj bi rešilni avto, ki je na poti iz ZDA, dodelili v upravljanje reševalni postaji in ne Rdečemu križu. Odbor je razpravljal tudi o tem, da bi rešilni avto moral spremljati bolničar, ki bi ponesrečencu lahko nudil prvo pomoč na kraju nesreče. NOVI PROSTOR ZA TUBERKULOZNI ODDELEK Upravni odbor soboške bolnišnice je razpravljal tudi o nujnosti preureditve kirurškega oddelka oziroma gradnji novih prostorov v Rakičanu. Začasna rešitev, dokler ne bodo v Rakičanu zgrajeni kirurški oddelek in ginekološki ter porodniški paviljoni, bi bila, da bi se tuberkulozni oddelek preselil v sedanje prostore DID, ki bi bil primeren za to (DID naj bi se preselil v dijaški dom). V teh Prosvetni delavci pri predsedniku LO mestne občine Lendava Na področju Ljudskega odbora mestne občine Lendava sta dve šolski upraviteljstvi s sedmimi osnovnimi šolami. Učiteljstvo na vseh šolah se je v preteklem letu trudilo, da bi uspehi pri vzgoji bili čim večji. Moralno oporo je učiteljstvu dajal tudi ljudski odbor. Ob zaključku .šolskega leta je predsednik Ljudskega odbora mestne občine Lendava tov. Lindič priredil sprejem vseh prosvetnih delavcev. Ob tej priliki je učiteljstvo dobilo odi občinskega ljudskega odbora zasluženo priznanje, ki bo gotovo še povečalo njihovo vnemo. Pohvale vredno je, da so se vsi učitelji v Lendavi vključili v aktivno delo množičnih organizacij. L. Š. Letošnjo jesen bomo imeli volitve v nove ljudske skupščine, ki pa zaenkrat še niso razpisane. prostorih bi lahko namestili 50 postelj, montirala rentgenski aparat, uredili ambulanto, ki bi služila tudi za dispanzer, uredili laboratorij itd. Ta rešitev bi bila posebno dobrodošla, ker bi bolniki imeli precej boljši prostor, kakor ga imajo sedaj, saj je ob hiši livada in park. PRIČAKUJEJO POMOČ IZ LJUTOMERA IN LJUBLJANE Upravni odbor bolnišnice meni, da bi se popravila sedanja stavba kirurškega oddelka, ki bi po dograditvi paviljona v Rakičanu služila za oddelek za grlo, nos in ušesa. Gradnja novega kirurškega oddelka v Rakičanu pa zavisi od večjih investicij, ki jih soboški okraj sam ne bo zmogel v kratkem času. Zato je potrebno, da bi svoj delež prispeval tudi ljutomerski okraj. Sej tudi tamkajšnji ljudje iščejo pomoč v soboški bolnišnici. Pomoč pa pričakujejo tudi od republiške vlade. Kajti pomanjkljivosti soboške bolnišnice in pretesni prostori ne izvirajo le iz zadnjih let, temveč so posledica zapostavljanja Prekmurja v predvojni Jugoslaviji in v času okupacije. Poleg kirurgije so zastareli in premajhni tudi ostali prostori v bolnišnici, kot kuhinja, pralnica itd. Posebna težava pa so neurejeni vodnjaki, Vsled česar je potrebno vodo vsak dan klorirati. Vsled tega pa ni primerna za razne medicinske svrhe. Tudi za vsakdanjo uporabo hi bila boljša čista in zdrava voda. Upravni odbor bolnišnice se je tudi pomenil o nagradah, ki jih bodo prejemali zdravniki, bolničarji in drugo osebje za dežurno službo v bolnišnici X. MARIBORSKI TEDEN V soboto je bil odprt jubilejni deseti Mariborski teden, ki ima močno gospodarski značaj. Letošnji Mariborski teden je tako po obsegu kot tudi po številu razstavljalcev malone še enkrat večji od lanskega. Medtem, ko je lani razstavljalo 113 razstavljalcev, in od teh le 2 izven Slovenije, jih letos razstavlja 176, od teh kar 47 iz drugih naših republik. Tudi razstavni prostor je letos dvakrat tako velik kot lani. Poleg gospodarske razstave pa bodo ves čas Mariborskega tedna kulturne in velike športne prireditve. Med številnimi gosti sta se odprtja Mariborskega tedna v soboto, 4. julija, ob 16. uri udeležila ljudska poslanca in člana izvršnega sveta LRS Viktor Avbelj In Zoran Polič, sekretar sekretariata za gospodarstvo FLRJ. * L Ljubljanski festival se je začel v soboto 4. julija in bo trajal do 12. julija. Podobni festivali bodo v Ljubljani vsa so leto, le z mnogo širšim programom kakor letos. Cankova ma dobre organizatorje kulturn h prireditev Kjer so dobri organizatorji, tam tudi dobrih sodelovalcev ne manjka. To so prav lepo dokazali Cankovčani z organizacijo letošnjega občinskega praznika, ki je poskušal prikazati gospodarsko zmogljivost občine in njeno kulturno rast. Razstavo si je ogledalo okrog 3000 ljudi iz cankovske in sosednjih občin. Lepo udeležbo beležijo tudi na kulturnih prireditvah med tednom. Te so bile vsak večer in si je nekatere ogledalo tudi do 300 ljudi. Posebno lep spored so pripravili cankovski pev- ci in plesna skupina. Mešani zbor, v katerem nastopajo sami starejši kmečki ljudje, je zapel prekmurske narodne, pa tudi kmečki plesalci so se dobro Odrezati. Priznanje zasluži tudi dramatska skupina aktiva -LMS iz Korovec — uprizorila je dramo »Viničarji« in gasilci iz Ropoče, ki so nastopili z vedrim kmečkim sporedom. Nedeljski telovadni nastop si je ogledalo okrog 800 ljudi, nastopilo pa je 300 telovadcev iz Cankove. M. Sobote in Tišine, med njimi tudi vseh sedem gasilskih čet iz cankovske občine. Tako se letošnji občinski praznik na Cankovi uvršča na najvidnejše mesto med letošnjimi občinskimi dnevi na našem podeželju. Beseda naših bralcev Konkurenca met Kmetijsko zadrugo in Gasilskim društvom v Srednji Bistrici Upravni odbor Kmetijske zadruge v Srednji Bistrici dela večkrat trmoglavo. Nepravilnost je naredil tudi 28. junija, ko je Prostovoljno gasilsko društvo Srednja Bistrica priredilo zabavo z namenom, da bi čisti dohodek porabilo za plačilo terjatev Okrajni gasilski zvezi v Soboti. Upravni odbor KZ je hotel to preprečiti in je istega dne priredil zadružno veselico, češ da lahko konkurira, pa čeprav gasilcem. Pri tem pa odborniki niso pomislili, kakšno dobrodelno nalogo opravljajo gasilci. Gasilsko društvo ni nasprotnik kmetijske zadruge, vendar meni, da bi zadnjo veselico lahko priredili ob drugi priliki. Tudi želi, da bi se upravni odbor kmetijske zadruge bolj zavzel za dograditev zadružne dvorane, da ne bi še naprej služila le za skladišče za seno, drva, premog, cement, apno in razna umetna gnojila, ne pa da mu je toliko pri srcu konkurenca drugim organizacijam in društvom. Še teže je razumeti izjavo nekega odbornika upravnega odbora KZ. češ, Če bo gorela njegova hiša, ne rabi nobene pomoči gasilcev in zaradi tega gasilci za njega ne predstavljajo nobene koristi. Kljub vsem oviram upravnega odbora KZ naši gasilci niso klonili. Strnjeni s skupnimi napori opravljajo vse, kar utrjuje gasilsko društvo. Tudi v bodoče bodo s svojim delom koristni vsem vaščanom, kakor tudi onim iz sosednjih vasi, pa čeprav upravni odbor KZ ne bo spremenil svojega napačnega stališča. g. d. * Komu naj služi društveno vozilo? Avto-moto društvo v Gornji Radgoni je zadnja leta doseglo dokajšnje uspehe. V šoli za vozače motornih vozil je vzgojilo precej mladih ljudi, ki so že lahko sedli za volan. V zadnjem času pa je v svojem delu zelo popustilo. Šoferska šola sploh ne deluje, dasiravno se mladina zanima za to vrsto Ljudske tehnike. Mnogi bi radi obiskovali tečaj za šoferje. Tod« kaj se dogajal? Društveni voditelji uporabljajo avtomobil za svoje osebne namene, z njim prevažajo gnoj itd. Mnogi delovoljni člani, pa se sprašujejo! Ali ne bi bilo bolj koristno, da bi tako, kakor so začeli, tudi v prihodnosti vzgajali mladince za dobre šoferje, ki jih potrebujeta naše gospodarstvo in Ljudska armada? -jh Še enkrat: TUDI TAKO ŠUŠMARSTVO NI DOVOLJENO V 23 številki našega tednika smo v rubriki Beseda naših bralcev pod gornjim naslovom objavili krajši prispevek našega dopisnika Jožeta Rajha. Pred dnevi pa smo dobili od delovnega . kolektiva mestnega krojaštva in šiviljstva iz Gornje Radgone naslednji odgovor: Podatki v omenjenem članku niso resnični. Res je sicer, da je delal naš poslovodja tudi v nočnem času. nikdar pa ne do polnoči, kakor ga obtožuje dopisnik. V tem času je opravljal administrativne posle ali pa prikrojevalna dela. To pa še zdaleč ni šušmarstvo, saj se je bavil s posli, ki so koristili našemu podjetja. Prav zdaj v sezonskem časa imamo precej dela, zato vsi ostanemo večkrat v delavnici tudi v popoldanskem časa. Da pa je naš poslovodja tudi podjeten, ne za svoje koristi, temveč predvsem za koristi našega kolektiva, naj potrde nekatero številke. Prav on je bil tisti, ki je februarja 1950. leta prevzel delavnico s 33 tisočaki zgube. Danes pa že lahko dokažemo. da smo prigospodarili okrog 300.000 din, čeprav imamo do dražbe večje dajatve kot pa sorodni obrtniki v privatnem sektorju. In dalje: začel je s 8 delovnimi močmi, danes pa nas je v podjetja kar 14! Kdo torej odriva brezposelne delavce ed sklede, in kam gre plod nenormalnega dela takih poslovodij? Dopisnika in vsem, ki skozi krivična očala gledajo na naše poslovanje pa priporočamo: Odprta so Vam naša vrata in prepričajte se sami! — Slede podpisi 12 delavcev. VERJEMITE MI, DA IMAM DOVOLJ BRANJA Le „Obmurski tednik" pogrešam je dejal tovariš Vuk Kalman, inštruktor v Zenici, doma pa iz Žižkov našemu tovarišu, ko je bil doma in zato ga je tudi takoj naročil in naročnino poravnal za 6 mesecev vnaprej. Sedaj pa je tovariš Vuk zadovoljen. ker ga »Obmurski tednik« redno vsak teden obišče in mu prinese novice iz domače, ga kraja. Uspel občinski dan v Martjancih Preteklo nedeljo je bil v Martjancih občinski dan, ki pa se je začel že v soboto. Kulturna prireditev tega dne, ki je obsegala nastop raznih muzikantov, pevcev pionirjev iz Se- beborec ter Nušičevega »Narodnega poslanca«, je bila zelo dobro obiskana. Na fizkultumem tekmovanju je nastopilo največ pionirjev, mladincev pa več na športnem. Pionirji in gasilske čete iz vseh krajev občine niso mogli izvesti vseh točk dopoldne, zato so nekatere odpadle, z drugimi pa so nastopili popoldne. Na dopoldanskem sporedu so bili najboljši učenci vseh šol obdarovani s knjigami. Skoda, da niso nastopili tudi domači folkloristi in da so izostali obljubljeni obiskj, nekaterih, pevskih društev kakor iz Kuzme in Bogojine, Občinski dan je bil dobro obiskan. Ljudje so ugotavljali, da je predvideni program bil preobširen za dva dni. Zato bi bilo dobro da bi prihodnje leto za 21. junij pripravili enotedensk- občinski festival. Le tako bo možno podati pregled enoletnega dela. Zadovoljiv obisk pa kaže, da so ljudje imeli ta dan za svoj praznik. Ljudje si želijo kulturnopro- svetnih prireditev, kar so pokazali tudi na občinskem dnevu. Zato je nujno, da bi se čimprej lotili gradnje kulturne dvorane v Martjancih. Takrat ne bodo več odvisni od vremena, ker bodo v dvorani lahko nastopali v vsakem letnem času. B-š Plesna skupina lz Martjanec Industrija jutinih izdelkov »Crvena zvezda« v Mladenovcu je dobavila Turčiji prvih , sto tisoč metrov jutinih tkanin. Tovarna je največja te vrste v Jugoslaviji, vendar pred kratkim še ni mogla resno misliti na izvoz. 1000 ljudi na prireditvah pri Gradu Že navsezgodaj so se prebudili v nedeljo prebivalci Grada bb zvokih budnice, ki je nazna-nila občinski dan. Ob osmih so že bili na mestu strelci, uro kasneje pa gasilci in člani enot PLZ. Nastopilo je okrog 120 gasilcev in članov enot PLZ nastop pa si je ogledalo nad 500 ljudi Po nastopu je bil mimohod vseh nastopajočih, nakar je zbranim spregovoril predsednik občinskega ljudskega odbora. Popoldan je bil pred starini gradom množičen kulturni nastop. Nastopila sta pevska zbora iz Grada in Kuzme, plesna skupina iz Bodonec pa tudi vedrega sporeda ni manjkalo. Kulturno prireditev si je ogledalo okrog 600 ljudi iz Grada in bližnje V spomin na veliko gladovno stavko, ki pomeni eno najtežjih in najslavnejših borb slovenskih rudarjev proti kapitalističnim izkoriščevalcem in v zvezi s proslavo 150-letnice hrastniškega rudnika ter 100-letnice hrastniške rudarske godbe je bil preteklo soboto velik zlet rudarjev iz vse Slovenije Zbralo se jih je nad 8000 okolice Ves dan je bila odprta tudi gospodarska razstava, katero si je ogledalo več sto ljudi. Lahko rečemo, da so se Gradčani letos pokazali. Prireditev bi gotovo še bolj uspela, če bi prišli vsi gostje. Tako ni bilo šahistov iz Kuzme in Sobote, pa tudi šalovska nogometna enajstorica ni prišla. Odškodnina za zemljo, ki bo postala splošno ljudsko premoženje V zadnji številki »Uradnega lista« FLRJ je objavljen poseben odlok o višini odškodnine za zemljo, ki je postala splošno ljudsko premoženje. Lastnikom zemlje, ki je postala splošno ljudsko, premoženje, pripada odškodnina. ki se odmeri po katastrskem razredu, v katerega je zemlja razvrščena, in sicer za I. razred 190.000 din Za hektar, za II. razred 90.000 din, za III. razred 80.000 din. za IV. razred 70.000 din, za V. razred 60.000 din za VI. razred 50.000 din. za VII. razred 40.000 din, za VIII. razred 30.000 din za hektar. Ljudje želijo tari domači imeni: Soboto in Lendave O tem, ali naj se Sobota naziva le Sobota ali Murska Sobota, kakor jo nazivajo uradno, je bilo že mnogo razprav, ki so se vse končale s predlogom, naj se imenuje tako, kakor so ji rekli naši očetje in dedi — to je Sobota. Podobno je balo z nazivom Doljne Lendave, kjer naj se Dolnja črta, da ostane samo Lendava. Za Lendavo se je ta stvar že delno uredila in smo dobili občino Lendavo, pošto Lendavo, železniško postajo Lendavo, le mesto se uradno še vedno imenuje Dolnja Lendava. Zato Je o tem razpravljal na zadnji seji Okrajni ljudski odbor Sobota in je sklenil, da bo predlagal republiški skupščini naj Mursko Soboto preimenuj« v Soboto, kakor se je imenovala včasih in kakor jo imenujejo ljudje v Prekmurju. Mesto Dolnjo Lendavo pa naj preimenujejo v Lendavo, delavsko nase- lje, kjer prebivajo delavci in uslužbenci Proizvodnje nafte, pa v Lendavo-Nafto. Tako bo uresničena želja ljudstva, da bosta naši mesti dobili stari .slovenski imeni (Dolnja Lendava in Murska Sobota sta namreč bili prestavljeni iz madžarščine.) DAN RUDARJEV V LENDAVI Za praznik rudarjev, 3. julija Je v Lendavi v dvorani Nafte bila svečana akademija. V nabito polna dvorani je govoril tov. Milan Frančiškin, član upravnega odbora sindikata, nakar je sledil program. Nastopu je pevski zbor SKUD Nafta pod vodstvom ing. Frasa, dalje godba na pihala in tamburaški zbor ki sta poleg rudarske himne zaigrala dve koračnici in narodne pesmi PREKMURSKO KMETIJSTVO V DESETIH LETIH BODOČNOST (7. nadaljevanje in konec) Sorte iz sadnega izbora za Prekmurje Hruške, glavne sorte: viljamovka. kleržo, boskovka, postranske sorte: klapovka, ovrančna in ostale žlahtne hruške. Slive: domača češplja. Breskve: majski cvet. amaden, halberta in novejše preizkušene sorte. Marelice: klostemeuburška in ogrska najboljša. Češnje: vse hrustavke. Orehi: tankolupinasti domači Kostanj: debeloplodni tipi. Državna drevesnica pri Gradu, last Državnega posestva Rakičan, ki je edina registrirana za vzgojo sadik v okraju, mora gojiti le sorte določenega sadnega izbora in upoštevati možne bodoče spremembe. 6. Predhodno pa je treba vzgajati potreben mladi strokovni kader na zimskih kmetijskih šolah ali vsaj tečajih in to za vse vasi, kjer sadjarji žele obnoviti svoje sadovnjake na naveden način. V vseh vaseh Goričke pa je treba v zimskih mesecih pripraviti množična predavanja o naprednem in obnove potrebnem sadjarstvu. 7. Sadjarstvo bomo začeli obnavljati že letos in sicer v širšem obsegu v sledečih krajih: Državno posestvo Rakičan pri Gradu 300 dreves ali okoli 10 ha površine, zadruga Kramarovci okoli 1000 dreves, 10 ha površine, zadruga Čepinci v Budincih okoli 150 dreves, 1,5 ha površine in zadruga Prosenjakovci okoli 100 dreves, 1 ha površine z vmesnim sadežem 100 breskev za izkoriščanje prvih let do popolneg a roda jablan. Potrebno je, da se tem sadjarjem pridružijo vsi napredni sadjarji Goričke ter vse njihove zadruge. Tako si bodo v bodočnosti ustvarili večje dohodke in izboljšali življenjski standard, kar desetletni prespektivni načrt ima za cilj. DVE TRETJINI VINSKE TRTEV PREKMURJU JE SAMORODNICE Prekmurske gorice so najsevernejši in tudi najmanjši vinogradniški rajon v Sloveniji. Površina zasajena z vinsko trto znaša po statističnih podatkih iz leta 1951 1179 ha. Od tega je žlahtne vinske trte le 403 ha, kar je komaj dobra tretjina vseh vinogradov, samorodnice pa je 776 ha. Žlahtna vinska trta je najbolj razširjena v okolici Lendave, kjer so za vinogradništvo najboljši pogoji. Gojijo jo še v občinah Dobrovnik, Bogojina in v okolici Mačkove, Sebeborec iri Gerlinec. Vendar je v teh krajih le malo čistih nasadov žlahtne vinske trte, ker so več ali manj pomešani s šmarnico. Samorodnice so razširjene skoraj po vsem prekmurskem gričevju ter se vedno bolj širijo tudi po ravnini na nekdanjih njivah (okolica Lipe itd.). Pri obnovi vinogradništva je treba skrbeti le za žlahtno vinsko trto, ker se je šmarnica že tako preveč razširila pred drugo svetovno vojno in med njo. Obnova in razširitev žlahtne vinske trte pa je zelo važno vprašanje. Okoli leta 1900 je korenska uš (Filoksera) popolnoma uničila domačo vinsko trto. Ker te ni bilo mogoče več gojiti, so naši vinogradniki začeli obnavljati svoje vinograde na ameriških podlagah. Vinogradi so bili prvič obnovljeni v letu 1900 do 1910. Zato je večina naših vinogradov stara 40 do 50 let. Če računamo, da traja vinska trta 50 let, so našj vinogradi doživeli in stojimo pred njihovo drugo splošno obnovo. Na osnovi 10-letnega perspektivnega načrta se površine vinogradov ne bi spremenile. Pač pa se predvideva, da se površina Žlahtne vinske trte poveča od dosedanjih 403 na 609 ha na Škodo samorodnic katerih površina bi se zmanjšala od 776 na 570 ha. To spremembo oziroma odpravo samorodnic je treba izvajati v krajih, ki so primerni za gojitev žlahtne vinske trte. V poštev bi prišli zlasti kraji v okolici Lendave, Mačkovec, Sebeborec, Strehovec in Gerlinec. Da bi v okolici Gerlinec žlahtna vinska trta uspevala, dokazujejo urejeni vinogradniška nasadi v sosednji Avstriji. LETNO BO TREBA OBNOVITI OKROG 38 HA VINOGRADOV Ako bi v navedenih krajih zasadili na račun samorodnic v 10 letih okrog 200 ha površine, bi letno morali obnoviti 20 ha. Poleg tega pa bo treba obnavljati tudi nasade žlahtne vinske trte in sicer okrog 16 ha letno. Skupna letna obnova bi potemtakem znašala 38 ha. Če računamo, da za zasaditev 1 ha rabimo 6000 trsnih cepljenk, bi potrebovali letno okrog 228 000. Pri tem je mišljeno, da bomo prehajali iz nizkega načina vzgoje vinske trte na srednjevisokega z najmanjšo širino med vrstami 140 vm. V tako urejenih vinogradih bomo lahko uporabljali stroje za obdelovan nje zemlje in za škropljenje. Pri bodoči obnovi bomo morali odpravljati pomanjkljivosti starih nasadov. Stari nasadi so največkrat pravi sortiment najrazličnejših sort, Vsled česar ne moremo pridelati enega tipa vina. Pri obnovi bomo morali saditi manj sort in le trto, ki jo predvideva trsni izbor za naš vinorodni okoliš. Vodilo pri tem nam mora biti doseči večji hektarski donos in zmanjšati proizvodne stroške. To nam bo tudi omogočalo laže kletarstvo V večjih kleteh, kjer bomo lahko ustvarjali večje količine enotnega Vinskega pridelka. Da bi lahko obnavljali Vinograde po enotnem načinu z enotnimi agrotehničnimi ukrepi, s sajenjem manjšega števila sort, da bi se lahko strogo držali trsnega izbora, bi morali v naših trsnicah pridelati letno okrog 228.000 trsnih cepljenk. Za to bi potrebovali trsnico veliko okrog 5 ha s kolobarjem. Potreben bi bil pridelek pol milijona ključev ameriških podlag. LAŽJE OBDELOVANJE IN VEČJI PRIDELEK Po načinu srednjevisoke vzgoje vinske trte z najmanj 60 cm visokim deblom in najmanjšo razdaljo med vrstami 140 cm je možno uvesti strojno obdelovanje. To je hitrejše in Cenejše ter olajša delo. Tudi obramba proti glivičnim boleznim je mnogo lažja. Pri tem je važno tudi to, da lahko uvedemo zeleno gnojenje z rastlinami, k; dajejo veliko maso (lupina, inkarnatka, repica, grahorca, facelija itd.) Zelena gnojenje z uporabo umetnih gnojil nam lahko skoraj v celoti nadomesti hlevski gnoj, ki nam ga tako primanjkuje že za njive. Po statističnih podatkih iz leta 1951 znaša povprečni hektarski donos 21 hektolitrov, če ga primerjamo s hektarskim donosom v naši Primorski ali v drugih državah, ugotovimo, da imajo tam 8 do 4-krat večjega, čeprav imajo manjše prevozne stroške ker imajo mehanizirano delo. V prihodnjih 10 letih ne bomo mogli znatno zvišati tega donosa, ker v starih vinogradih to ne bo mogoče, obnovljeni vinogardi pa bodo začeli znatneje roditi šele v drugem desetletju. Z dobrim obdelovanjem in uporabo umetnih gnojil ter z zelenim gnojenjem bomo posebno v obnovljenih vinogradih lahko dvignili hektarski donos na 25 hektolitrov. Ko pa bodo vinogradi obnovljeni v celoti po opisanem načinu, pa bo povprečni hektarski donos znašal 35 hl. V OBNOVO VINOGRADOV MORA POSEČI TUDI LJUDSKA OBLAST Ako hočemo doseči stvari, ki so predvidene desetletnemu načrtu, bo potrebno, da ljudska oblast izda razne odloke: 1. Obvezna prijava obnove vinogradov, pregled površin, kjer je določiti sorte in podlage za dotično zemljo. 2. Odlok o prepovedi gojitve in prodaje trsnih sadik neregistriranih trsnic. 3. Stroga kontrola nad proizvodnjo trsnih sadik v državnih, posebno pa v privatnih trsnicah, da se Strogo držijo trsnega izbora. 4. Prepoved nadaljnega širjenja hibridov (samoodnic) v vinogradnih legah in ha njivskih površinah. IZBOLJSANČE zemljišč z MELIORACIJAMI Desetletni načrt melioracije Prekmurja predvideva splošne ukrepe za izboljšanje hektarskega donosa in sicer! Preprečitev poplav z obsežnejšimi iregulacijskimi deli potoka Ledave ter sotočja Ledave in Kobiljanskega potoka (len- davsko vodno vozlišče) z izkopom razbremenilnih kenalov ter z regulacijo manjših nižinskih potokov. 'Osuševanje močvirij in vlažnih zemljišč s sistemom odvodnih jarkov in drenaž. Namakanje polj z vodo načrpano iz Mure potom mreže namakalnih jarkov s sistemom vlaženja iz brazd. Bivša Vodna zadruga s sedežem v Lendavi je v letih 1945 do 1951 le životarila. Podvzela ni nobenega investicijskega dela, temveč se je omejila le na najnujnejša vzdrževalna dela. Oktobra 1951 je bila ustanovljena Vodna skupnost s sedežem v Soboti, ki je razširila svoje področje na vse Prekmurje. Naslednje leto je nadaljevala' dela na razbremenilnem kanalu Ledava—Mura, ki ga je začelo graditi Podjetje za melioracijo leta 1948. Razen tega je Vodna skupnost naredila 13 prešuštev na visokovodnem nasipu ob Muri, ki je dolg nad 9 km Zaključila je tudi druga investicijska dela, ki spadajo v okvir splošnega načrta melioracije Prekmurja. Vsa nadaljna melioracijska dela vodi in opravlja Vodna skupnost. Velikega načrta pa ne bo mogla izvesti z lastnimi sredstvi, ki znašajo letno 10 do 15 milijonov, temveč ji bodo potrebne tudi dotacije ali krediti, ki jih bo najel OLO. Murska Sobota, 10. julija 1953 OBMURSKI TEDNIK Stran 3 Daniel Grum: Problematika zborovske glasbe in Večer slovenske pesmi na Prekmurskem tednu Na Prekmurskem festivalu, ki je imel namen prikazati dejavnost ljudsko-prosvetnega dela okraja, je. bila glasba intenzivno zastopana. Glasbene prireditve so bile v ospredju festivala, tako po številu nastopajočih, ki so sodelovali iz skoro vseh krajev Prekmurja, kakor tudi po svojih množičnih nastopih na posameznih večerih. Osrednjega značaja teh glasbe- nih prireditev pa je bila brezdvomno revija prekmurskih pevskih zborov. Prav zanimivo je vprašanje, zakaj je ravno vokalna; konkretno zborovska glasba ravzemala našo narodno dejavnost; z drugo besedo, zakaj je način petja v zboru našemu narodu tako blizu? Na to vprašanje lahko odgovorimo, če se ozremo v našo preteklost. V prejšnjem stoletju lahko opažamo deloma pod vplivom romantične miselnosti, de- loma narodnostnega prebujanja, neverjeten porast števila zborov na Slovenskem, takozvanih čitalnikih zborov. Čeprav so imeli ti zbori, ki so izvajali tudi narodne pesmi toda v umetni priredbi, po sestavi svojega članstva, malomeščanski značaj in niso imeli namena širiti toliko kvalitetne glasbene dejavnosti, so vendar močno vplivali na dvig našega narodnega več- glasnega petja. Iz preteklega stoletja imamo namreč poročila, da je naš narod že takrat pel svoje narodne pesmi troglasno. Če dekleta in fantje pojo pesmi, ne umetno prerejene, temveč jih pojo fontano, jih izvajajo v treh glasovih, Prvi glas poje melodijo, k tej melodiji pojo dekleta še drugi glas, dočim fantje basirajo. Sozvočja, hi nastanejo pri takem vaškem petju sestoje iz treh, popolnoma različnih, med seboj v neki odvisnosti, stoječih glasov. Po mnenju nekih glasbenih zgodovinarjev je na prehod našega narodnega petja iz dvoglasja na troglasje vplivalo prav zgodaj omenjeno čitalništvo, umetno prirejeno zborno petje, ki je bilo štiriglasno. Oblika našega troglasnega narodnega pevskega izražanja pa kaže na zelo Visoko razvojno stopnjo narodnega petja, na katero smo Slovenci lahko ponosni. Če pogledamo ljudsko petje Hrvatov in Srbov, ali pa petje nemškega, francoskega ati italijanskega naroda, opazimo, do pojo tj glasbeno kulturni narodi načelno le eno ali dvoglasno. da je to eno — ali dvoglasje spečifični izraz njihove pevske kulture. Kakšna razvojna kul- tumo-zgodovinska razlika je med Slovenci in temi narodi! | Ne bom se spuščal v analizo za kaj je ravno, slovenski narod med vsemi narodi na najvišji razvojni stopnji narodnega več- glasnega petja (4-glasnega narodnega petja namreč ne poznamo, kolikor je meni znano, pri nobenem narodu na svetu). Pripomnil bi le, da mora takemu narodu kot smo Slovenci, biti 4-glasna zborovska pesem zelo blizu, da je zborno petje svojevrstno glasbeno izražanje našega naroda. Iz tega uvoda razumemo, zakaj se je naš narod v toliki meri ogrel za zborovsko izražanje ;in da imamo toliko zborovskih združenj v Sloveniji prav zato, ker je ta oblika našemu narodu svojstvena po svojem sestavu dn izrazu. (Instrumentalna glasba na primer tamburaški zbori, godbe na pihala in slično so našemu ljudskemu izrazu nekam tuje, umetno vnešene.) Zato se mi zdi, da dela Ljudska prosveta, ki strmi za čimvečjo poživitvijo zborovske glasbe na naši vasi, v smeri našega narodnega stremljenja. Mešani zbor in orkester SKUD »Štefan Kovač« iz M. Sobote med izvajanjem sporeda pesmi borbe in dela Nekaj besed o nastopajočih zborih na splošno Na Prekmurskem festivalu nastopajoče zbore bi opredelil v dve skupini. K prvi skupini bi prišteval zbore, ki delujejo vse leto, v drugo pa takozvane sezonske, prigodne zbore, ki se formirajo le za določeno prireditev, za katero naštudirajo določen program. Ko je namen dosežen, se zopet razidejo. Tu mislim predvsem na pevska zbora iz Grada in Kuzme. Delo z zborom zahteva ogromno truda in požrtvovalnosti. Zbor mora biti tudi »vpet«, to je posamezni glasovi se morajo asimilirati, ne smejo izstopati temveč se naj zlijejo v celino. Pri poslušanju ne smemo imeti vtisa, da pojo istočasno 4 posamezni glasovi, temveč moramo slišati zbor kot celoto. Ta vtis pa zmoremo dobiti le pri zboru, z neprekinjenim, več let trajajočim intenzivnim delom. Tudi podrobnosti (razumljiva izgovorjava pevcev, dinamične razlike, poudarki, dihanje, eksoktnost v izvajanju, fraziranje itd,) brez katerih ni lepega zbornega petja, običajno pri zboru ni mogoče doseči na drug način kot z rednimi vajami. Zato se mi Zdi zelo nepravilno opuščati redno delo z zbori, ki imajo pogoje, da bi iz njih nastal prav dober pevski ansambel. -Ko sem pred leti nastopil z gimnazijskim zborom v Ljubljani, so se strokovnjaki zelo pohvalno izrazili o lepoti prekmurskih glasov. Na Prekmurskem festivalu nastopajoči zbori so to trditev okrepiti. Koliko glasovno prijetnih zborov smo imeli priliko poslušati! Zato se mi zdi še večja nepravilnost, če ne bi začeli pod tako ugodnimi pogoji v Prekmurju s sistematičnim delom. Za redno delo je seveda osnovni pogoj dober pevovodja, ki ima glasbeno sposobnost voditi zbor, ljubezen do dela z zborom, ki mora biti v zboru priznana osebnost in je istočasno dober organizator. Da pa takih ljudi v Prekmurju primanjkuje, nam zgovorno priča pevska družina v Kuzmi. Ljudska prosveta bi se morala intenzivnejše baviti s tem perečim problemom. (Nadaljevanje in konec prihodnjič). Mešani pevski zbor iz Bogojine Ali bo v Ljutomeru znova oživel moški pevski zbor? Prebivalci prleške metropole že dalj časa pogrešajo moški pevski zbor, ki je povsem zamrl; čeprav je po svoji tradiciji najstarejše društvo v mestu. Težava je v tem, ker niso mogli najti sposobnega pevovodjo. To vprašanje so odgovorni činitelji poskušati rešiti z razpisom, toda brez uspeha. Kandidatu za ljutomerskega pevovodjo bi zagotovili primerno zaposlitev v kakršnemkoli poklicu. Da se vse to še ni premaknilo z mrtve točke je krivda tudi v tem, da je mnogim manjkalo dobre volje. Tudi med Ljutomerčani bi se našli sposobni ljudje, ki bi lahko prevzeti vodstvo zbora. Treba hi jih bilo le prt delu razbremeniti. Zelo neprijetno je ugotavljati, da imamo v podeželjskih krajih več dobrih moških zborov medtem ko ga v okrajnem središču nimamo. Vest. da bo z novim šolskim letom prišel v Ljutomer tov. Žunec, ki smo ga lahko nekajkrat spoznati na uspešnih nastopih razkrižkega kvinteta, je prijetno presenetila društvene član«, ki upajo, da se bo pod njegovim vodstvom ljutomerski moški zbor znova uveljavil STRELA OGROŽALA PET Življenj Predzadnji četrtek, ko je nad Ljutomerom razsajala nevihta, je udarila strela v dimnik na Črjavičevem poslopju v novem naselju. V kuhinji je bilo takrat pet oseb, ki so se onesvestile. Šele zdravnik, ki so ga poklicali na pomoč, jih je spravil k zavesti. Trije so odnesti lažje, eden pa težjo telesno poškodbo. Ni izključeno, da bodo dvema ostale posledice v organizmu. V NEKAJ VRSTAH Jugoslovanski izvoz v Holandijo je lani presegel 1.627 milijonov dinarjev. V glavnem smo izvažali koruzo (v prvem polletju), hmelj, cink. živo srebro, svinec, antimon, les in proizvode kemične industrije. Iz Holadnije pa smo uvozili za 2.377 milijonov dinarjev in sicer največ potrebščin električne industrije in ladijskih naprav, v drugi polovici leta pa tudi moko, mast in margarino. Pii Ivanič-Kloštru so našli v globini 1200 m 26 naftonosnih plasti. Sodijo, da je to sedaj najbogatejša vrtina v vsej državi. V dveh dneh, ko so v ZDA slavili narodni praznik »Dan neodvisnosti«, so zahtevale prometne nesreče 171 človeških žrtev. Sodijo, da to ni mnogo, ker je prejšnja leta bilo povprečno več žrtev. Grunt in srce na bogojinskem odru Klinarjeva 4-dejanka »Grunt in srce« je nekaka inačica Jurčičevega »Sosedovega sina«. Kijtib temu nudi človeku, "ki to povest pozna, mnogo novega in prijeten užitek, ker je dramsko zelo lepo zgrajena in obdelana. Igra spada med najlepše in najbolj priljubljene slovenske ljudske igre. Dejanja so polna resnične, toda prijetne domačnosti, in dogodkov, ki so kmečkemu človeku blizu, saj jih srečuje v svojem vsakdanjem življenju. Prav zato, ker je igra »Grunt in srce« po vsebini in izrazu Zeto dostopna in razumljiva preprostemu človeku, jo je občinstvo v Bogojini 28. junija tako toplo sprejelo. Igra je bila podana v splošnem dobro, le da so bili vrhunci v igri, ki pravzaprav preusmerijo vse nadaljnje dogajanje, premalo izrazito podani. Brez dvoma pa je velik napredek lepa in pravilna izgovorjava, ki prekmurskim igralcem dela največ težav. Zasedba vlog je bila dobra. Glavni vlogi Stefana in Anice sta bili podani z lepimi niansami, ki so bistvene, in sta dejansko vodila ysa dogajanja na odru. Proti pričakovanju je bila lepo podana vloga starega Pogroma, le da bi moral v prizoru, kjer Stefan podpisuje pobotnico, pokazati več razburjenosti in strahu. Lenka, ki jo poznamo iz prejšnjih iger kot dobro in priljubljeno igralko, je tokrat pokaazla malo preveč razigranosti in nestrpnosti, kar pa ni motilo njene vloge v večji meri. Smrekar je svojo vlogo, ki je že z ozirom na njegovo postavo zelo ustrezala, podal dobro, le tu in tam se je čutilo in morda celo malo motilo, ker svojega podajanja ni popolnoma povezal s soigralci. Klančnik, ki smo ga videli le v dveh prizorih v vlogi »mešetarja«, je svoji vlogi ustrezal, le da bo moral v bodoče v stičnih vlogah pariti na mimiko obraza, ker vsaki vlogi ne ustreza njegov dobrodušni smehljaj. Gostilničarja Groša lahko ocenimo samo po njegovi pojavi, ki je- na odru zelo prikupna. Ker ga poznamo iz prejšnjih iger kot dobrega igralca, smo prepričani, da bo na odrih žel še veliko uspehov. Dobro je bila podana tudi vloga starega Brašnarja, ki pa bi moral bolj paziti na izgovorjavo — čeprav je bil vinjen bi moral govoriti bolj razločno, ker ga pač posluša nekaj sto ljudi, ne samo soigralci. Sicer pa je svoji vlogi zelo ustrezal. Posebno zahvalo in priznanje pa zasluži tov. Maučec, ki je pomagal pri izbiri odnosno vskladbi pesmi, ki se prepletajo skozi vso igro. -dk. Dramska sekcija pri Gradu je gostovala v Radgoni Dramska sekcija KUD »Dr. France Prešeren« pri Gradu je 26. junija gostovala v Radgoni z Budakovo dramo »Metež«. Ker je med najboljšimi v okraju Sobota, je skoraj z vsemi doslej naštudiranimi igrami gostovala tudi v Soboti. Gostovala pa je tudi v raznih drugih krajih, da bi dvigala kulturni nivo tamkajšnjega prebivalstva. Ker je navedenega dne gostovala izven domačega okraja, so se igralci še tembolj potrudili, da bi pustili pri občinstvu čim lepši vtis. V Radgoni pa jih je presenetila neka posebnost: tovariška pomoč tamkajšnjih kulturnoprosvetnih funkcionarjev in slabo zanimanje občinstva, kar je pokazal slab obisk. Čeprav jim je vodstvo tamkajšnjega doma oprostilo najemnino za predstavo, niso mogli iz prodanih vstopnic kriti vseh stroškov. To pa dramske sekcije ni preveč motilo,.saj ni šla gostovat v želji za zaslužkom, temveč, da bi razvijala prijateljske stike z drugimi KUD. K. F. V Črensovcih je potrebno tesnejše sodelovanje med Socialistično zvezo in ljudskim odborom Predzadnjo nedeljo je bila občinska konferenca Socialistične zveze Črensovci, ki pa je bila v Gornji Bistrici. Iz poročila predsednika je bilo razvidno, da so nekatere organizacije delale dokaj dobro kot v Odrancih, Gornji Bistrici in Žižkih. V Odrancih je vaški odbor pomagal predvsem IZUD in mu za nabavo kulis poklonil 7000 din. Pomanjkljivost pa se je pokazala v premajhnem sodelovanju med občinskim odborom SZDL in občinskim ljudskim odborom, kar bo treba v bodoče odpraviti. Zaradi nesodelovanja so zagrešiti nekatere napake proti bivšim krajevnim funkcionarjem, ki so v najtežjih časih bili najdelavnejši. Konferenca je ugotovila, da so se take napake zgodile med drugim v Gornji Bistrici, in sklenila, da jih je treba nemudoma odpraviti in onemogočiti kakršnokoli maščevalnost tistih, ki so včasih zavirali izvajanje gospodarskih ukrepov. Diskusija je pokazala, da so takšna trenja bila po vaseh zelo močna in so se odražala v prekomernem nabijanju davkov. Konferenca je ugotovila tudi nedelavnost nekaterih članov in premajhno zanimanje občinskega odbora za gospodarski razvoji občine. Med slabe se je vključil tudi sekretar občinske- ga odbora, ki se na seje ni pripravil ali pa sploh ni prišel. Zato tudi nekateri člani niso vedeli ceniti svoje organizacije in so ob pobiranju članarine vračali legitimacije. Konferenca je izvedita novi občinski odbor SZDL, ki bo gotovo uspešneje in dosledneje opravljal svoje naloge. S. S. KRATKE VESTI Odbor za socialno in zdravstveno politiko zveznega izvršnega sveta je sestavil osnutek uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o otroških dokladah, ki je bil izročen zveznemu izvršnemu svetu v obravnavo. Osnutek uredbe določa, da je bil izročen zveznemu izvršnemu svetu v obravnavo. Osnutek uredbe določa, da je pravica do stalne otroške doklade in njena višina odvisna od premoženjskega stanja družine, skupni znesek doklad pa od števila otrok, ki so jim namenjene. Podrobnosti bomo objavili, ko bo uredba sprejeta. Letošnji pridelek sliv v Jugoslaviji bo po predvidevanjih strokovnjakov znašal 50 do 60 tisoč vagonov, pred dvema letoma pa je dal preko 100.000 vagonov. Kljub temu bo to dober pridelek sliv. ŠPORT NK NAFTA—ŽELEZNIČAR (Maribor) 4:2 (0:2, 2:2, 4:2) Nedeljska nogometna tekma, odigrana za pokal maršala Tita med domačo Nafto in železničarjem iz Maribora, se je končala proti pričakovanju S sigurno zmago Nafte, ki je v drugem polčasu in v podaljšku bila popoln gospodar na igrišču. Tekmo je gledalo le malo število gledalcev, vendar je prav gotovo žal vsem onim, ki niso videli 120 minut prave prvenstvene igre, kakršne v Lendavi že dalj časa nismo videti. Začetni udarec so imeli gostje, ki so takoj v začetku pritisnili na vrata Nafte, hoteč že v prvih minutah doseči vodilni gol. Vendar je obramba Nafte bila na mestu in sproti čistila še tako nevarne napade gostov. Toda gostje niso popustili in so po dveh uspešnih prodorih prišli v vodstvo 2:0. Domačini so sicer imeli do konca prvega polčasa še dve priložnosti znižati rezultat, vendar še tako zrele prilike ni izkoristila napadalna petorica. Drugi polčas je začel z velikim poletom domačinov, ki so potisnili Železničarje v obrambo. Nafti je uspelo po lepi soloakciji rezultat znižati na 2:1 in dve minuti pred koncem je Nafta po mladem Pinterju zasluženo izenačila. To je bil tudi najlepši gol dneva. Prvi podaljšek je že v prvi minuti prinesel tretji gol za Nafto, ki ga je dosegel Štiftar. Nafta je bila v napadu tudi v dragem podaljšku in v trenutku, ko so gledalci že zapuščali igrišče, dosegla četrti gol po Tereku, ki je preigral obrambo in še vratarja. Po prikazani igri obeh moštev bi rezultat bil lahko še večji v korist Nafte« ki pa je imela tudi precejšnjo smolo, saj se je žoga večkrat odbila od prečke. Moštvo Nafte je kot celota zaigralo zelo dobro, slaba točka je bil levi krilec Simonka. Gostje so imeli boljši del moštva v obrambi, ki pa ni bila kos razigranim igralcem Nafte Tekmo je avtoritativno vodil sodnik Kukanja iz Murske Sobote, -ec. Stran 4 OBMURSKI TEDNIK Murska Sobota, 10. julija 1953 Po Prekmurju in Prlekiji 200 km po Prekmurju in vzhodni Štajerski Učenci II. razreda Rudarske šote v Lendavi so s kolesi krenili na dolgo pot po Prekmurju in bljižnih krajih Štajerske. Skozi Mostje so hitro privozili v Dobrovnik. Po desetminutnem počitku so nadaljevali pot po prekmurski ravnmi. Se počitek v Martjancih, nato pa so zavili na Goričko. Njihov cilj je bil naša severna meja z najvišjim vrhom Srebrni breg. Dosegu so ga, čeprav so ponekod morali v hrib pešačiti. Ko so se povzpeli na Srebrni breg, so se razgledali naokrog. Opazovali so. tudi našo porabsko dolino, kjer žive neosvobojem in izkoriščani bratje. Obiskali so tudi naše hrabre obmejne stražarje. Po prisrčnem razgovoru so igrali nogomet in šah. Prijetno je bilo pri njih. Drugo jutro so nadaljevali pot proti Gradu, kjer so si ogledali najstarejši grad v Premurju. Tamkaj so jih pozdravili in jim zapeli mali cicibani s pionirji nižje gimnazije pa so igrali »Med dvema ognjema« in bili tudi poraženi Od Orada so zavili proti Cankovi, kjer so zmagali v odbojki s tamkajšnjimi TVD Partizan s 3:1. Isti večer so si ogledati še mineralni vrelec Slatine Raden- ci Nato pa se utrujeni po dolgi vožnji in Vsled slabega vremena podali k počitku. Tretje jutro so nadaljevali pot proti Ljutomeru. Spotoma so se ustavili v Križevcih pri Ljutomeru kjer so s TVD Partizan odigrali odbojko in izgubili s 3:1. Po ogledu Ljutomera so si na Cve- nu ogledati še konje in konjsko dirkališče. Od tam naprej pa so se kmalu vrnili v Lendavo. Čeprav je tridnevna vožnja s kolesom bila napotita, so biti zadovoljni, da so si lahko ogledali lep kos naše zemlje in mnogo krajev ter so povsod naleteti na prijazen sprejem. R. Š. Mladinci na obisku pri graničarjih Kljub zmernim cenam slab obisk v Radencih Čeprav so v Radencih v primerjavi z ostalimi zdravilišči v naši državi dokaj zmerne cene (od 580 do 650 din), pa je obisk razmeroma slab. Zdravilišče lahko sprejme 400 gostov. Trenutno prebiva v njem te okrog 120 zdravja potrebnih ljudi. Pričakujejo pa, da se bo njihovo število povečalo, brž ko se bodo izboljšale vremenske razmete. . Zdravilišče kaže letos .prikupno lice. Obnovljene so fasade vseh poslopij. Preuredil; so mati park z nasadom vrtnic in vodometom pred Terapijo. Dokaj mikaven je tudi prostorček pred restavracijo. Zadnje dni je prišlo v Radence, ki slovijo po svoji zdravilni vodi daleč izven domovine, tudi nekaj inozemcev. -ki Nepoštena podjetnost se mu ni izplačala Pred okrožnim sodiščem v Mariboru se je zagovarjal Stefan Šavel, bivši ravnatelj odkupnega podjetja v Soboti, ki je delal tako, kakor da bi bil neomejen gospodar v podjetju. Podrejenim uslužbencem je izdajal naloge, da so morali izdajati iz skladišča različno blago, k; ga je nato prodal, denar pa spravil v svoj žep. Izdajal in prodajal jo predvsem različne poljske pridelke, kot ječmen, pšenico, oves in rž. Poleg tega je uporabil tudi za svoje potrebe 500 kg cementa. S tem je odkupno podjetje v Soboti oškodoval za stotisoče. Temu primerna je bila tudi kazen, ki mu jo je odmerilo okrožno sodišče v Mariboru in Sicer štiri teta in šest mesecev strogega zapora. Podjetju pa bo moral vrniti povzročeno škodo v znesku 396.830 dinarjev. MARTJANCI Občani Martjanec so v enem letu opravili raznih prostovoljnih del v vrednosti dveh milijonov dinarjev. Največ so delati na- cesti Selo—Vučja gomila—-Tešanovci. Tudi v bodoče bodo delali enako podjetna V načrtu imajo često Sebeborci—Andrejci ki je že izmerjena. Pa tudi druga javna dela. -aš. MORAVCI V Gornjih Moravcih kljub vsem težavam zidajo gasilski dom. Na tihem pa še pripravljajo tudi v Spodnjih Moravcih. Pravijo, da so močnejši od vseh ovir, ker gasilcem pomagajo skoraj vsi vaščani. Saj bo v gasilskem domu tudi dvorana za kulturnoprosvetne nastope. POJASNILO V trgovskem lokalu, ki ga sedaj urejujejo v centru Sobote, bo prodajalo poljedelske stroje Zadružno trgovsko podjetje za preskrbo kmetijstva. Na konca se je sam opekel Aleksander Smodič je iskal srečo v nepoštenem delu, namesto da bi si z delom svojih rak služil vsakdanji kruh. Že pred tremi leti je poskušal .to doseči s tatvino. Ko je obiskoval Kmetijsko šolo v Rakičanu, je ukradel 4 rjuhe, 4 odeje, 2 j delovni obleki, 2 zavesi in, moško dvokolo. Ukradene stvari je prodal, denar pa zapravil. Po prvem »uspehu« je poskušal priti do denarja tudi z poneverbam; denarja Državnega posestva Mačkovci, kjer je bil zaposlen kot kmetijski tehnik. Od prodanih sadnih sadik si je pridržal 31.000 din. Da bi to dejanje .prikril, je zažgal gospodarsko poslopje, kjer so tele hranjene sadike. Požar je povzročil na gospodarskem poslopju, orodju, senu in slami preko 1,200.000 din škode. Srečo je poskušal tudi s fingiranim vlomom (hlinjenim in izmišljenim vlomom, ker je vlomil sam, hotel pa prikazati, da so to storili drugi zlikovci) v pisarno posestva ter odnesel raznih predmetov v vrednosti 20.000 din. Prisvajal si je še razne druge stvari, ki jih je prodajal Viljemu in Tereziji Zavcu, posestnikoma v Otovcih štev. 39. Ko se je jel bati, da bi lahko njegove poneverbe in tatvine odkrili, je poskušal pobegniti v bližini Hodoša čez mejo na Madžarsko. Vendar mu je tokrat spodletelo. Tako so prišli na dan njegovi grebi, ki smo jih navedli za Svoje početje je bil obsojen na tri leta in en mesec strogega zapora ter na povračilo škode Državnemu posestvu v Rakičanu. Viljem Zavec pa je zaradi kupovanja ukradenih predmetov tel kaznovan na 7 mesecev in 15 dni zapora, medtem ko Je njegova žena Terezija dobila pogojno kazen. S . takimi sredstvi je treba učiti tiste, ki še ne vedo ali nočejo vedeti, da je srečo mogoče najti te s poštenim delom. KUZMA V Kuzmi so ljudje z veseljem Sprejeli Vest, da so začeli graditi carinarnico, ki je bila predvidena že v predvojni Jugoslaviji. Tako se bo lahko meddržavni promet odvijal tudi v tem kraju. Zato bi bilo treba urediti še občinsko, često od gostilne Gabršek do državne; ceste, ki pride v Kuzmo iz Avstrije. Tudi v Kuzmi upajo, da bodo ob pričetku novega šolskega leta dobili več učiteljev; Ker jih ni bilo dovolj, so doslej biti preveč obremenjeni s šolskim delom, in vsled tega niso mogli pomagati pri kulturnoprosvetnem delu na vasi. Tako pomoč pa bi vaščani nujno potrebovali, kajti brez nje ne bodo mogli izboljšati svojega dela. Ko Je Janez Žohar iz Kuzme mlatil ječmen, je eksplodiralo strelivo, ki je bilo sredi snopa, in razneslo mlatilnico. Sreča v nesreči je bila, da v tistim trenutku ni bilo nikogar pri mlatilnici, ker je lastnik bil pravkar pri živini, ki je poganjala mlatilnico. Zato ni bilo človeških žrtev. Poplave v okolici Kuzme 2. julija dopoldne se je vlila močna ploha v Kuzmi in okolici. V pol ure so bili napolnjeni vsi jarki in potoki z umazano vodo. Ker večina potokov ni reguliranih niti očiščenih, tem- več so obraščeni z jelšami, vrbjem in drugim grmovjem, narasla voda ni mogla sproti odtekati in je prestopila bregove ter se razlila po poljih in travnikih. Zalila je skoraj vso cesto od Doličev do Dolnjih Slaveč. S ceste je odnesla precej gramoza in razrušila mostova v Doličih pred zadružnim domom in v Gornjih Slavečih pri gostilni Bertalanič. Ponekod so morali iz hlevov izseliti prašiče, da jih voda ne bi zalila. Z občinske ceste v Kuzmi je deroča voda odnesla precej gramoza, ki so ga navozili pred kratkim Ta poplava je dober opomin vsem tistim, ki zanemarjajo regulacijo potokov in čiščenje jar. kov, predvsem v Gornjih Slavečih. Morda bodo sedaj sprevideli. da se občinski odbor trudi za dobro in potrebno stvar, čeprav nekateri tega doslej niso hoteli razumeti Nesreča hitro izuči človeka. Z. B. VSE PRIDE ENKRAT NA DAN! Tudi poslovodja kmetijske zadruge Videm ob Ščavnici, Franc Klobasa, se je prepričal o tem. S svojim malomarnim poslovanjem je s enem letu povzročil zadregi nad 300.000 din škode. Ljudsko sodišče n Radgoni ga je obsodilo na 1 leto ti 6 mesecev zapora. Prav tako pa se bo morala 6 mesecev pokoriti tudi knjigovodkinja Olga Verzel, ki je grehe šefa pridno prikrivala. Oba bosta morala zadrugi povrniti škodo PRETEPAČEM SO PRIŠLI NA SLED Okrog Tomaža je že več let strašila skupina pretepačev, ki so napadali mirne ljudi in vlamljali v njihova stanovanja. Ljudje so se jih bali, ker so bili oboroženi. Zato jih niso upali prijaviti varnostnim organom.. Ko pa so se pojavili pred stanovanjem Frančiške Razlagove v Godemarcih, je stvar prišla na dan. Trkali so na vrsta in se izdajali za varnostne organe. Gospodinja jim je, nič hudega sluteč, odprla. Ko pa je na dvorišča opazila nepridiprave, je naglo zapahnila vrata. Pretepača Vinko Cizfi in Frane Vorile iz Male vasi pa sta nasilno vdrla v vežo in zgrabila Franca Razlaga, ga vlekla iz poslopja in ura prizadejala lažje telesne poškodbe. Oba napadalca sta že bila kaznovana; Cizri zaradi dezerterstva iz JLA, Voršič pa zaradi sodelovanja pri uboja. Sodišče je na javni obravnavi naložilo prvemu kazen 2 let in 6 mesecev, drugemu pa kazen l leta in 6 mesecev zapora. Dovolj časa, da si bosta ohladila vročo kri. -a IZLETNIŠKI DAN NA GOMILI Za 26. julij pripravljajo izletniški dan na Gomili, ki bo na najlepši razgledni točki. Združen bo z veliko manifestacijo in sojdelovanjem mnogih delovnih kolektivov iz ptujskega in ljutomerskega okraja. Ker bo proslava, zunaj, bo v primem slabega vremena preložena na naslednjo nedeljo. POSTA UREDNIŠTVA Miroljub, Gederovci. Ob priliki, ko boste prišit v Soboto, se oglasite v našem uredništvu, da se pomenimo ustno. Za gospodine DA STEKLENICE NE POPOKAJO... Nekatere gospodinje so že vkuhale zgodnje sadje, tudi marmelado, mnogo jih bo to še napravilo. Vedno pa ostane bojazen pred zadnjim opravilom: vlaganje vročega sadja ali marmelde v steklenice. Zanesljivo vlijete vsako vročo tekočino v stekleno posodo, če postavite posodo na rezilo navadnega kuhinjskega noža. Da ohrani steklenica trdnost, podstavite dva noža, ni pa potrebno. V tako podloženo posodo, ki je brez skrbi lahko hladna, nalijte vkuhano sadje, marmelado, kuhano Vino ter drugo in steklenice ne bodo popokale. TVD »PARTIZAN« BELTINCI priredi dne 19, julija 1953 TELOVADNI NASTOP s sledečim dnevnim redom: Dopoldne: kolesarska etapna dirka, šahovski dvoboj in nogometna tekma z začetkom ob 9. uri Popoldne: ob 14. uri povorka, nastop in tekmovanja. Po izvedenem programu ljudsko veselje. V sklopu telovadnega nastopa Partizana Beltinci priredi kolesarski klub »Prekmurje« dne 19. julija 1953. ob 9. uri veliko turistično KOLESARKO DIRKO š. startom in ciljem v Beltincih. Vabimo vse člane in ostale ljubitelje kolesarstva, da svoje prijave pošljejo na kolesarski klub »Prekmurje« do 15. julija 1953. RAZPIS vpisa v Kmetijsko šolo Rakičan pri Murski Soboti. V šolskem letu 1953/54 bomo imeli na Kmetijski, soli v Rakičanu poljedelsko šoto za fante in dekleta in kmetijsko-gospodinjsko šolo za dekleta. Pogoji za sprejem: uspešno dovršena osnovna šola ali nižja gimnazija, ter izpolnjeno 16. leto starosti. Vpis se vrši od 1. do 30. julija na upravi šole. Predložiti je treba prošnjo za sprejem v šolo, zadnje šolsko spričevalo, rojstni list, zdravniško potrdilo, življenjepis in potrdilo o premoženjskem stanju Uprava šole Vsak teden ena Če vreme ne bo POSLUŠNO A: »Ni mogoče, da bi danes deževalo, saj vremenska napoved pravi, da bo lepo vreme.« B: »In če se vreme ne bo ravnalo po vremenski napovedi?« Vremenska napoved za čas od 10. do 19. julija. Splošni značaj vremena nekoliko nestalen: konec tekočega tedna in sredi naslednjega tedna padavine. V ostalem lepo vreme, a ni popolnoma brez krajevnih neviht. Po 19. juliju se pričakuje ustalitev lepega vremena. Kupim dobro ohranjen okvir za žensko kolo. V zameno dam kuhinjski štedilnik. Zglasite se pri vratarju, bolnice Murska Sobota. TEDENSKI KOLEDAR Nedelja, 12. julija — Mohor Ponedeljek, 13. julija — Dragan Torek, 14. julija — Frane Sreda, 15. julija — Vladimir četrtek, 16. julija — Dan tankistov JLA Petek, 17.. julija — Aleš Sobota, 18. julija — Miroslav gibanje SONCA: v nedeljo, dne 12. jnlija vzide ob 4,23, zaide ob 19,52; v soboto, dne 18. julija vzide ob 4,28 zaide ob 19,47. SPOMINSKI DNEVI: 13. julija 1920. leta je bil zažgan ,,Narodni dom“ v Trstu; — 1941. leta začetek vseljudske vstaje v črni gori 14. julija 1889. leta je bil mednarodni delavski kongres v Parizu, ki je določil 1. maj kot vsakoletni praznik delovnega ljudstva vsega sveta. 15. julija 1945. leta je bil kongres Osvobodilne fronte v Ljubljani. 16. julij je „Dan tankistov“ Jugoslovanske ljudske armade; — 1944. leta je bila ustanovljena prva tankovska enota v Jugoslovanski armadi. 17. julija 1936. leta se je začela borba španskega naroda za svojo neodvisnost proti italijansko-nemški fašistični intervenciji in proti Franca. KINO SOBOTA predvaja od 10. do 12. julija ameriški barvni revijski film „TRIJE KAVALIRJI"; — od 14. do 16. julija angleški umetniški film „MANDY". RADGONA predvaja 11. in 12. julija ameriški film ..VELIKA REKA"; — 15. in 16. julija jugoslovaaski fitm ,tV ViHARJU". IVANJKOVCI predvaja 11. in 12. julija film ..SANJALA SEM O RAJU; — 18. iu 19. julija film „ PO ROČNA NOČ V RAJU". LJUTOMER predvaja 11. hl 12. julija Jugoslovanski film ..JARA GOSPODA"; — 15. in 16. julija angl. stan ..skrivni ROV". Čepinci predvaja 11. in 12. julija angleški film »Daj nam danes«. 18. in 19. julija jugoslov. film »Rdeči cvet«. Grad predvaja 12. julija francoski film »Pastoralna simfonija«.— 19. julija ameriški film »Preplah na cestah«. MALI OGLASI Prodam samovozno lokomobilo Hoffer-Schranz, 4 ks, v dobrem, dela zmožnem stanja. Cena 100.080 dinarjev. Pranja Špindler, Logarovci, p. Križevci pri Ljutomeru, Samec čiste preteklosti s primemo pokojnino, se žeti pridružiti v skupno gospodinjstvo k pošteni, dobrosrčni osete ali družini, lahko tudi madžarske narodnosti. Potrebna primerna sončna soba v lepi okolici blizu k. cerkve. Ostalo po dogovoru. Pismene ponudbe poslati na upravo tista pod »Redka prilika«. Zidarje, tesarje in težake sprejmemo. Delo zagotovljeno za celo zimsko dobo pod streho. Dnevno se lahko dela tudi več ur ali prevzame akord. Gradbeno podjetje Moste, Ljubljana, Zaloška cesta 51. Uprava dijaškega doma v Murski Soboti obvešča vse dijake, ki se hočejo prijaviti za bivanje v domu v šolskem letu 1953/54, da je rok za vlaganje prijav 10. avgust 1953 Prijave lahko vložite z dopisnico ali osebno v pisarni dijaškega doma. Uprava doma. Janez Švajncer: (40) STRELI NA MEJI Anza se je izmuznil iz kleti in brez pozdrava odšel mimo Keglce. Komaj se je držal na nogah. Poiskal je harmoniko, jo naprtil na rame in se opotekajoče spustil po hribu navzdol Neprestano ga je zanašalo. Poskakoval je, kakor bi tekel po stopnicah. V glavi mu je šumelo in vino ga je gnalo dalje. Nenadoma se je opotekal, da mu je harmonika zletela z ramen in padla na zemljo. Meh se je pri tem razpočil in grdo zazijaL Anzo je minila pijanost in mrzlo ga je spreletelo po telesu. Sklonil se je, začel grebsti z rokami po blatu in mrzlično pobirati raztreseno blago. Iz viničarije mu je udarjal v ušesa piskajoč Keglčin glas: »Veste, z delavci ima človek samo jezo.« »Se bolj bomo morali zadrgniti vajeti, da nam ne bodo zrasti čez glavo,« je Vellas zasikal. Oba sta se zasmejala in pogledala na vrata, skozi katera se je vračal Mirko. Lojzika je prihajala domov najbolj zaradi matere. Komaj je čakala, da je minil teden. Mojstrinja je postala še bolj zadirčna. Pošiljala jo je v trgovino; tudi izgotovljene obleke je morala nositi kmeticam na dom. Mojstrinja ji je še naročala, da je delala na vrtu in pazila na hišo, ko je ona odhajala z doma. Včasih jo je jemala s seboj v gostilno. Tam so se zbirati ljudje iz trga. Moški so se radi sukali okoli rejene šivilje. Poslušali so jo in ji pritrjevati ter na skrivaj škilili na Lojziko. Lojzika je stala na razpotju svoje prve ljubezni. Ni vedela ali naj te se odločila za Močnikovega Petra ali ne. Tistega dogodka, ko je padel pred njo na kolena in ji ponujal svoje srce, ni mogla pozabiti. Razen matere ni imela nobenega človeka, ki bi ji privoščil lepo besedo. Tolikokrat je bila potrebna močne roke. Ko je bila sama v delavnici, je pozabila na delo. Marsikdaj se je stroj ustavil. Takoj, ko so se oglasili koraki v veži. se je zdrznila in vznemirjena zopet obračala šivanje. Bala se je, da je mojstrinja ne bi pognala od hiše. Še eno leto bo morala vzdržati. Potem se bo izučila za šiviljo. Položila bo izpit za pomočnico. Začela bo dobivati plačo. Z denarjem bo lahko pomagala staršem. Materi bo kupila sladkorja in kave, očetu pa tobaka, da se ne bo držal vedno tako čemerno. Mogoče bo zaslužila tudi toliko, da si bo nekoč kupila svoj šivalni stroj. Na njem bo šivala obleke, da bodo tudi reveži lepše oblečeni. Ljudje ji bodo prinašali blago, ki ga bo zlagala na vrh omare. Radovedno jo bodo gledali in se čudili. Česa vse se je naučila. Klicanje pred hišo jo je vzdramilo Iz razmišljanja! »Ni nobenega doma.« se je oglasilo zunaj. Presenečena je vstala in stopila k oknu. Previdno je odgrnila zaveso in se umaknila. Pod oknom je stal Anza. Pravkar je naslanjal kolo na jablano. »Zakaj je le prišel,« ji je šlo skozi misli. Naslonila je čelo na šipo. Pri srcu ji je postalo toplo. Spomini na srečanje z njim so oživeli. Postala je nemima. Čutna je, da ga še vedno ni pozabila. Anza jo je oparil. Pomahal ji je z roko in zaklical: »Lojzika, si sama doma. Sem že mislil, da te ne bom našel. Boš prišla ven?« Ni se mogla več premagovati. Odprta je okno. «Ne morem,« je odgovorila. »Gospa je zaklenila vrata.« Kadar je mojstrinja odhajala z doma, jo je zaklenila v hišo in ji naročala, naj se ne oglaša, če jo bo kdo klical. Ko ie Lojzika nekoč vprašala, zakaj Jo zaklepa. Ji je odgovorila, da je bolje biti previden, kakor pustiti tatove v hišo. »Lojzika. prišel sem po slovo. Že večkrat sem hotel govoriti s teboj.« »Zakal ravno k meni? Kam boš šel?« Lojzika je stisnilo pri srcu. Začela se je bati za Anzo. Zdaj ji je ugaal še bolj. Bil je sveže obrit: lepo mu je pristoiala nova obleka. Primerjala ga je s Petrom, ki je bil tolikokrat neobrit in površno oblečen. Anza je prišel bliže in se prijel za križe na oknu. »Prišel sem pač kar tako.« je skoraj šepetal. »S kolesom sem se peljal v mesto. Nazaj grede sem se hotel oglasiti pri tebi. Za delo mi danes tudi ni več dosti.« Pohledela je v obraz. Stiskala je blazinico, v kateri so tičale šivanke. Velika stenska ura je enakomerno tiktakala. V tem trenutku ni čutila krvi v žilah. Ni pričakovala, da ji ne bo vseeno, če se bo morala ločiti z njim. In tako nepričakovano je prišel po slovo. Anza je videl, da se je spremenila. »Lojzika, ti je slabo? Tako bleda si.« »Ah, nič mi ni. Večkrat se mi zavrti pred očmi, če dolgo sedim,« se je opravičevala in ga gledala s široko odprtimi očmi. Po vaški cesti, ki je peljala nedaleč od hiše, so ropotali vozovi. Nekdo je pokal z bičem in priganjal živino. Anza je povedal, kar mu je ležalo na srcu. Samo zato je prišel k njej. »Lojzika. ne misli, da brez tebe ne bom mogel živeti. Nič se ne opravičuj. Ljudje so me očrnili pri tebi. Zato me ne maraš. Naj pač bo. kakor Je že. Pozabil te ne bom nikdar. Jutri moram na orožne vaje. Prišel sem. da si podava roke kot prijatelja. Časi so slabi. Ne vemo, kaj se bo zgodilo še vse medtem. Lahko danes ali jutri zaropoče, pa me ne bo več nazaj. »Anza, malo si kriv ti, malo jaz, da je tako prišlo.« je odgovorila in zadrževala glas, ki se ji je tresel. »Saj sem ti verjela, da si me imel rad.« »Povedal ti bom vse. Bolje je, da greva zlepa vsak svojo pot. Nikdar ne bom hud nate. Ti si še mlada in imaš še dolgo pot pred seboj. Zame je še tudi čas « »Nikdar še nisi tako govoril z menoj —« »Zato bom sedaj, če ti je prav ali ne. Vidiš tu notri me je peklo. Nobenemu nisem mogel povedati. Kdo bi pa poslušal hlapca? In če bi ga, ali bi mu verjel? Hlapca vsakdo gleda po strani.« »Ni se zgodilo zaradi tega.« »Vem, vem. Ne delal se lepšo kakor sl v resnici. Mogoče imam nrav, kar tl bom zdajle povedal.« ml je bilo lepo pri srcu. Mislil sem da si drugačna kakor si ne bi. toda poznala sva se že kot otroka. Prepričan sem bil, da tvoja usta ne bodo lagala nikoli. Srečen sem bil, kadar sem te srečal. Mar mi te bilo za dež blato temo. Želja, da te bom videt je premagovala vse. Priznati moraš, da mi zate mi bila zakrila oči. »Nič ne vem o kar mi mečeš v obraz.«