OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LETO VI., ŠTEV. 18 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR 8. Na podlagi 1. točke 9. člena in točke 27. člena statuta okraja jubljana ter 1. in 42. člena temeljitega zakona o proračunih (Uradni Ust FLRJ št. 13-126/56) jč okrajni ljudski odbor Ljubljana na seji (■krajnega zbora in na seji zbora Proizvajalcev dne 24. februarja 1959 sprejel' ODLOK o proračunih okraja Ljubljana za leto 1959 1. člen Proračun okraja Ljubljana za leto. 1959 s posebnimi prilogami obsega: lektiva, ter da določi odstotek iz tega dela. presežka, ki se vplača v posamezne sklade. V sklad za nagrade se steka največ ena dvanajstine! rednih osebnih prejemkov, ki so bili izplačani v letu 1959, vendar pa ne več kot 50 °/o tistega dela presežka, ki pride v poštev za delitev. Presežek dohodkov nad izdatki, ki ga dosežejo finančno samostojni zdravstveni zavodi, se deli po veljavnih predpisih za te vrste zavodov. 5. člen Predračune okrajnih organov in zavodov, ki bodo v letu 1959 na novo ustanovljeni, potrjuje svet za družbeni plan in finance okrajnega ljudskega odbora. G. člen Vse nove nastavitve pri okrajnih organih in zavodih, za katere v njihovih predračunih niso predvideni krediti, se morejo izvršiti le na predlog pristojnega sveta po potrditvi sveta za družbeni plan in finance okrajnega ljudskega odbora, ki odobrava potrebna sredstva. 7. člen Svet za družbeni plan in finance okrajnega ljudskega odbora se pooblašča, da razporeja sredstva proračunske rezerve za premalo predvidene izdatke po posameznih po- v stavkah proračuna in odobrava izplačilo za izredne izdatke iz proračunske rezerve do višine ene četrtine letnega plana proračunske re» zerve proti naknadnemu poročanju okrajnemu ljudskemu odboru. 8. člen Svet za družbeni plan in finance okrajnega ljudskega odbora je pooblaščen, da porazdeljuje na posamezne okrajne organe in zavode kredite, ki so v okrajnem proračunu predvideni za nove organe in zavode. 9. člen Z rezervo, ki je določena v posameznih proračunskih skladih, sme razpolagati upravni organ sklada na predlog pristojnega sveta po pritrditvi sveta za družbeni plan in finance okrajnega ljudskega odbora. 10. člen V primeru neenakomernega dotoka proračunskih dohodkov sme okrajni ljudski odbor najeti za redno izvrševanje proračunskih izdatkov po okrajnem proračunu posojilo do višine 400,000.000 dinarjev. 11. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1959. Št. 01/5-2248/5-59 Ljubljaha, 24. februarja 1959. Predsednik OLO dr. Marijan Dermastja 3.837,670.000 208,670.000 3.629,000.000 2.871.000. 000 758,000.000 3.629.000. 000 2.871,000.000 758,000.000 I. OKRAJNI PRORAČUN z dohodki v znesku ...,»••• Omejitve (6°/o rezerve) . . i i < • # razpoložljiva sredstva .»»«•« i od tega: za okrajne potrebe ....««••• za skupne mestne potrebe . . » i • j z izdatki v znesku........i i < > od tega: za okrajne potrebe................... za skupne mestne potrebe............. II. PREDRAČUNE FINANČNO SAMOSTOJNIH ZAVODOV Z dohodki v znesku.............................o 7nn’ins nnn % izdatki v znesku • • ...................V ‘ 2 3 * * 534 493 000 in s primanjkljajem v znesku................... 634,493.000 III. PREDRAČUNE PRORAČUNSKIH SKLADOV z lastnimi dohodki v znesku...................... 906728000 omejitve....................................... 296,728.000 razpoložljiva sredstva ........................ 425,480.000 Z izdatki v znesku ............................ 433,480.000 in s ptlmanjklajem v znesku ..*>»••••• 8,000.000 OBČINSKI LJUDSKI ODBORI 2. člen Primanjkljaji v predračunih finančno samostojnih zavodov v skupnem znesku 634,493.000 din se krijejo * dotacijami iz okrajnega proračuna. 3. člen Primanjkljaji v predračunih proračunskih skladov v skupnem zne- sku 8,000.000 din se krijejo z dota- cijami iz okrajnega proračuna. 4. člen Svet za družbeni plan in finance okrajnega ljudskega odbora je pooblaščen, da finančno samostojnim zavodom, ki bodo po svojih zaključnih računih za leto 1959 dosegli presežek dohodkov nad izdatki, odobrava, da vplačajo v svoje sklade del doseženega presežka, ki so ga dosegli po prizadevanju delovnega ko- PRORACUNA OBČINA BOROVNICA 109. Na podlagi 12. člena, prvega odstavka 15. člena in 2. točke 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19-88/52), 26. čl. statuta občine Borovnica in 10. točke 6. člena uredbe o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ št. 52/57) ter 38a člena uredbe o dopolnitvi uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov (Uradni list FLRJ št. 30/54) in določil 1. in 3. člena uredbe o cenah za komunalne proizvode in storitve, ki jih uporabljajo gospodarske organizacije, državni organi in zavodi (Uradni list FLRJ št. 16/58), je občinski ljudski odbor Borovnica na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 20. februarja 1959 sprejel ODLOK o določitvi tarife za potrošnjo vode na območju občine Borovnica 1. člen S tem odlokom se določi tarifa za porabo vode, ki jo prodaja potrošnikom Gospodarsko komunalna ustanova občine Borovnica. 2. člen Tarifa za 1 m” vode znaša: n) za splošno potrošnjo 13 din b) za vso ostalo potrošnjo 39 din Porabo vode po točki a) tega člena plačujejo vsi potrošniki, ki porabljajo vodo za svoje lastne potrebe, kakor tudi za potrebe svojih gospodinjstev oziroma gospodarstev. Porabo vode po točki b) -tega člena plačujejo vsi ostali potrošniki vode (gospodarske in druge organizacije, državni organi in zavodi). PREGLED DOHODKOV IN IZDATKOV DOHODKI k Proračun: Skupaj 1. del — Dohodki iz gospodarstva in od prebivalstva.............. 3.054,614.000 2. del — Dohodki državnih organov in zavodov ..................... 3. del — Ostali dohodki............... 4. del — Sredstva iz posojil .... 6. del — Sredstva 6 */o obvezne rezerve in sredstva 20 6/o omejitev od Investicij iz leta 1958 . . Skupaj dohodki . . Manj 6 ‘/o obvezna rezerva za leto 1959 Razpoložljiva sredstva................ *■ Finančno samostojni zavodi: — Lastni dohodki..................... 2.071,692.000 — Po odbitku presežka dohodkov nad izdatki, ki se porazdele z zaključnim računom........................ — Skupaj dohodki . . 2.071,692.000 Proračunski skladi: — Lastni dohodki..................... *- Po odbitku omejitev razpoložljivih sredstev........................... Skupaj dohodki . . OKRAJA LJUBLJANA PO DELIH IZDATKI A. Proračun: Skupaj 1. del — Prosveta in kultura .... 716,817.000 2. del — Socialno varstvo................. 96,569.000 3. del — Zdravstvena zaščita .... 129,577.000 5. del — Državna uprava in sodstvo . 751,127.000 6. del — Komunalna dejavnost . . . 18,340.000 7. del — Negospodarske investicije . . 470,300.000 8 del — Dotacije: družbenm organizacijam .................................. 193,400.000 finančno samostoj. zavodom 634,493.000 skladom........................... 8,000.000 gospodarskim organizacijam . 38,630.000 občinski ljudskim odborom . 191,676.000 nove naloge...................... 14,791.000 9. del — Obveznosti iz posojil in garancij ................................... 237,680.000 10. del — Proračunska rezerva .... 127,600.000 Skupaj izdatki . . 3.629,000.000 B. Finančno samostojni zavodi: — Skupni Izdatki.............. 2.706,185.000 — Po odbitku dotacije, predvidene v proračunu za pokritje presežka izdatkov nad dohodki.......... 634,493.000 Skupaj izdatki . . 2.071,692.000 C. Proračunski skladi: — Skupni izdatki............... 433,480.000 — Po odbitku dotacije, predvidene v proračunu za pokritje presežka izdatkov nad dohodki............ 8,000.000 Skupni izdatki > 423,480.000 91.362.000 88.345.000 359.800.000 243.549.000 3.837,670.000 208.670.000 3.629,000.000 722.208.000 296.728.000 425.480.000 STRAN 86 GLASNI* 3. člen V primerih, kjer potrošniki vode, navedeni pod točko a) prejšnjega člena, nimajo vodovodnih števcev, plačujejo porabo vode v mesečnih pavšalih, in sicer: a) v znesku 20 din za vsakega člana gospodinjstva ali gospodarstva; b) v znesku 20 din za vsako glavo živine (govedo, konji, prašiči, i. p.). nosti, stanovanjske zadruge in druge družbene organizacije. Za družbena sredstva sc štejejo tudi lastna sredstva delavcev in uslužbencev ter drugih oseb, ki se na njihove plače odvaja stanovanjski prispevek, če organi in organizacije iz 1. odstavka vlagajo del svojih sredstev za izgradnjo stanovanj za te osebe. 4. člen 2. člen Ta odlok začne veljati z dnem objame v »Glasniku« uradnem vestniku okraja Ljubljana. Opr. št. 01/1-247/1-59. Borovnica, 20. febr. 1959. Predsednik ObLO Janez Čerin, 1. r. 110. Na podlagi 12. člena zakona o proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev (Uradni list FLRJ št. 52-647/57) in 2. točke 26. člena statuta občine Borovnica je občinski ljudski odbor Borovnica na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev 20. februarja 1959 sprejel ODLOK o dopolnilnem proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev 1. člen Dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dphodka delavcev plačujejo v letu 1959 vse gospodarske organizacije in vsa obrtna podjetja. 2. člen Organizacije, navedene v prejšnjem členu, plačujejo dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka po naslednji lestvici: če presega organizacija minimalni osebni dohodek za 31 % do 39 % 40 % do 49 % 50 % do 59% 60 % in več znaša dopolnilni proračunski prispevek 3 % 5% 8 % 10% proračunskega prispevka iz osebnega dohodka delavcev, ki se plačuje po določbah zakona o proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev (Uradni list FLRJ št. 52/57). Ce presega organizacija minimalni osebni dohodek do 30 %, ne plačuje dopolnilnega proračunskega prispevka iz osebnega dohodka delavcev. 111. Na podlagi 1. odstavka 1. člena uredbe o pogojih za gradnjo stanovanjskih hiš in upravnih stavb in o družbenem nadzorstvu nad to gradnjo (Uradni list FLRJ št. 15-240/58), v zvezi z resolucijo Ljudske skupščine LRS o usmerjanju stanovanjske gradnje (Uradni list LRS 22-58), 15. in 50, člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19-88/52) in 26. člena statuta občine Borovnica, izdaja občinski ljudski odbor Borovnica, po sklepu seje občinskega zbora in seje zbora proizvajalcev z dne 20. febr. 1959 ODLOK o uporabi družbenih sredstev za gradnjo stanovanjskih hiš na območju občine Borovnica 1. člen Za družbena sredstva po tem odloku sc štejejo vsa sredstva, ki jih za gradnjo stanovanjskih hiš v celoti ali deloma uporabljajo politično teritorialne enote, zavodi, gospodarske organizacije, stanovanjske skup- Družbena sredstva se smejo uporabljati za gradbena in obrtniška dela za stanovanjske hiše (brez stroškov za komunalne objekte in naprave iz 3. in 4. člena tega odloka), in sicer: za 2-ležiščno stanovanje 1,150.000 din za 3-ležiščno stanovanje 1,600.000 din 'za 4-ležiščno stanovanje 2,500.000 din za 5-ležiščno stanovanje 2,700.000 din za 6-ležiščno stanovanje 2,900 000 din Občinski ljudski odbor, in sicer oba zbora enakopravno, lahko dovoli, če urbanistični pogoji, lokacija in namemba hiše oziroma stanovanja zahtevajo posebne naprave, opremo, obdelavo in podobno, da se uporabljajo družbena sredstva največ do 10 % nad ceno za posamezno stanovanje iz prejšnjega odstavka. 3. člen Družbena sredstva se uporabljajo pri gradnji stanovanj in naselij tudi za gradnje objektov s potrebnimi prostori za pranje, sušenje in likanje perila, za hišno delavnico, za otroško varstvo, za servise ter za družbeno delovanje hišnih svetov in stanovanjskih skupnosti. 4. člen . Družbena sredstva se uporabljajo pri gradnji stanovanj in naselij tudi za zgraditev stanovanjskih potov, cest, ureditev nasadov, zelenic in otroških igrišč, za stroške morebitnega rušenja obstoječih hiš in za gradnjo vseh priključkov. Za stanovanjska pota in ceste po prejšnjem ostavku se štejejo tista pota in ceste, ki pretežno služijo potrebam prebivalcev naselja. Za priključke se štejejo: — vodovodni priključki od konzumnega cevovoda do priključka na vodomer; — kanalizacijski priključki od glavnega cestnega kanala do hiše; — nizkonapetostni električni priključki do razdelilnih omaric; — telefonski priključki od priključnih omaric na hiši do telefonskega aparata. 5. člen Stroški za komunalne objekte in naprave iz 3. in 4. člena tega odloka smejo biti zajeti samo v potrebnem obsegu, ki -ga narekujejo nove stanovanjske gradnje in morajo biti posebej prikazani v investicijskem programu ter ne smejo presegati 15 % predračunske vrednosti hiš. Ce gre za rekonstrukcijo urbanističnega kompleksa, se lahko povečajo stroški največ do 20 % predračunske vrednosti hiše, to pa le, kolikor se poprej občina sporazume z investitorji. 6. člen Ce investitor ne izvrši sam komunalnih objektov, katere je dolžan zgraditi iž 3. in 4. člena tega odloka v obsegu, kot je določeno v splošnem občinskem programu stanovanjske gradnje oziroma po potrjenem investicijskem programu, mora plačati stroške za ta dela na poseben račun pri Komunalni banki Ljubljana, ki vodi sredstva občinskega kreditnega sklada za zidanje stanovanjske hiše (v nadaljnjem besedilu sklada) Ta sredstva sme banka izplačati samo investitorju, ki je komunalne objekte in naprave iz tega člena dejansko zgradil, proti predloženi dokumentaciji in obračunu. Banka mora kontrolirati namensko uporabo teh sredstev. Z odločbo o zazidalnih podatkih (lokacija) določi pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora, katere komunalne objekte in naprave in do katerih zneskov je dolžan plačati investitor. V isti odločbi se določi obveznost investitorja za finansiranje komunalnih objektov in naprav tudi v primeru, če se te naprave ne morejo takoj graditi ali pa se bodo gradile predvidoma kdaj kasneje. 7. člen Družbenih sredstev za gradnjo stanovanj ni- mogoče uporabljati za gradnjo garaž za avtomobile. Za take gradnje morajo biti stroški prikazani v investicijskem programu ločeno. Kolikor nameravajo investitorji graditi garažo v naseljih iz drugih družbenih skladov, morajo biti stroški prikazani ločeno v investicijskem programu. 8. člen Ce je v zvezi z novimi gradnjami stanovanjskih hiš potrebno povečati obstoječe komunalne naprave ali zgraditi nove (ceste, kanalizacijsko, vodovodno, električno, plinsko in telefonsko omrežje v naselju in njihove naprave), se za te namene lahko dajejo posojila iz sklada politično teritorialnim enotam in komunalnim organizacijam. Za komunalne naprave in gradnje iz prejšnjega odstavka se smejo dajati posojila iz sredstev sklada samo v višini in obsegu, ki ga narekuje nova stanovanjska graditev in kakor je predvideno v potrjenem investicijskem programu, toda največ 30 % celokupnih sredstev sklada. 9. člen Gospodarske in druge organizacije lahko sodelujejo s svojimi sredstvi pri gradnji hiš, ki jih zidajo stanovanjske skupnosti ali stanovanjske zadruge, tako da vložijo svoja sredstva v občinski sklad v korist svojih delavcev in uslužbencev. V takih primerih daje občinski sklad prednost pri dodeljevanju posojila iz sredstev svojega sklada stanovanjskim zadrugam in stanovanjskim skupnostim ob najugodnejših pogojih. Gospodarske in druge organizacije lahko določijo za svoja sredstva, ki jih vložijo po 1. odstavku tega člena, tudi ugodnejše kreditne pogoje, kakor jih določajo pravila sklada za svoja kreditna sredstva, vendar pa anuitete obeh kreditov ne smejo biti manjše, kot znaša veljavna najemnina za tako stanovanja. 10. člen Gospodarskim in drugim organizacijam, politično teritorialnim enotam, zavodom, družbenim organizacijam, društvom, stanovanjskim zadrugam, hišnim svetom ter drugim zasebno pravnim fizičnim osebam, kot vlagateljem namenskih vlog za gradnjo stanovanj in nabavo stanovanjske opreme je dolžan občinski sklad ob določerii naložbi zagotoviti in dati svoja kreditna sredstva skladno s kreditnimi pogoji, kot so določeni v pravilih sklada. Za namenske naložbe je smatrati tiste naložbe, ki so jih organizacije iz prejšnjega odstavka naložile v sklad po posebni pogodbi z upravnim odborom sklada. V tej pogodbi morajo biti zlasti določeni pogoji naložb, kot so: višina, roki in obrest- na mera za posojilo ter čas pridobitve pravice vlagatelja do najetja kredita iz sklada. 11. člen Upravni odbor sklada lahko vlagateljem iz prejšnjega člena zagotovi namesto pravice do črpanja kreditnih sredstev sklada, posebno razpolagalno pravico do novo zgrajenih stanovanj, ki se gradijo iz namenskih naložb. V posebni pogodbi, ki jo v tem primeru skleneta upravni odbor sklada in vlagatelj, morajo biti natančneje določene pravice in obveznosti obeh strank in drugi premoženjsko pravni odnosi. 12. člen Za naložbe je smatrati tudi skupne namenske naložbe organizacij h 10. člena tega odloka ter članov njihovih kolektivov (delavcev in uslužbencev). Poleg pogodbe z upravnim odborom sklada sklenejo posebno pogodbo med seboj organizacije in člani njihovih kolektivov, ki skupno nalagajo v sklad, kjer morajo biti zlasti določeni njihovi medsebojni premoženjsko pravni odnosi. 13. člen Za organizacijo in izvedbo službe namenskega nalaganja sredstev ih varčevanja v smislu prejšnjih členov tega odloka se poslužuje sklad mreže denarnih zavodov, s katerimi sklepa sklad tozadevne pogodbe. Denarni zavodi pa sklepajo s posameznimi vlagatelji poedine pogodbe o namenskih naložbah njihovih sredstev. 14. člen Ta odlok začne veljati osmi dah po objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. St. 01/1-273/59. , Borovnica, 20. febr. 1959. Predsednik ObLO Janez Čerin, L r. OBČINA DOBREPOLJE 112. Na podlagi 52. člena uredbe 0 trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah (Uradni list FLRJ št 37-430/55) je občinski ljudski odbor Dobrepolje na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 21. januarja 1969 sprejel ODLOČBO o ustanovitvi svetov potrošnikov n» območju občine Dobrepolje 1. Na območju občine Dobrepolje s® ustanovijo sveti potrošnikov pri vseh poslovalnicah trgovskega podjetja »TABOR«, Grosuplje 2' Sveti potrošnikov imajo pravic0 kontrolirati poslovanje poslovalnic in predlagati ukrepe za izboljšanj® poslovanja. Pri izvrševanju kontrolne pravice: 1. dajejo pritrditev k sklepu organa podjetja oziroma poslovalnic® ,o uporabi sredstev rezervnega skl®" da, o razpolaganju z osnovnimi sredstvi, o uporabi investicijskih sred' lit e v, o prošnji za investicijski kredo in o spremembah pravil podjetj® oziroma poslovalnice; 2. imajo pravico vpogleda v P, če znaša davčni predpis od imetja ali dohodka na družinskega člana letno od 301 do 450din; 75 %, če znaša davčni predpis od imetja ali dohodka na družinskega člana letno od 451 do 600 din. Ce znaša davčni predpis od pr*» moženja ali dohodka na družinskega člana bolnika 601 din ali več letndy plača bolnik polni znesek za zdravstveno storitev. 3. člen Ne glede na davčni predpis s« lahko popolnoma ali delno oprostijo od plačevanja zdravstvenih storitev tisti, ki bi bili zaradi trenutnih socialnih, pridobitvenih ali drugih razmer gospodarsko ogroženi, če bi morali plačati stroške za zdravstvene storitve v delnem ali polnem obsegu. 4. člen Stroškov za prevoz z rešilnimi vozili so popolnoma oproščeni: a) bolniki ne glede na davčni predpis, če gre za nalezljivo bolezen, kadar je zdravljenje v bolnišnici obvezno po zveznih ali republiških predpisih; b) tisti, ki so navedeni v točkah a), c), d), e) in f) 1. člena tega odloka, toda le, če je odredil prevoz pristojni zdravnik. 5. člen Kot zdravstvene storitve se po tem odloku štejejo sledeča zdravstvena opravila: a) zdravniška pomoč v ambulanti in na bolnikovem domu; b) zdravniška pomoč in oskrba v bolnišnicah, senatorijih in drugih zdravstvenih zavodih; c) prejemanje zdravil in sanitetnega materiala; d) izjemoma in po prosti presoji Sveta za zdravstvo in socialno varstvo Občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Crnuče v vsakem posameznem primeru prejemanje ortopedskih in drugih zdravstvenih pripomočkov, zdraviliško in klimatsko zdravljenje ter specialni zdravniški pregledi. 6. člen Oprostitve in olajšave po 1. in 2. členu tega odloka se priznavajo upravičencem le na podlagi potrdila o upravičenosti. To potrdilo morajo upravičenci predložiti zdravstvenemu zavodu ob prvem iskanju zdravniške pomoči, razen v nujnih primerih, ko se lahko potrdilo predloži najkasneje v osmih dneh po prejemu obračuna za opravljeno zdravstveno storitev, 7. člen Potrdila o upravičenosti do popolne ali delne oprostitve plačila za opravljeno zdravstveno storitev, ki mora obsegati konkretno navedene okoliščine in razloge za oprostitev, kakor tudi obseg oprostitve (popolna ali delna oprostitev), izda: a) za osebe iz točke- a) 1. člena tega odloka tajništvo ObLO Ljub-Ijr.na-Crnuče po predhodni ugotovitvi premoženjskega stanja bolnika oziroma bolnikove družinske skupnosti; b) za vse druge primere pristojni zdravnik. Obrazec potrdila predpiše Svet za zdravstvo in socialno varstvo Občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Crnuče. 8. člen Odločbo o popolni ali delni oprostitvi plačevanja za zdravstvene storitve po 3. členu tega odloka izda tajništvo ObLO v sporazumu s svetom za zdravstvo in socialno varstvo. 9. člen Proti odklonitvi zaprošenega potrdila po 7. členu in proti odločbi, izdani po 8. členu tega odloka, je dopustna pritožba v roku 15 dni, po prejemu odločbe na Občinski ljudski odbor Ljubljana-Crnuče. \ STRAN 88 10. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku Okraja Ljubljana. Številka: 01/2-206/1. Datum: 23/1-1959. Predsednik občinskega ljudskega odbora: feter LesnjuK, 1. r. OBČINA LJUBLJANA-RUDNIK POROČILO občinske volilne komisije Ljubljana-Rudnik Občinska volilna komisija Ljub-ljana-Rudinik daje po 92. členu zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov poročilo o ugotovljenem volilnem izidu pri nadomestnih volitvah odbornika za Občinski zbor ObLO Ljubljana-Rudnik, ki so bile za 12. volilno enoto dne 22. februarja 1959. V volilni enoti št. 12, v kateri se voli pri nadomestnih volitvah 1 (en) odbornik, je bil izvoljen 1 (on) kandidat, i:n sicer HABJAN (Anton) Franc, Škofljica št. 121, ki je dobil 242 glasov. Neveljavnih glasov je bilo 22 (dvaindvajset). Za odbornika je bil torej izvoljen kandidat HABJAN (Anton) Franc, Škofljica št. 121 Predsednik: Slavko Juvane, 1. r. OBČINA RIBNICA 115. Na podlagi 1. odstavka 1. čleha Uredbe o posebnih pogojih za grad-dnjo stanovanjskih hiš in upravnih stavb in o družbenem nadzorstvu nad to gradnjo (Uradni list FLRJ št. 15/58), v zvezi z resolucijo Ljudske skupščine LR Slovenije o usmerjanju stanovanjske izgradnje (Uradni list LRS št. 22/58), je izdal Občinski ljudski odbor Ribnica na seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 6. februarja 1959 ODLOK . o uporabi družbenih sredstev za gradnjo stanovanjskih hiš na območju občine Ribnica 1. člen Za družbena sredstva po tem odloku se štejejo vsa sredstva, ki jih za gradnjo stanovanjskih hiš v celoti ali deloma uporabljajo politično teritorialne enote, zavodi, gospodarske organizacije, stanovanjske skupnosti, stanovanjske zadruge in druge družbene organizacije. Za družbena sredstva se štejejo tudi lastna sredstva delavcev in uslužbencev ter drugih oseb, ki se na njihove plače odvaja stanovanjski prispevek, če organi in organizacije iz 1. odstavka vlagajo del svojih sredstev za izgradnjo stanovanj za te osebe. 2. člen Družbena sredstva sc smejo uporabljati za gradbena in obrtniška dela za stanovanjske hiše (brez stroškov za komunalne objekte in naprave Iz 3. in 4. člena tega odloka), in lieer: 10 % nad cene za posamezno stanovanje iz prejšnjega odstavka. 3. člen Družbena sredstva se uporabljajo pri gradnji stanovanj in naselij tudi za gradnjo objektov s potrebnimi prostori za pranje, sušenje in likanje perila, za hišno delavnico, za otroško varstvo, za servise ter za družbeno delovanje hišnih svetov in stanovanjskih skupnosti. Družbena sredstva se uporabljajo pri gradnji stanovanj in naselij tudi za zgraditev stanovanjskih potov in cest, ureditev nasadov, zelenic in otroških igrišč, za stroške morebitnega rušenja obstoječih hiš in za gradnjo vseh priključkov. Za stanovanjska pota in ceste po prejšnjem odstavku se štejejo tista pota in ceste, ki pretežno služijo potrebam prebivalcev naselja. Za priključke se štejejo: — vodovodni priključki od kon-sumnega cevovoda do priključka na vodomer; — kanalizacijski priključki od glavnega cestnega kanala do hiše; — nizkonapetostni električni priključki do razdelilnih omaric; — telefonski priključki od priključnih omaric na hiši do telefonskega aparata. 5. člen Stroški za komunalne objekte in naprave iz 3. in 4. člena tega odloka smejo biti zajeti v potrebnem obsegu, ki ga narekujejo nove stanovanjske gradnje in morajo biti posebej prikazane v investicijskem programu ter ne smejo presegati 15 % predračunske vrednosti hiš. Če gre za rekonstrukcijo urbanističnega kompleksa, se lahko povečajo stroški največ do 20 % predračunske vrednosti hiš, to pa če se poprej občina sporazume z investitorji. 6. člen rnvestitorji stanovanjskih hiš so dolžni zgradili komunalne objekte in naprave iz 3. in 4. člena tega odloka v obsegu, kot je to določeno v splošnem občinskem programu stanovanjske izgradnje. Če investitor ne izvrši sam komunalnih objektov in naprav iz prejšnjega odstavka, pa bi jih po splošnem občinskem programu stanovanjske izgradnje oziroma po potrjenem investicijskem programu moral izvršiti, mora plačati stroške za ta dela na poseben račun pri banki, ki vodi sredstva občinskega kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš (v nadaljnjem besedilu: »sklada«). Ta sredstva sme banka izplačati samo investitorju, ki je komunalne objekte in naprave iz tega čicnn dejansko zgradil. Banka mora kontrolirati namensko uporabo teh sredstev. Z odločbo o zazidalnih podatkih (lokacih), določi pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora, katere komunalne objekte in naprave in do katerih zneskov je dolžan plačati investitor. V isti odločbi se določi obveznost investitorja za finansiranje komunalnih objektov in naprav tudi v primeru, če se te naprave ne morejo takoj graditi ali za dvoložiščno stanovanje za troležiščno stanovanje za štiriležiščno stanovanje za petležiščno stanovanje za šestležiščno stanovanje 1.150.000 din 1.600.000 din 2,000.000 din 2.200.000 din 2.400.000 din Občinski ljudski odbor, in sicer oba zbora enakopravno, lahko dovoli, če urbanistični pogoji, lokacije in namemba hiše oziroma stanovanj zahtevajo posebne naprave, opremo, obdelavo in podobno, da se uporabljajo družbena sredstva največ do pa se bodo gradile predvidoma kdaj kasneje. 7. člen Družbenih sredstev za gradnjo stanovanj ni mogoče uporabljati za gradnjo garaž za avtomobile. Take gradnje morajo biti strokovno pri- kazane v investicijskem programu ločeno. Če nameravajo investitorji graditi garažo v naseljih iz drugih družbenih skladov, morajo, biti stroški prikazani ločeno v investicijskem programu. 8. člen Če je v zvezi z novimi gradnjami stanovanjskih hiš potrebno povečati obstoječe komunalne naprave ali zgraditi nove (ceste, kanalizacijo, vodovodno, električno, plinsko in telefonsko omrežje v naselju in njihove naprave), se za te namene lahko dajejo posojila iz sklada politično teritorialnim enotam in komunalnim organizacijam. Za komunalne naprave in gradnje iz prejšnjega odstavka sc smejo dajati posojila iz sredstev sklada samo v višni in obsegu, ki ga narekuje nova stanovanjska graditev in kakor je predvideno v potrjenem investicijskem programu, toda največ do 20 % celokupnih sredstev, sklada. 9. člen Gospodarske in druge organizacije lahko sodelujejo s svojimi sredstvi pri gradnji hiš, ki jih zidajo stanovanjske skupnosti ali stanovanjske zadruge, kakor da vložijo svoja sredstva v občinski sklad, v korist svojih delavcev in uslužbencev. V takih primerih daje občinski sklad prednost pri dodeljevanju posojila iz sredstev svojega sklada stanovanjskim zadrugam in stanovanjskim skupnostim ob najugodnejših pogojih. Gospodarske in druge organizacije lahko določijo za svoja sredstva, ki jih vložijo po 1. odstavku tega člena, tudi ugodnejše kreditne pogoje, kakor jih določajo pravila sklada za svoja kreditna sredstva, vendar pa anuitete obeh kreditov ne smejo biti manjše, kot znaša veljavna najemnina ža taka stanovanja. 10 člen Gospodarskim in drugim organizacijam, politično teritorialnim enotam, zavodom, družbenim organizacijam, društvom, stanovanjskim zadrugam, hišnim svetom ter drugim zasebno pravnim fizičnim osebam kot vlagateljem namenskih vlog za gradnjo stanovanj in nabavo stanovanjske opreme je dolžan občinski sklad ob določeni naložbi zagotoviti in dati svoja kreditna sredstva sklada s kreditnimi pogoji, kot so določeni v pravilih sklada. Za namenske naložbe je smatrati tiste naložbe, ki so jih organizaci-nim odborom sklada. V tej pogodbi morajo biti zlasti določeni pogoji naložb, kot so: višina, roki in obrestna mera za posojilo ter čas pridobitve vlagatelja do najetja kredita iz sklada. Sklad mora pri določanju svojih kreditnih pogojev pospeševati namensko varčevanje in zbiranje sredstev za stanovanjsko izgradnjo ter določiti take pogoje, ki bodo stimulativno vplivali na zbiranje sredstev. 11 člen Upravni odbor sklada lahko vlagateljem iz prejšnjega člena zagotovi namesto pravice do črpanja kreditnih sredstev sklada, posebno razpolagalno pravico do novo zgrajenih stanovanj, ki se gradijo iz namen-je iz prejšnjega odstavka naložile v sklad po posebni pogodbi z uprav-skih naložb. V posebni pogodbi, ki jo v tem primeru skleneta upravni odbor sklada in vlagatelj, morajo biti natančneje določene pravice in obveznosti obeh strank in drugi premoženjsko pravni odnosi. GLASNI* 12. člen Za naložbe je smatrati tudi skupne namenske naložbe organizacij h 10. člena tega odloka ter članov njihovih kolektivov (delavcev in uslužbencev). Poleg pogodbe z upravnim odbO' rom sklada, sklenejo posebno pogodbo med seboj organizacije in člani njihovih kolektivov, ki skupno nalagajo v sklad, kjer morajo biti zlasti določeni njihovi medsebojni premoženjsko pravni odnosi. 13. člen Za organizacijo In izvrševanju služb namenskega nalaganja sredstev in varčevanja v smislu prejŠ-. njih členov tega odloka, se poslužil-i je sklad mreže denarnih zavodov, > katerimi sklepa sklad tozadevne pogodbe. Denarni zavodi pa sklepajo s posameznimi vlagatelji poedine pogodbe o namenskih naložbah njihovih sredstev. 14. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Glasiniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Številka: 01-436/1-59. Datum: 6. februarja 1959. Predsednik občinskega ljudskega odbora Ilc Stane, 1. r. OBČINA TRBOVLJE 116. Na podlagi 20. člena drugega odstavka 21. Člena in prvega ter tretjega odstavka 137. člena Zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov (Uradni list LRS št 25-117/57 je Občinski ljudski odbor Trbovlje na seji zbora proizvajalcev dne 20. februarja 1959 sprejel ODLOK o razpisu nadomestnih volitev i* 11. volilno enoto zbora proizvajalcev (Splošno gradbeno podjetje »Zasavje«) ObLO Trbovlje 1. člen Razpišejo se nadomestne volitve za enega odbornika 11. volilne enote zbora proizvajalcev skupine industrije, trgovine in obrti (Splošno gradbeno podjetje »Zasavje-«), ker )8 prenehal mandat odborniku Balre-tincu Jožetu, ki je bil izvoljen v tej volilni enoti. 2. člen Volitve bodo v petek, 17. aprila 1959. 3. člen Ta odlok se objavi v »Glasniku"-uradnem vestniku okraja Ljubljano in na krajevno običajni način v navedeni volilni enoti. Številka: 01/1-1000/5 Datum: 20. februarja 1959. Predsednik občinskega ljudskega odbora Martin Gosak, 1. r. Vsebina 8 Odlok o proračunu okraja Ljubljana ** loto 194» 101) Odlok o določitvi tarife ea potroSnJ* vode na območju občine borovnica 110 Odlok o dopolnilnem proračunskem prl' spevku iz osebnega dohodka delavce občino Borovnica 111 Odlok o uporabi družbenih sredstev ? gradnjo stanovanjskih hi* na obmocj občine Borovnica f 112 Odločba o ustanovitvi svetov potrolni*0 na območju občino Dobrepolje. 113 Odlok o podeljevanju socialnih podp0* občine Ljubljana-Črnuče 114 Odlok o oprostitvah in olajSnvah sai^P plačnikov zn zdravstvene storitve v op močju občine L(ublj>ma-Crnuče , VorOčilo občinske volilne komisije Lj°p liana-Rudnik . 111 Odlok o uporabi družbenih sredstev * gradnjo stanovanjskih lii* na območl (il)člno Ribnica , 116 Odlok o razpisu nadomestnih volitev * 11. volilno enoto zbora proizvajalcev o*' čine Trbovlje