UDK — UDC 05:624 CRADBIIVl VESTIVIIH L J U B L J A N A , A V G U S T - S E P T E M B . 1 9 7 1 L E T N I K 2 0 , Š T . 8 — 9 , S T R . 2 0 1 — 2 4 0 SGP PRIMORJE, AJDOVŠČINA: Gradnja polnilnic, hladilnice in skladišča sadnih sokov »Fructal-Alko« v Ajdovščini iz prefabriciranih elementov, po načinu inženiring ilSIBIIVA-GOniTlillTS Članki, studije, razprave SERGEJ BUBNOV: Articles, studies, proceedings Razvoj elektronske obdelave podatkov v gradbeništvu pri nas . . 201 D evelopm ent of electronic inform ation processing in our building industry GORAZD BERCE: Elektronski računaln ik i 'in njihova uporaba v gradbeništvu . . . . 205 Electronic com puters and the ir application in building industry JANEZ DOBERLET: U poraba računalnikov p ri p ro jek tiran ju c e s t ................................................211 A pplication of com puters a t roads’ projecting ANDREJ SKARABOT: U prav ljan je delovnega procesa v gradbenem p o d je t ju .................................. 216 M anagem ent of w orking process in building enterprise FRANC TOMSIC: N ekatere izkušnje p ri u v a jan ju elektronske obdelave podatkov v SGP » G o r i c a « ..................................................................................................... 220 Some experiences gotten by introduction of electronic inform ation processing in BE “G orica” LOJZE CIGON: Opečni strop tipa » C ig o n « ......................................................................................222 Iz naših kolektivov BOGDAN MELIHAR: From our enterprises Problem atika gradbene o p e r a t iv e .................................................................. 226 Sam oupravni s p o ra z u m ...........................................................................................226 R adioaktivni izotopi v SGP » P r im o r je « ....................................................... 226 D ograjen je turističn i center v P o s to jn i ....................................................... 227 Tudi vodovod iz P lanine v Postojno je k o n č a n .........................................227 Prikazi in ocene PROF. B. F.: New books Novosti na področju računalnikov 229 Iz strokovnih revij in časopisov From technical reviews ING. A. S : A notacije iz jugoslovanskih revij 230 Objave News PROF. B. F.: Delovna organizacija in sistem znanstvenih in fo rm a c ij......................... 231 Informacije Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani Reports of Institute for material and structures research in Ljubljana MIHA TOMAŽEVIČ: M odelna preiskava stolpnice na Reki II 233 O d govorn i u red n ik : S e rg e j B u b n ov , d ip l. inž . T eh n ičn i u red n ik : p ro f . B ogo F atur U red n išk i odb or: J a n k o B le iw e is , d ip l. in ž ., V la d im ir Č adež, d ip l. in ž . M a r ja n G a s p a r i , d ip l. inž . d r . M iloš M arinček , M aks M egu šar, d ip l. in ž ., A n ton P o d g o ršek , S a š a Š k u lj, d ip l. in ž ., V ik to r T u rn šek , d ip l. inž . R ev ijo iz d a ja Z veza grad b en ih in žen ir jev in teh n ik o v za S lo v en ijo , L ju b lja n a , E r ja v č e v a 15, te le fo n 23 158. T e k . ra č u n p ri N a ro d n i b a n k i 501-8-114/1. T is k a t i s k a r n a » T o n e ta T o m šič a « v L ju b l ja n i . R e v i ja iz h a ja m e se č n o . L e tn a n a ro č n in a s k u ­ p a j s č la n a r in o z n a š a 50 d in , za š tu d e n te 20 d in , za p o d je t ja , z av o d e in u s ta n o v e 300 d in GRADBENI VESTNIH GLASILO ZVEZE GRADBEMH INŽENIRJEV in TEHNIKOV SR SLOVENIJE ŠT 8-9 — LETNIK 20 — 1971 Razvoj elektronske obdelave podatkov v gradbeništvu pri nas UDK 624:681.177.8 s e r g e j b u b n o v , d i p l . i n ž . Ko sm o konec le ta 1968 o rgan iz ira li v okviru Zveze g radben ih inžen irjev in tehn ik o v S lovenije naš p rv i sem inar o e lek tronsk i obdelavi podatkov v gradben ištvu , pod naslovom »U poraba e lek tro n ­ sk ih računa ln ikov in m režne teh n ik e v g radben i­ štvu«, smo ta sem inar im enovali in fo rm ativn i. De­ jansko je ta k ra t vseb ina sem in arja zajem ala splošne enciklopedične in fo rm acije o m ožnostih, ki jih upo rab a e lek tronsk ih računa ln ikov n u d i g rad ­ ben ištvu n a področju dviga p ro d u k tivnosti in re ­ ševan ja zah tevn ih tehn ično-znanstven ih problem ov. Posebej za področje p ro je k tira n ja (vključno z geo­ dezijo), izv a jan ja del in kom ercialn ih poslov smo naved li k o n k re tn e problem e in posle, p r i k a te rih z uporabo e lek tronsk ih računaln ikov dosežemo bi­ stveno h itre jše in ekonom ične j še rešitve. Podali smo tu d i enciklopedični p rikaz e lek tronsk ih raču ­ naln ikov razn ih sistem ov in znam k te r opisali bistvo p ro g ram iran ja posam eznih nalog. Posebno pozornost smo posvetili m režnem u p lan iran ju , ki je ta k ra t že začelo p ro d ira ti v posam ezna naša g radbena podjetja . Tla sem inar je b il p rv i sem inar v S loveniji in tu d i v Jugoslav iji, k i se je lo til problem a e lek tro n ­ ske obdelave podatkov v gradben ištvu . Leto po­ zneje je podobni sem inar organ iziral S ve t za gradben ištvo Zvezne gospodarske zbornice s po­ močjo Jugoslovanskega g radbenega cen tra. V času, ko smo o rgan iz ira li naš p rv i sem inar o upo rab i e lek tronsk ih računaln ikov , nobeno slo­ vensko g radbeno pod je tje še n i im elo svojega ra ­ čunalnika. Če se sedaj po dobrih dveh le tih ozrem o nazaj, lahko z zadoščenjem ugotovim o, da so naša ta k ra t­ na p rizadevan ja našla p lodna tla . Danes, ko o rga­ n iziram o naš d rug i sem inar z istega področja, m oram o upoštevati dejstvo, da n ek a te ra slovenska g rad b en a p o d je tja že im ajo svoje e lek tronske raču ­ nalnike, štev ilna p o d je tja u p o rab lja jo tu je račun ­ ske centre, n ek a te ra se p rip rav lja jo za ustanov itev lastn ih centrov. P rednosti, k i jih e lek tronska računska tehn ika nud i gradben ištvu , so sedaj že povsem nesporne in jih n i treb a več dokazovati. Tudi osnovni p rin ­ cipi p ro g ram iran ja in ob ra to v an ja računaln ikov so že dobro znani. Z ato zajem a ta sem inar sedaj novo snov in pom eni k o rak nap re j v sm eri »elektronizacije« našega g radben ištva . N am en tega sem in arja je p redvsem seznaniti naše g radben ike z organ izacij- sko»tehničnim i problem i, k i jih m oram o rešiti, če hočem o v naj v išji možni m eri izko ristiti e lek tro n ­ sko obdelavo podatkov. Ti p roblem i so različn i za p ro jek tivne , izv a ja l­ ske in m ontažerske o rganizacije te r za pro izvajalce g rad b en ih m ateria lov , čeprav p r i vseh teh o rgan i­ zacijah obsta ja jo določeni skupn i problem i, ki j ih je tre b a rešiti ob p rehodu n a e lek tronsko obdelavo podatkov. P r i tem se m oram o zavedati, da največjo učinkov itost z uporabo e lek tro n ik e lahko dosežemo le, če jo u p o rab lja čim širši k rog organizacij, k i m ed seboj poslovno sodelujejo, ozirom a cela pano­ ga, in celo več gospodarskih panog, ki so m ed seboj povezane. Znano je, da g radben ištvo u p o rab lja proizvode dom ala vseh panog gospodarstva in je zato skoro z vsem i panogam i več ali m anj pove­ zano. Zato bi bilo koristno reševati določena v p ra ­ šanja, k i se p o jav lja jo v zvezi z e lek tronsko obde­ lavo podatkov, enotno v sm islu celotnega gospo­ d arstv a ne sam o republike, tem več vse Jugoslav ije . T akšno v p rašan je je na p rim er eno tna nom enkla­ tu ra m ateria lov , k i jih g radben ištvo uporab lja , p ro izvaja jo pa jih d ruge panoge. N ajbolj racional­ no bi bilo, če bi recim o jek len i izdelki, k i jih upo­ ra b lja gradbeništvo , im eli enako označbo v n a ro ­ čilnicah gradbenikov , v raču n ih dobaviteljev , v g radben ih norm ah, stan d ard iz iran ih opisih del in v kalku lac ijah . V endar je enotno rešev an je tega p ro ­ blem a iz enega sam ega cen tra glede na našo d ruž­ beno in gospodarsko organizacijo zelo težavno. Izkazalo se je, da tega n i mogoče rešev a ti celo v okv iru celo tne panoge g rad b en iš tv a Jugoslavije , čeprav so te tendence že d lje časa uprav ičeno p r i­ sotne v š tev iln ih o rgan izacijah gradben ištva . Ven­ d a r je prepočasnost in neučinkov itost n ek a te rih zveznih u rad n ih in po lu rad n ih organizacij in fo ru ­ mov, ki naj bi to p roblem atiko reševali in rešili, razum ljivo silila štev ilne gospodarske organizacije našega g rad b en iš tv a k sam ostojnem u iskan ju učin­ kovite jših m etod poslovanja in dviga p ro d u k tiv n o ­ sti. K onkurenčne zah teve trž išča so spontano spro­ žile ta proces v naših najbolj pod je tn ih in učinko­ v itih g radben ih organizacijah , k i niso m ogle več čak a ti n a cen tra lno rešev an je problem ov v zvezi z e lek tronsko obdelavo podatkov. Tako so vznik le n a razn ih m estih sam ostojne in ic ia tive za obdelavo tega problem a. V poslovnem zd ru žen ju G IPO SS so se že v le tu 1967 začeli p r i­ p ra v lja ti na elek tronsko obdelavo podatkov in so v ta nam en povabili k sodelovanju n ek a te re vidne s tro k o v n jak e iz A v strije in Zvezne repub like N em ­ čije. V p o d je tju GORICA, N ova G orica so izdelali » stan d ard iz iran e opise g radben ih del za visoke g radnje« , ki jih je v začetku le ta 1970 izdal G I­ POSS. V p o d je tju S lovenija ceste je v istem letu začel delovati p rv i večji e lek tronsk i raču n a ln ik v našem g radben ištvu sistem a IBM 1130, km alu po­ tem pa je takšen raču n a ln ik začel d e la ti tu d i p ri In d u strijsk ih b iro jih T rbov lje v T rbovljah . P ri GORICI že dve le ti delu je m an jši e lek tronsk i ra ­ čunaln ik tip a Philips D ata 8000. E nak raču n a ln ik de lu je tu d i p ri g radbenem p o d je tju PIO N IR v N ovem m estu. N eka te ra po d je tja v o kv iru GIPO SS so že n abav ile enake s tro je (Ingrad, P ro jek t). Š te­ v ilna naša g radbena p o d je tja u p o rab lja jo p ri svo­ jem poslovanju usluge d ru g ih računsk ih cen trov (ZŽP, E lek trogospodarstva, M etalke in drugih). Na področju M aribora že nekaj časa uspešno d elu je v okv iru V išje tehn ične šole raču n sk i stro j tip a IBM 1130, k i ga upo rab lja jo tu d i g rad b en e organizacije m aribo rskega obm očja. N ek a te re g radbene o rgan i­ zacije u p o rab lja jo tu d i e lek tronsk i raču n a ln ik to ­ v a rn e avtom obilov TAM. Ko smo tako v zelo k ra tk em času im eli p red seboj že nekoliko sam ostojn ih , nepovezanih akcij naših g rad b en ih organizacij n a področju uporabe e lek tro n sk ih računaln ikov , so sam i nosilci teh akcij in tisti, k i s tak im i akcijam i še niso pričeli, občutili po trebo m edsebojnega povezovanja in koord inacije dela p ri e lek tronsk i obdelavi podatkov. V začetku p re jšn jeg a le ta je Svet za g radben i­ štvo fo rm ira l kom isijo za koordinacijo znanstveno­ raz iskovalnega dela v g rad b en iš tv u Slovenije. Ena izm ed osnovnih nalog te kom isije je b ila tud i skrb za razvoj e lek tronske obdelave podatkov, k a r je b istven e lem ent razvo ja in n ap red k a sleherne o r­ ganizacije v g radben ištvu . V zvezi z dolgoročnim program om razvo ja slovenskega gradben ištva , ki ga je v le tu 1970 izdelal Svet za gradbeništvo , je B iro g rad b en iš tv a 1. ju lija 1970 sklical p rv i sesta­ nek n ek a te rih posam eznikov, ki so se dotlej u k v a r­ ja li s p roblem om e lek tronske obdelave podatkov, z nam enom ugotoviti s tan je uporabe računaln ikov v našem g rad b en iš tv u in izb ra ti izkušnje o doseda­ n jem delu po obsegu in področjih . U deleženci tega sestanka so kasneje fo rm ira li posebno kom isijo za pospeševanje uporabe računaln ikov v gradben ištvu , ki doslej d e lu je v okv iru B iro ja g radben ištva Slo­ venije, v tesn i povezavi s kom isijo za razvojno raziskovalno delo S veta za gradbeništvo . K om isija za pospeševanje računa ln ikov je izv ršila anketo m ed vsem i g radben im i organizacijam i v Sloveniji in zb ra la podatke o obstoječih računaln ik ih , izko­ riščan ju n jih k ap ac ite t in o p redv id en ih nabavah novih računaln ikov . Izm ed 140 an k e tiran ih g rad ­ benih organizacij (pro jek tiva, g rad b en a operativa, in d u str ija g radbenega m ateria la , m ontažno-insta la- cijska podjetja , p o d je tja za zaključna, dela, in štitu ti in šole) jih 24 že upo rab lja e lek tronske raču n a ln i­ ke, svoje ali tu je , 23 se p a p rip ra v lja n a uporabo računalnikov. P r i tem je tre b a upoštevati, da so ko ris tn ik i računaln ikov največje g radbene organ i­ zacije, k i p red stav lja jo večji del slovenskega g ra d ­ beništva. K om isija za pospeševanje uporabe raču n a ln i­ kov je im ela do sedaj že več sej, na k a te rih so reševali na jvažne jša v p rašan ja e lek tronske obdela­ ve podatkov v g radben ištvu . Eno izm ed k ljučn ih vp rašan j je b ila tu d i u stanov itev skupnega raču­ naln iškega cen tra za gradbeništvo . Z a takšno u stanov itev so se najbo lj zavzeli p red stav n ik i FAGG, ki so p red lagali, da se enotn i cen ter u s ta ­ novi p ri FA G G z las tn im večjim elek tronsk im računaln ikom . P roučevan je tega v p rašan ja je po trd ilo že zna­ no dejstvo, da osnovni problem p ri vpeljav i k iber­ n e tik e niso stro ji, tem več lju d je . S tro jn ih raču n a l­ n išk ih k ap ac ite t im am o že sedaj v S loveniji p re ­ cej neizkoriščenih in ni nobene ovire, da se novi s tro ji v n a jk ra jšem času (nekaj mesecev) nabav ijo in in sta lira jo . P rob lem je im eti dovolj strokovn ih kadrov, ki bi znali te s tro je s p ridom uporab lja ti. P r i tem n iti ne g re toliko za s trokovn jake p ro g ra ­ m erje , k i se znajo s s tro ji »pogovarjati« v n jihovem jeziku, tem več še bolj za o rgan iza to rje poslovanja, ki bi znali organizacijo pod jetij tako oblikovati, da bi bilo možno čim rac ionalnejše v k ljučevan je elek­ tro n sk ih računaln ikov v poslovanje in proizvodnjo pod jetja . P ro g ram erja bi lahko grobo p rim erja li s tolm ačem , k i p re v a ja m isli in želje o rganizatorja poslovanja računskem u stro ju . V n ek a te rih p rim e­ rih , z lasti p ri s ta tik i in d inam iki konstrukcij, sta oba združena v eni osebi. P ri reševan ju štev iln ih o rganizacijsko-tehničn ih problem ov, ki omogočajo elek tronsko obdelavo podatkov, bi m oral b iti ta o rgan iza to r vodiln i s trokovn jak v podjetju . Tem u osnovnem u problem u: kako p ris top iti k uvedbi e lek tronsk ih računaln ikov , kaj in kako re ­ o rgan iz ira ti v podjetju , je p redvsem nam en jen naš novi sem inar. Če pogledam o n a ta p roblem s stališča razpo­ ložljiv ih kadrov, potem lahko kaj h itro ugotovim o, da je te h kad rov prem alo. E na izm ed osnovnih n a ­ log un iverze naj bi b ila v tem , da p rip ra v lja čim- več kadrov, sposobnih o rgan iz ira ti elek tronsko ob­ delavo podatkov v naših gospodarskih organizaci­ jah . In to ne sam o program erjev , tem več tu d i o rgan iza to rjev proizvodnje. Da bi lahko takšne k ad re na un iverz i p rip rav ili, m orajo p red av a te lji sam i do po tankosti poznati organizacijo poslovanja naših podjetij. Zato bi b ila p o trebna čim tesnejša povezava univerze s prakso, FA G G z g radben i­ štvom . R eševanje zah tevnejših tehn ično-znanstven ih problem ov (p ro jek tiran ja , zlasti s ta tik e in d inam i­ ke konstrukcij) je le en del e lek tronske obdelave podatkov, ki je po obsegu gotovo znatno m an jši od tehnično-ekonom skih problem ov, ki j ih je treb a reševati s pom očjo e lek tronsk ih računaln ikov . Zato je b ila p ri ob ravnav i tega v p rašan ja glede na se­ d an ji učni p rog ram FA G G sp re je ta u tem eljena rešitev , da se na FA G G zaenkra t, dok ler ni realiz i­ ran a tesne jša povezava fak u lte te s prakso, p r ip ra v ­ lja jo k a d ri predvsem za rešev an je tehn ično -znan ­ stven ih problem ov, tehnično-ekonom ske problem e bi pa reševali v okv iru posebne delovne skupine, sestav ljene iz vodiln ih strokovn jakov g radben ih podjetij in n ek a te rih instituc ij. Ta skup ina sedaj že delu je v okv iru B iro ja za gradben ištvo Slovenije. Ko je skup ina p ričela delovati, se je takoj po­ kazalo, da je p rv i pogoj za uspešno vpeljavo elek­ tro n sk ih računaln ikov enotn i p ristop k osnovnim elem entom poslovanja v g radben ištvu , z lasti tis tih elem entov, ki jih u po rab lja jo vsi d e javn ik i v okvi­ ru celotnega g radbenega procesa, p redvsem inve­ stito rji, p ro jek tan ti in izvajalci. S tandard iz iran i opisi del za visoke g rad n je so že p rv i k o rak n a tej poti. Te opise je tre b a še dopolniti z opisi za nizke g radn je , insta lac ije in adaptacije . N adalje bo delov­ na skup ina izdelala stan d ard iz iran e povprečne n o r­ m ative za vse opise del, obenem z nom enkla tu ro vseh m ateria lov . Ko bodo ti e lem enti izdelani, bo p rip rav ljen tehnično-kom erciak li p ro g ram dela, s pom očjo ka te reg a bodo po d je tja lahko na e lek tro n ­ skem raču n a ln ik u izdelovala pro račune, m esečne in obračunske situacije , gradbeno knjigo in pokal- kulacije . Ko bodo osvojeni enotn i elem enti, k i jih bodo up o rab lja le vse p ro jek tan tsk e in izvajalske organizacije, potem bodo na podlagi p roračunov, ki jih izdelajo sam ostojne p ro jek tiv n e organizacije, izvajalske g radbene organizacije lahko zelo h itro n a svojih raču n a ln ik ih izdelovale m esečne in ob ra­ čunske situacije in kom ercialno sp ro ti zasledovale po tek izv a jan ja del. N a področju knjigovodstva se s p rogram om določi enoten način za m ateria lno in finančno k n ji­ govodstvo, saldakonte, osnovna sredstva, osebne dohodke in glavno knjigo. Š tev ilne naloge je tre b a enotno rešiti tu d i za analitično-plansko službo, z lasti glede analize n a ­ bav, zalog in razpored itev m ateria lov , obdelave s ta ­ tističn ih podatkov, evidence oprav ljen ih ur, p o rab ­ ljenega m ateria la , evidence stro jev in naprav . D osedanji način kalku lacij v g radben ištvu z iz računavan jem splošnih stroškov na način, ki je b il p redp isan že v le tu 1955 (kot funkc ija osebnih dohodkov), je g lede n a znaten razvoj te h ­ nologije in povečanja stopnje m ehanizacije in s tem zm an jšan ja deleža osebnih dohodkov v proiz­ vodni ceni, že zastare l in neustrezen . Zato bo po­ sebna kom isija izdelala predlog enotnega načina ob raču n av an ja splošnih stroškov po sistem u »direct costing«. Za realizacijo vseh teh sprem em b v poslovanju naših pod jetij bo tre b a ustrezno p rilagod iti n jihovo organizacijo . S posebno š tu d ijo bo p red lagana tak šn a organizacija p ro jek tiv n ih , g rad b en ih in in­ sta lac ijsk ih pod je tij, k i bi om ogočila čim popolnejšo elek tronsko obdelavo podatkov. Poleg zgoraj navedenih , p re težno kom ercialn ih elem entov poslovanja bo skup ina obdelala tudi tehn iko m režnega p lan iran ja , ki jo sicer naša pod­ je tja že precej dobro obvladajo. Ko bo celo tna š tu d ija o e lek tronsk i obdelavi tehnično-kom ercia ln ih podatkov v o rgan izacijah n a ­ šega g rad b en iš tv a izdelana, bomo poskrbeli tu d i za ap likacijo rezu lta to v te š tu d ije v p raksi. Na poseb­ n ih teča jih in sem in arjih bom o n a jp re j ločeno za posam ezne kvalifikacije (kalku lan te , analitike , ra ­ čunovodje in knjigovodje, delovodje, teh n ik e in in žen irje iz p rip rav e dela, p ro jek tan te , vodilne kadre), potem pa na skupn ih sem in arjih uspo­ sobili celotno naše g radben ištvo za. to talno elek ­ tronsko obdelavo podatkov. R ačunam o, da bo­ mo to dosegli do konca le ta 1972. Novi sem inar, k i smo ga o rgan iz ira li v o kv iru Zveze g radben ih inžen irjev in tehnikov , je nekakšen uvod v to široko in daljnosežno akcijo na tem področju. N ada ljn je podrobnejše te ča je za po­ sam ezne kvalifikacije in sem inarje bo o rgan iz ira l B iro g rad b en iš tv a Slovenije. P odročju e lek tronske obdelave tehn ično-znan­ stven ih p oda tkov naj b i se v bodoče razv ija lo p rvenstveno na FAGG. Sem spada p redvsem p ri­ p rav a program ov in izobrazba k ad rov za reševan je vseh problem ov p ro je k tira n ja n izkih in visokih g raden j. N a področju n izkih g raden j lahko s po­ m očjo elek tronsk ih računaln ikov zelo h itro in raci­ onalno rešu jem o štev ilne problem e p ro je k tira n ja cest in h id ro tehn ičn ih objektov. N a področju viso­ k ih g raden j pa p redvsem sta tiko in d inam iko kon­ strukcij. Č eprav za rešitev posam eznih k o n k re tn ih problem ov obsto ji v svetu že zelo veliko tako im e­ novanega »softw are« (predvsem program ov), je treb a izšolati kadre, ki znajo ta so ftw are uporab­ lja ti. Za nek a te re problem e je tre b a izdelati tud i lastne program e, upoštevajoč naše tehn ične p red ­ pise in standarde . Z uporabo e lek tronsk ih računaln ikov na pod­ ročju p ro je k tira n ja lahko uspešno rešujem o kom ­ plic irane problem e s ta tik e in d inam ike ploskovnih in p rosto rsk ih konstrukcij, k a r nam bo pom agalo dv igniti n ivo našega p ro je k tira n ja p ri izdelavi n a j­ bolj rac ionaln ih in ekonom ičnih konstrukcij. V tej sm eri že obsto jijo na naši FAGG k onkre tne in ici­ ative, s predlogom u stanov itve posebnega račun ­ skega cen tra , k i bi služil tem nam enom . K ot vidim o iz vsega zgoraj navedenega, im am o p ri nas v S loveniji v g radben ištvu k a r veliko razn ih in iciativ , ki so tak o rekoč vzniknile od spo­ daj, iz podjetij, in se sedaj uspešno razv ija jo in obenem združujejo v re s široko skupno akcijo. T akšna razdrob ljenost in iciativ je sicer p rip e lja la do določene neeno tnosti glede tako im enovanega »hardw are« ali bolj p rep rosto »stro jnega parka«. Posam ezna p o d je tja so k up ila m an jše in s red n je raču n sk e stro je , čep rav je ceneje u p o rab lja ti usluge velik ih računaln ikov , h k a te rim se lahko koristn ik i p rik lju č u je jo s pom očjo term inalov . V endar, kot sem že uvodom a navedel, je p ro ­ blem stro jev (hardw are) v celotnem kom pleksu e lek tro n sk e obdelave podatkov le seku n d arn eg a pom ena. R elativno m ajh n a finančna sredstva , ki so jih posam ezne organizacije g rad b en iš tv a vložile v nabavo računaln ikov , so se jim bogato obrestovala, s tem , da so jih raču n a ln ik i p risilili in jim pom a­ gali u s tv a riti s trokovn i kader, ki je sposoben elek­ tro n sk o obdelovati podatke. R avno ta kader, ki sedaj že o b sta ja in d e lu je v š tev iln ih naših g rad ­ benih organ izacijah in ki se nenehno izpopoln ju je in širi, je naše n a jveč je bogastvo. T akšne prednosti n im a nobena izm ed ostalih rep u b lik v Jugoslav iji, čeprav n ek a te re m orda bolj n ač rtn o in široko p ri­ stopajo k uvedbi e lek tronske obdelave podatkov v g radben ištvu . T ako na p rim er je bil konec lanskega le ta v Z ag rebu u stan o v ljen eno tn i računsk i cen te r za g radben ištvo GERC, k i so ga u stanov ile štev ilne gospodarske organ izacije in in stituc ije , z zd ružen i­ U D K 624:681.177.8 G R A D B E N I V E S T N IK , L JU B L JA N A , 1971 (20) S T . 8—9, S T R . 201—204 Sergej Bubnov: RAZVOJ ELEKTRONSKE OBDELAVE PODATKOV V GRADBENIŠTVU PRI NAS V okviru ZGIT Slovenije je bil ob koncu le ta 1908 organiziran prv i sem inar o elektronski obdelavi po­ datkov v gradbeništvu, pod naslovom »U poraba 'e lek ­ tronsk ih računalnikov in m režne tehnike v gradbeni­ štvu«. Č lanek n av a ja ugodno stan je na tern področju v našem gradbeništvu po dveh letih in pomeni hkrati uvod v drugi sem inar, ki naj predvsem pokaže potrebe po ustrezn ih strokovnih kadrih, brez katerih je še tako popolni stro j m rtev im neučinkovit. m i sredstv i. Ta cen te r bo nabav il velik raču n a ln ik tip a IBM 360, ki ga bodo lahko u p o rab lja li u stano ­ v ite lji c en tra in tu d i d rug i in te resen ti. Toda upo­ rab lja li ga bodo lahko samo, če bodo im eli uspo­ sobljen strokovn i k ad e r ne sam o v cen tru , tem več predvsem v p o d je tjih in in stituc ijah , ki razpolagajo s podatki. P r i tem ne zadostu jejo sam o p ro g ram er­ ji, tem več je treb a im eti p redvsem o rgan iza to rje poslovanja, ki poznajo prob lem atiko računaln ikov . P reh o d iti bodo m orali tis to pot, po k a te ri m i že grem o ozirom a smo jo delom a že prehodili. In ravno ta že p reh o jen a po t v sm eri u s tv a r ja n ja ka­ d ro v in eno tn ih elem entov poslovanja nam zago­ ta v lja velike p rednosti na področju elek tronske obdelave podatkov te r omogoča dvig p roduktivnosti. Ko bomo razpo lagali z ustrezn im kad rom v naših pod je tjih in z enotn im i elem enti poslovanja, potem p reo rien tac ija na enotn i računa ln išk i center, ki se sedaj fo rm ira v Sloveniji, ne bo za naše g rad ­ beništvo p red stav lja la n ikakega problem a. Tudi stro ji, s k a te rim i sedaj že razpolagam o, nam lahko še koristno služijo n ap re j, do svoje končne am orti­ zacije, ki je p r i raču n a ln ik ih precej h itra . Tem u spoznanju, da nam predvsem strokovnost odp ira pot našega nap redka , je nam en jen tud i ta sem inar. U D C 624:681.177.8 G R A D B E N I V E S T N IK , L JU B L JA N A , 1971 (20) N R . 8—9, P P . 201—204 Sergej Bubnov: DEVELOPMENT OF ELECTRONIC INFORMATION PROCESSING IN OUR BUILDING INDUSTRY A t the end of 1968 the ACE of Slovenia organized the firs t sem inary trea ting th e electronic inform ation processing in building industry »Application of Elec­ tronic Com puters an d N etw ork P lanning Technics in Building Industry«. The presen t paper trea ts our pro» gross on th is field afte r tw o years and it m eans a t the sam e tim e the in troduction to the second sem inary w hich has particu lary to show the requirem ent of ade­ quate professional staff, w ithout them any m achine is dead an d inefficacious. Elektronski računalniki in njihova uporaba v gradbeništvu U D K 681.177.8:624.02 g o r a z d b f .r c e , d i p l . i n z . O snovni pojm i o sodobnih računskih strojih D anašnjo dobo lahko s polno prav ico im enu­ jem o dobo tehn ike. N apredek tehn ičn ih ved in te h ­ n ike je tako h iter, da je b rez p rim ere v zgodovini. T ehnika danes ne sp rem in ja sam o obličja zem lje, m arveč zah teva tu d i sprem em bo ž iv ljen ja človeka in njegovega gospodarskega delovanja. Industrijsk o vedno bolj razv ita družba, v k a te ri živimo, je pod­ v ržena kom pliciranem u procesu sta lnega sp rem i­ n jan ja . Z dosedanjim i m etodam i dela sploh nism o več sposobni sled iti tem sprem em bam in jih ob­ vladati. H ite r razvoj znanosti in teh n ik e je sicer om o­ gočil u v a jan je m odern ih tehn ičn ih sred stev v p ro ­ izvodne procese same, k a r je povzročilo m očan razvoj proizvodnje, večjo p roduk tivnost, pa tud i h itre jš i tem po ž iv ljen ja sam ega in n e m alo zam o­ tanost p ri u g o tav ljan ju de jansk ih rezu lta to v vsega človekovega delovanja. Samo po sebi se razum e, da so se m orale raz­ v ija ti tu d i tis te panoge človekove dejavnosti, ki obsegajo organ iz iran je, p lan iran je , k o n tro liran je in zelo važno: ana liz iran je teh vedno bolj zam otanih proizvodnih procesov. Z anim iva je ugotovitev, da je bil n ap red ek v teh dejavnostih m nogo počasnejši k o t pa v sam i proizvodnji. Razen uvedbe nek ih s tro jev v računo- vodsko-gospodarskih poslih se poslovanje vsaj v n ek a te rih s tro k ah n i mnogo izboljšalo v rsto deset­ le tij. Šele uvedba elek tronsk ih stro jev je vnesla tud i v u p rav ljan je gospodarskih organizacij mož­ nosti obv ladan ja h itro razv ija jočih se proizvodnih procesov. V sam i tehnologiji g raden j smo tu d i m i g rad ­ benik i v zadnjem času močno nap redovali in osvo­ jili m oderne tehnološke procese na sam ih g rad b i­ ščih. Močno pa smo zaostali v že om enjen ih de jav ­ nostih organ iz iran ja, p lan iran ja in sploh obdelova­ n ja podatkov, k i nam jih opera tiva lahko nudi. Še zelo daleč smo od m odernega in uspešnega v oden ja pod je tja . Še vedno je težišče dela n a ročnem obde­ lovan ju podatkov, še vedno im am o zaposlenih m no­ žico uslužbencev p r i obračunu osebnih dohodkov, v m ateria lnem knjigovodstvu, v finančnem knjigo­ vodstvu, p ri obdelavi osnovnih sredstev . K alku la- tiv n e p roračune, g radbene elaborate, obračun p ro ­ izvodnje, izračun situacij izvajam o še vedno- ročno z množico kalku lan tov , k i zarad i obilice dela ne uspejo izv ršiti vsega zah tevanega posla. Znano je, da izdelu jejo k a lk u lan ti e labo ra te k a r po nek ih za vse v rs te g raden j enak ih pred logah in da po­ da tk e n a jv ečk ra t k a r stresa jo iz rokava. Lahko trd im o, da se način kalku lac ije n i sprem enil že več desetletij. P roizvodnjo vodim o po opera tivn ih planih , ki jih pa uporabljam o in delo po n jih zasledujem o le v začetku, k e r nism o v s ta n ju sled iti nedvom nim sprem em bam sam ih procesov na stavbi, če m oram o te sprem em be ročno vn aša ti v opera tivne p lane. T ak i p lan i so brez v rednosti. V ečina pod jetij — vsaj večjih — im a analitsk i oddelek, ki pa je obi­ čajno neučinkov it m ed sam im pro izvodnim proce­ som. P rv ič : vezan je na nezanesljive, n ep rev erjen e in nezadostne podatke s te rena , d rugič: tu d i če bi ti poda tk i b ili v redu, jih an a litik ročno ne m ore pravočasno obdelati, da b i n jihove rezu lta te lahko pravočasno u p orab il ko t in te rvenc ijo na sam em gradbišču. Delo na stavb i ipač teče, ko t se nam zdi, da je najbo lje . R ezu lta te u g o tav ljam o šele konec le ta a li ob zak ljučku stavbe. Vemo pa, da bi m nogo rac ionalneje delali, če b i lahko — to se p rav i, če bi im eli čas —■ vsak pro izvodni proces p red njegovo izvedbo analiz ira li in u g o tav lja li op tim alno sestavo elem entov procesa in po n je j delali. Tu so sk rite tis te n o tra n je rezerve, o k a te rih vedno govorim o, ki jih pa ne znam o in ne m orem o pravočasno od­ k riti. Le s tak im delom bi bilo moči dv ign iti uspeh poslovanja. U vedba obdelave podatkov s pom očjo e lek tro n ­ sk ih računa ln ikov nam omogoča odpravo vseh zgoraj naveden ih slabosti v gospodarjen ju . Ugoto­ v iti m oram o, da smo p ra v m i g radben ik i v p recejš­ n ji zam udi z uvedbo računaln ikov . Č eprav smo v S loveniji p ričeli de la ti z raču n a ln ik i nekako p red šestim i leti, smo se v g rad b en iš tv u šele v zadn jem času zd ram ili in poskušam o pospešeno nadoknad iti zam ujeno. V zrok za kasno u v a jan je e lek tro n sk ih raču n ­ sk ih s tro jev v gradben ištvo je tako v slabi obve­ ščenosti sodelavcev v g rad b en iš tv u o p rednostih takega načina dela in o n jegovi neučinkov itosti kot tud i — in m orda p redvsem v tem — v razm erom a visoki nabavn i ceni teh stro jev . P r i odločitvi o tem , ali naj se p re ide na elek tronsko obdelavo podatkov ali ne, ig ra p ra v n abavna cena veliko vlogo. P o ten ­ cialn i kupec želi im eti predvsem nek i ren tab iln o st- ni račun, ki naj bi m u dal dokaz, da se nakup tak eg a raču n a ln ik a izplača, tak o kot običajno k u p u ­ jem o gradbene s tro je n a podlagi ren tab ilnostnega računa. Do neke m ere je ta k a zah teva uprav ičena, toda izvedljiva je le delno. V rednostno nam reč zelo težko izračunam o p rednosti s tro jn e obdelave p o d a t­ kov v p rim eri s klasičnim načinom dela, k e r je p re ­ več param etrov , ki vp livajo n a ta k izračun, in od teh je še cela v rs ta težko izm erljiv ih . B istvena p rednost je v h itr i obdelavi podatkov, k a r nam zago tav lja ažu rnost v poslovanju . Podatk i, ki jih dobimo, so absolutno točni — kolikor smo vnesli točne osnovne elem ente. Ta dva fak to rja pa nam močno povečujeta kvalite to in kv an tite to po­ datkov in obdelav, ki s ta z d ruge s tra n i n u jn i za uspešno poslovno politiko pod jetja . N ad a ljn ja p red ­ nost in ko ris t je, da nam raču n a ln ik istočasno re ­ šu je zam otane prob lem e kom pleksno, za razliko od obdelave podatkov z m ehansk im i stro ji, k je r je bilo po trebno posam ezne rezu lta te šele zb ra ti in sešteti, da smo lahko dobili p reg led n ad celo tn im p ro ­ blem om . P r i poskusu izračuna ren tab iln o sti e lek tronske­ ga raču n a ln ik a je vsekakor moč vzeti v poštev tu d i zm an jšan je uslužbencev v posam eznih oddelkih. N ek a te ri trd ijo , da bi m orali povečati število zapo­ slen ih v p isa rn ah za 40 °/o, če bi ho teli dobiti vse tis te podatke, ki nam jih stro j lahko da. P r i tem se pa ne bi k v a lite ta dela p ra v nič izboljšala. Vemo pa, da so dobri in točni rezu lta ti n ep re ­ cen ljive v red n o sti za poslovanje p od je tja , da pa nas nepopolni in p rib ližno dob ljen i podatk i lahko m oč­ no zavedejo. O dločitev o n ak u p u e lek tro n sk ih računaln ikov pa p o sta ja v zadnjem času laž ja za rad i tega, k er nam to v rs ten svetovni trg nud i vedno večjo izbiro. N aprodaj so m an jši in seveda cenejši s tro ji, k i si jih lahko nabav ijo tu d i m anj bogata g rad b en a pod­ je tja . T aki s tro ji im ajo sicer m an jše zm ogljivosti, zadoščajo pa za m an j zah tevne in m anj obsežne naloge. B istveno je, da nas tako ko t večji sistem i oprostijo napornega ročnega dela in da nam dajo točne p oda tke v zelo k ra tk e m času. V splošnem lahko ugotovim o, da po sta ja vedno bolj očitna zah teva, naj sloni ekonom sko poslovanje p o d je tja na čim bolj znanstven i osnovi; tako poslo­ v an je nam pa zago tav lja le obdelava podatkov z e lek tronsk im i računaln ik i. V prašam o se, kaj nam ta k i s tro ji lahko k o r is t­ nega vnesejo v g rad b en iš tv o ’ P red en odgovorim o n a to v p rašan je , poglejm o, k a te ri s tro ji p ride jo v poštev in kako delujejo . Razvoj e lek tronsk ih računa ln ikov je šel p ra v ­ zap rav v zadn jih le tih po zelo s trm i razvo jn i ipoti. P rv a faza je b ila upo rab a s tro jev z e lek trom ehan i­ ku — z e lek tričn im i releji. To so s tro ji tak o im eno­ vane p rv e generacije. H itro st jim je b ila om ejena n a 200 seštevkov v m inu ti. Upravljalo- se je p rek kom andne plošče z zunan jim p ro g ram ira ­ n jem . V d ru g i generaciji s tro jev so b ile vg ra jene e lek tro n k e in pozneje — nekako od le ta 1948 — tran z is to rji. To so sistem i s tekočo obdelavo podat­ kov z n o tra n jim p rog ram iran jem . P ro g ram in po­ d a tk e vnašajo v stro j z lu k n jan im i k articam i in p ap irn a tim i trakov i. Ko so poda tk i in program i vneseni v stro j, jih ta sam obdelu je in u p ra v lja v tek u vsega procesa obdelave. H itro st v teh stro jih znaša ca. 78.000 seštevkov v m inuti. Ko govorim o o m odern ih e lek tronsk ih račun ­ sk ih av tom atih , im am o v m islih raču n a ln ik e III. generacije, ki se raz lik u je jo od sistem ov II. genera­ cije po večjih h itro stih , ve lik ih zm ogljivostih , več­ jih m ožnostih obdelave zap le ten ih problem ov in tu d i po večji zanesljivosti v delovanju . Zanim ivo je tu d i to, da so ti s tro ji po svojem obsegu m anjši, p rik ladne jši, tako da zavzam ejo m anj prostora, k lju b večjim zm ogljivostim . To je omogočeno za ra ­ di upo rabe m in ia tu rn ih tran z is to rjev in in te g rira ­ n ih vezij. H itro st teh računa ln ikov znaša do 10 m ilijonov seštevkov v m inuti. R ačunski e lek tronsk i cen ter je sk lop več s tro ­ jev, k i sesto ji iz neke cen tra ln e enote in p e rife rn ih enot. C en tra ln a eno ta so »možgani« cen tra , ki po naših navodilih obdelu jejo podatke. P e rife rn e enote so stro ji, s ka te rim i vnašam o podatke in naloge v sistem , stroji, k i sh ran ju je jo te podatke, in stro ji, ki. nam obdelane podatke posredu jejo v želeni obliki. Na e lek tronske sistem e za obdelavo podatkov gledam o včasih z nekako bojaznijo . T a bojazen je odveč, k e r je, čeprav je n jihova izg radn ja kom pli­ c irana, u p ra v lja n je z n jim i re la tivno enostavno. K dor se poslužuje oz. u p ra v lja z e lek tronskim i nap rav am i za obdelavo podatkov, n i treba , da je s tro k o v n jak za elektroniko. D rugače pa je s p rip rav o nalogov in povelj tako im enovanih program ov, s k a te rim i naročim o stro ­ jem , kako naj podatke obdelu jejo in rešijo. Te n a ­ loge — program e p rip rav lja jo o rgan iza to rji in p ro g ram erji, k i m orajo obv ladati včasih zelo kom ­ p lic irano prob lem atiko p ri posluževanju e lek tro n ­ sk ih računsk ih sistem ov. O rganizacijske p rip rav e zah tevajo niz kom pli­ c iran ih , težk ih in do lgo tra jn ih postopkov. Tu je tud i teža dela p r i obdelavi problem ov z računaln ik i. Ko smo organizacijsko rešili nek problem , p r i­ p rav im o zanj program , to je niz nalogov in povelj, kako želimo, da nam stro j p roblem reši. N ajobi­ ča jnejši m edij za prenos p rog ram a v stro j so lu k n jan e kartice . P rogram sko besedilo to re j v lu k - n jam o v k artice po določenem kodu. Z a to delo im am o lu k n ja ln e s tro je in verific irke, ki lukn ja jo in p rek o n tro lira jo p rav ilnost lu k n jan e kartice. Ta­ ko p rip rav ljen e k artice vnesem o v čitaln i stro j. Od tu da lje u p ra v lja s podatk i stro j sam. S tro j kartico prečita , vnese preč itano v cen tra lno enoto, v svoj spom in, tu n a to z razn im i operacijam i reši postav ­ ljeno nalogo in nam rešeno napiše na p ap ir v ti­ skarskem stro ju . Seveda im am o še druge v rs te sredstev in načinov za vnos podatkov v stro je, k ar pa tu n i bistveno. Mogoče bi bilo zanim ivo povedati še to, da stro j o p rav lja vse računske operacije le z dvem a štev ilkam a in to 0 in 1 , k i p red s tav lja ta v e lek tro ­ n ik i dva pojm a »da« in »ne«. S tro j raču n a v d u a l­ nem sistem u. Za večino računaln ikov , k i jih p ro izvajajo svetovne firm e, p rip rav ijo le-te že gotove p ro g ra ­ me, ki jih nudijo nato pro izvajalci brezplačno ali p ro ti p lačilu p r i nabav i stro jev . V edeti pa m oram o, da se ti p rog ram i n a jv ečk ra t ne m orejo u p o rab iti za naše razm ere, am pak jih m oram o adap tira ti, k a r lahko tr a ja tu d i več m esecev. T udi p isan je novih p rogram ov za kom ercialno in računovodsko upo­ rabo v večjih pod je tjih lahko tr a ja tu d i eno ali več let. Jasno je, da n iti eden proizvajalec računaln ikov ne m ore dobaviti gotove p rogram e za vse obračune v soglasju z jugoslovanskim i gospodarskim i in p ravn im i predpisi. Rekli smo, da je osnovna enota tis ta , ki p re- č itane podatke sh ran i v svojem spom inu in jih nato obdeluje. Po velikosti tega spom ina, po njegovi k apac ite ti označujem o velikost in zm ožnost s tro ja . O pera tiven fe ritn i spom in raču n a ln ik a sesto ji iz velikega štev ila fero -m agnetn ih p rs tan o v p rem era 1 —2 mm, ki omogočajo, da im am o lahko v nekem tre n u tk u časa v m an jših raču n a ln ik ih tisoče, v več­ jih pa sto tine tisočev in m ilijonov m agnetno kodi­ ran ih štev ilk , črk in d ru g ih znakov in da se s tem i štev ilkam i lahko o p rav lja jo p o treb n e operacije z brzinam i, ki se m erijo z m ilijon tim a li m ilija rd i t- n im delom sekunde. Čim večji je opera tiv en fe ritn i spom in, tem večje so m ožnosti upo rabe raču n a ln i­ ka, večje so h itrosti. P ri tem se pa tud i močno po­ veča cena računaln ika , k e r je fe ritn i spom in n a j­ d raž ji del sistem a. Z arad i tega im ajo naši na jvečji s tro ji spom in sam o s 128 tisoč znakov, p a k lju b tem u znašajo nabavn i strošk i čez 2 m ilijona dolarjev . K er nam p ri obširn ih raču n ih često ne zado- šajo velikosti spom ina, im am o p ri m odern ih raču ­ naln ik ih zunan je pom ožne spom ine v obliki razm e­ rom a poceni m agnetn ih trakov , na k a te rih lahko sh ran im o na desetine m ilijonov m agnetn ih kod ira­ n ih štev ilk in črk. Podobni zu nan ji pom niln ik i so tud i m agnetn i diski, k i so podobni gram ofonskim ploščam. K arak te ris tik a elek tronskega raču n a ln ik a ozna­ ču je tu d i način, kako vnašam o p oda tke in p ro ­ gram e v stro je. K ot smo že om enili, n a jv ečk ra t dam o raču n a ln ik u naloge s pom očjo lu k n jan ih pa­ p irn a tih kartic ali lu k n jan eg a p ap irn a teg a trak u . Te podatke p rip rav ljam o n a lu k n ja ln ih s tro jih z običajno ta s ta tu ro p isaln ih stro jev , ki avtom atsko p rem enjajo , š ifrira jo znake v u strezne kom binacije lukn jic na ka rticah ali p ap irn a tem trak u . N ajno­ vejši sistem i pa so oprem ljen i z apara ti, k i omogo­ čajo v našan je podatkov v obliki običajn ih doku­ m entov, p isan ih s p isaln im stro jem ali celo z roko. To so optični č ita ln i stro ji, k i so pa zelo dragi. Mnogo se u p o rab lja jo tu d i računaln ik i, ka te rim po­ d atke vnašam o v obliki načrtov , risan ih neposredno na zaslone te lev izijsk ih aparatov . Rišemo s pomočjo posebnega svetlečega m agnetnega svinčnika, ki je, tako ko t ekran , spojen elek trično s cen tra lno enoto računaln ika . P a tud i sam a cen tra ln a enota im a p i­ salno ta s ta tu ro za v našan je podatkov v sistem , z navadn im tip k an jem na p isalnem stro ju . Izhodne enote To so počasnejši ali h itre jš i tisk a rsk i stro ji, k i nam posred u je jo rezu lta te obdelave v navadn i tiskarni ob lik i črk, š tev ilk in d rug ih znakov. Z ani­ m iv tisk a rsk i stro j je tako im enovan p lo te r ali r i ­ saln i stro j, k i riše s tu šem ali v b a rv i razne k r i­ vulje, n a č rte in risbe n a običajnem p ap irju . Ti s tro ji p rav tak o rišejo stan d ard n e črke, štev ilke in druge znake po navodilih , ki smo jih dali s tro ju p rek vhodnih enot. S tro ji ne tiskajo vsakega znaka posebej, am pak celo vrstico n aen k ra t. H itro st raču ­ n an ja in izva jan je operacij v cen tra ln i eno ti je n a atotisoče in m ilijone e lem en tarn ih operacij v sekun­ di. Te b rz ine cen tra ln e eno te p a ne m orem o izko­ r is titi za rad i razm erom a m ajhne h itro s ti tisk arsk ih n ap ra v v sistem u. D okler re z u lta ti n iso izpisani, jih pač ne m orem o uporab lja ti. N ajpočasnejši tisk arsk i s tro ji tip k a jo 15 znakov v sekundi, s to brzino bi tra ja lo tip k an je rezu lta to v nekega večjega p ro ra ­ čuna več dese tin a li s to tin u r in ves ta čas bi bil raču n a ln ik neizkoriščen. Z arad i teg a skušajo kon­ s tru ira ti tisk a rsk e s tro je z vedno večjim h itro stn im tipkan jem . P a tu d i p r i s tro jih z b rz ino do 3 tisoč ali več znakov v sekund i ne b i m ogli doh ite ti dela cen tra ln e enote. O bičajn i tisk a rsk i s tro ji, p r ik lju ­ čeni e lek tronsk im računaln ikom , im ajo h itro s t 80 do 1 10 v rstic v m inuti, h itr i tisk a rsk i s tro ji pa do 600 vrstic v m inuti. Z arad i tega n i seveda cen tra l­ na enota polno izkoriščena. Pom agam o si z zu n an ji­ m i enotam i. E lek tronsk i raču n a ln ik i se ne raz liku je jo med seboj sam o po velikostn i zm ogljivosti in po sestavi, am pak tu d i po tem , za k a te re operacije so p rire jen i. Tako im am o stro je , k i so n ap rav ljen i za znanstve- no-tehn ične p ro raču n e in tem u cilju so b ili p r ire je ­ ni p rv i e lek tronsk i stro ji. Te s tro je upo rab lja jo p red ­ vsem m atem atično-fiziikalni in štitu ti, tehn ične fa ­ k u lte te in d ruge znanstvene ustanove. D rugače so k o n stru iran i stro ji, k i jih u p o rab lja jo gospodarske organizacije za svoje računovodsko-kom ercialne n a ­ m ene, k je r im am o op rav iti z enostavnim i raču n sk i­ m i operacijam i, v velikem številu . P r i delu z raču n a ln ik i im am o dve v rs ti opera­ cij: in d irek tn e operacije in 'operacije na daljavo. P ri in d irek tn ih tak o im enovanih »off line« operacijah se vp isu je jo in sh ran ju je jo rezu lta ti obdelave n a m agnetne trakove, tako da računa ln ik ne sto ji neizkoriščen zarad i re la tivno počasnih iz ­ hodnih enot. Po sh ran itv i že op rav ljen ih operacij na zunan ji pom niln ik lahko cen tra ln a eno ta takoj p rične z novo operacijo . M agnetne trak o v e izk lju ­ čim o iz pogonov m agnetn ih trakov , p rik lju čen ih na raču n a ln ik in j ih vežemo n a pogone m agnetn ih trakov , k i n iso d irek tno spojeni na. raču n a ln ik (»off line«), m arveč edino s s tro ji za tisk an je ali risan je. Pod kon tro lo teh »off line« m agnetn ih trak o v p re tv a rjam o rezu lta te v razum ljivo obliko tisk a­ nega tek sta ali načrta . P ri tem je računaln ik prost za d ruge obdelave. K oristn ik n iti n i treba , da im a svoj računaln ik , tem več le »off line« m agnetn i tra k in tisk a rsk i stro j. D rugi način dela je z obdelavo podatkov na daljavo. S tu jko im enujem o ta način » telep ro ­ cessing«. S pom očjo tako im enovanega »term inala«, to je m alega ap a ra ta velikosti običajne p isa lne m i­ ze, k i im a poseben p isa ln i stro j in telefon, se lahko p rek telefonskih linij a li koaksialn ih kab lov p r i ­ ključim o d irek tno (»on line«) na nek i večji raču ­ nalnik , oddaljen več deset m etro v ali več tisoč k ilom etrov. O ddaljen raču n a ln ik tak o lahko k o ri­ stimo, kot b i ga im eli p r i sebi. P re k ta s ta tu re d a ­ jem o oddal j nem u raču n a ln ik u naloge, a p rek p isa lnega stro ja , m alega ek ran a ali. p rik ljučenega p lo te rja dobim o nazaj želene rezu lta te . L ahko pa s ta dva oddaljena te rm in a la m ed seboj spojena po »off line« načinu, tak o da služi ta linija, le z a p re ­ nos podatkov. O m enim o naj še, da se n a večje računa ln ike lah k o p rik lju č i tu d i do 200 ko ristn ikov term inalov . P ri tem delam o sim ultano z več neodvisnim i program i, a večje število p ro računov opravim o isto­ časno. Skupni čas dela raču n a ln ik a se deli n a po­ sam ezne koristn ike. Tako razdelitev časa im en u je­ mo »tim e-sharing«. R ačunalnik i v gradbeništvu R ačunaln ik i — upo rab a računaln ikov v g rad ­ ben ištvu je skoraj neom ejena za vsia področja dela, v en d ar bi lahko ta dela razde lili n a čisto tehnično op era tiv n e posle, p ro je k tira n je in gospodarsko-ra- čunske posle, združene s kom ercialo. Ce o b rav n a­ vam o uporabo raču n a ln ik a z v id ika gradbenega podjetja , potem lako ugotovim o, da leži teža elek ­ tronske obdelave podatkov p o obsegu n a obdelavi računovodsko-finančnih poslov, n a d ru g em m estu so obdelave tehn ično o p era tivn ih problem ov in v m an jši m eri šele obddlave p r i p ro jek tiran ju . To zadn je v e lja p redvsem za tis ta pod jetja , k i nim ajo svojega p ro jek tiv n eg a b iro ja . Povsem d ruga slika se po jav i p r i čistih p ro je k ­ tiv n ih pod je tjih , k je r je tre b a z e lek tronskim i raču n a ln ik i re šev a ti p redvsem p ro jek tn e naloge, s ta tične izračune, izdelati ka lk u lac ije za p red raču n e in iz risa ti p rečne in vzdolžne profile cest in izvršiti d ru g a čisto tehn ična oprav ila . Že p re j smo rekli, da so razn i s tro ji p rire jen i bolj a li m anj razn im v ejam gospodarske dejavnosti, p a se je tre b a tud i odločiti, za k a te ro z v rs t raču ­ n a ln ik a se bom o odločili. Z d ruge s tran i p a lahko ugotovim o, da se sk o ra j z vsak im stro jem dajo reše­ vati tu d i naloge, za k a te re stro j n i ravno p rire jen . Tako delo g re seveda počasneje od rok, z m anj m ožnosti kom pleksnega rešev an ja problem ov. Poglejm o n a jp re j naloge tehn ičnega značaja, ki jih lahko obdelam o na računaln iku . Tu je n a jp re j skup ina s področja sta tike, geo­ dezije in p ro je k tira n ja cest. Pokazalo se je, da za pol u re dela s stro jem iz navedenih sk u p in lahko dobim o točne rezu lta te , za k a te re b i b ilo po trebno vsaj mesec dn i ročnega dela inženirja . C ena za to delo je ca. d e se tk ra t m an jša kot pa cena dela, če delam o ročno. K om pleksnost rezu lta tov in količina inform acij, k i jih tu dobimo, pa je v red n a vsaj d v a k ra t več ko t u strezna v rednost p ri ročnem delu. S tv a rn a raz lik a m ed ročnim in s tro jn im p ro raču ­ nom pa je tako velika, da b i n ek a te rih kom plici­ ran ih računov: iz s ta tik e p rosto rsk ih konstrukcij, iz računa dete ljice n a av tocestah in drugo, za k a te re da je raču n a ln ik eksak tne podatke, sploh ne mogli izvršiti. Če n ad a lje navedem iz p rakse: p renos rezu lta ­ tov n a te ren p re d začetkom g rad n je (na p rim er obeleževanje ceste) je miožen p e tk ra t h itre je in m nogo točneje, k a d a r im am o rezu lta te iz računane na računaln ik , kako r k ad a r delam o s k lasičnim i tablicam i. M oram poudariti, da je največ že gotovih p ro ­ gram ov n ap rav ljen ih p rav za to področje dela inženirja . P ro g ram i so p isan i za IBM sistem e v F o rtra n jeziku in im ajo posebna im ena. Za sta tične obdelave so izdelani p rog ram i pod im enom STRESS, m edtem ko so v Z ahodni N em čiji obdelali, sta tiko v p rog ram ih im enovanih STRAP. Ti obsegajo 17 v rs t inžen irsk ih konstrukcij od nosilca p rek več polj do h itreg a iz raču n av an ja zagatnic. P rog ram i so ta k o izdelani, da jih lahko sestav i tu d i s trokov­ n ja k sta tik , ki ne pozna elek tronskega računaln ika . P ro g ram i iz geodezije (za IBM pod im enom COGO) rešu je prob lem e iz k o o rd in a tn e geom e­ trije v ravn in i, kot na p rim er določevanje koord inat točke p resek a dveh prem ic, dveh krogov, k roga in prem ice, določevanje tangen te n a krog, iz rav n av a­ n je poligona po teo riji n a jm an jšega k v ad ra ta , do­ ločitev površine zap rtih poligonov. S posebnim program om rešujem o naloge za številčno iz računavan je pov ršin in risan je k a r t z izohipsam i. Za to delo lahko uporabim o rezu lta te tah im etrijsk eg a snem an ja terena. Z a p ro je k tira n je cest in ulic je izdelanih v rs ta sistem ov p rogram ov v N em čiji, F ranciji, Švedski, Z druženih d ržavah in Japonski. To so p rog ram i za av tom atsko p ro je k tira n je cest. Z n jim i n e raču n a ­ mo in rišem o sam o p rečn ih in vzdolžnih p ro g ra ­ mov, izravnavam o mase, m arveč lahko tudi, p red ­ stav ljam o n a ek ran u potek bodoče ceste. D rugo g rupo v tej veji dejavnosti p red stav lja jo p rog ram i za iz računavan je in p ro je k tira n je m ost­ n ih konstrukcij. P ri n ek ih od teh program ov je tre b a določiti le v rs to m osta in d a ti razm erom a m ajhno število vhodnih podatkov, ki k a rak te riz i­ ra j o geografske, geom etrijske, k o n stru k tiv n e in ekonom ske pogoje za vsak most. K ot rezu lta t do­ bim o kom pleten sta tičn i p ro raču n vključno d im en­ zion iran je z d iag ram i napetosti, izrisan im i vp livn i- cami, razporedom a rm a tu re in celo Z a rm atu rn im i načrti. S tem i p ro g ram i lahko računam o a rm iran o ­ betonske, p rednape te , jek lene m ostove ražinih s ta ­ tičn ih sistem ov. M ost je laihko v p rem i, v k riv in i, poševen, škatlastega prereza, p re reza s polno» ploščo, oblike zap rteg a okv ira in drugo. Izredna h itro st iz računa nam omogoča izbiro najugodnejše rešitve, k er lahko v k ra tk em času nap rav im o več varian t. K er obravnavam o čisto inžen irske tem e, naj omenim, da so v zadnjem času razv iti p rogram i tu d i za reševan je nalog iz arh itek to n sk eg a p ro jek ­ tira n ja osnove zgraidb z av tom atsk im optim alizira- n jem razdelitve posam eznih prostorov . Te dobimo, če s tro ju posredu jem o podatke, o želenih m edse­ bo jn ih povezavah p rosto rov in zah tev an ih površi­ n ah (A utom ated layou t design p ro g ram in In te ­ g ra ted civil eng ineering system). G radbena p o d je tja bo vsekakor bolj zan im ala obdelava n a e lek tronskem stro ju tis tih problem ov, s k a te rim i se sreču je jo vsak dan p r i svojem delu. N a k ra tk o bom o o b ravnava li p rob lem e tehnično opera tivne dejavnosti in računovodsko kom ercialne dejavnosti. Z e lek tronsko računsk im stro jem razm erom a lahko rešim o sicer težavno nalogo p lan iran ja in zasledovanja po teka del na gradbišču, po m etodi m režnega p lan iran ja . P red n o st s tro jn e obdelave je v tem , da je vsak h ip m ožna obdelava celega p lana, če nastopajo sp rem em be pogojev, k a r je p r i nas, ko t vemo, ob i­ čajen pojav . S tem program om dobim o n a jraz lič ­ nejše podatke, k o t n a p rim e r kontrolo' po rabe časa, delovne sile, m ehan izacije in d en arn ih sredstev , da n e om enjam posebej k ritičn e p o ti de la in rezervn ih časov. Z nek a te rim i p rog ram i lahko dobim o n a plo- te r ju (stro ju za risan je) n a risan o m režo, zračunano po p ro g ram u P ro jec t C ontrol System , z jasno ozna­ čeno k ritičn o potjo. V p rip rav i dela in kom ercialnem oddelku p r i­ h ra n i m nogo ročnega dela p ro g ram (Norm Pro­ gram m ) za av tom atsko izdelavo' p red izm er in p red ­ raču n a n a bazi p lansk ih cen, o d re jen ih po no rm ah za dano tehnologijo dela. T ak p red raču n je možno izdelati za k a te rik o li g radben i o b jek t z vk ljučen im i gradbenim i, obrtn išk im i deli in instalacijam i. Tako je možno v razm erom a k ra tk em času izdelati po­ nudbo za licitacijo, e lab o ra t za p rim erjav o p red ­ računov z različn im i cenam i elem entov in z u p o ra ­ bo raz ličn ih norm ativov . S tro j n am p r i tem da v rsto podatkov: lahko dobim o izvlečke po trebne delovne sile po kvalifikacijah , s tro jn e u re po v rs tah stro jev , izvleček vseh m ateria lov , porabo denarn ih sredstev in drugo. M oram poudariti, da je možno u p o rab lja ti te p rog ram e splošno le, če so izdelane enotne nom en­ k la tu re vseh del, m ehanizacije, m ateria la , delovne sile in d a so kateg o riz iran e g radbene norm e s toč­ n im i popisi (lahko zdaj povem , d a so ta k i p rogram i že p rip rav ljen i p r i n as in da se p rip ra v lja tu d i vsa m etodika, k i je p o treb n a za uvedbo' ta k ih poenote­ n ih kalkulacij). Za obračun izv ršen ih del od k n jige obračun­ sk ih izm er do obračuna situacij obsto je posebni p rog ram i za obdelavo n a računaln iku . M oram reči, da p a je t a obdelava najm an j raz ­ vita , k e r je zelo težko u sk lad iti vse elem ente, ki nastopajo p r i tak em obračunu. Posam ezne postavke situacije se m orajo u jem a ti s ka lk u la tiv n im i n o r­ m ativ i, k a lk u liran im i cenam i in končno se m orajo vsi poda tk i v pozicijah u jem ati s tistim i, k i jih im a­ m o n a k a rtic ah a li v stro ju , k e r sicer postane tak obračun n a stro j triv ia len , ise p ra v i s tro j je za to delo p red rag , in nim am o od n jeg a nobene koristi, k e r bi se delo h itre je izvršilo ročno. Veliko ročnega dela nam p r ih ra n i raču n a ln ik p r i obdelavi podatkov v računovodskih in kom er­ c ialn ih pošlih. Tu je p redvsem važen iz račun osebnih dohod­ kov in -njihova razkonitacija po razn ih v idikih. S tro j izpiše p lačilne kuverte , n ap rav i seznam p la ­ čilne lis te za podpis p re jem nika , ra z k o n tira osebne dohodke po kvalifik ac ijah delavcev v o k v iru de­ lovnega stroškovnega m esta, n ap rav i lis to p risp ev ­ kov za posam ezne p rispevne stopn je in posam ezna obm očja socialnega zavarovan ja, izdela listo odb it­ kov posojil z navedbo organizacij in bank, kam or je treb a odbitke n akazati; da n am tu d i zneske p r i­ spevkov in im e občine, k am o r je tre b a te p rispevke poslati. R azum e se, da je m ožno dobiti tu d i zneske p o rab ljen ih u r po kvalifik ac ijah delavcev in po v rs tah u r za dela po času, p o učinku, v rež iji itd . S posebnim program om obdelamo' za s ta tis tiko p reg led p lač v avbo lu tn ih štev ilkah in v odsto tk ih po razponih. N aslednja obdelava n a raču n a ln ik ih je m a te r i­ alno knjigovodstvo. S tem i p ro g ram i avtom atsko vodim o m ateria ln o knjigovodstvo, za več desetin skladišč s podobnim zasledovanjem na jm an jših re ­ zervn ih delov in d robn ih m ateria lov . O bdelave so različne in obsegajo ves prom et: p re jem nice za li­ k v ida tu ro , m esečni p ro m et za vsako' skladišče in za vsak m a te ria l za sku p in e m ate ria lo v po v rs ta h pro­ m eta (prejem nice, izdajnipe, prenosi). D alje obde­ lam o lahko m esečno po rabo m a te ria la po stro šk o v ­ n ih m estih in po finančn ih kontih . S ledi obdelava p ro d a je m a te ria la v m esecu, obdelava odpisov m a­ te ria la v m esecu. M nogo časa n a s tro ju zavzem a izdelava m ate ria ln e k a rto teke , s k a te ro določam o večanje in zm an jšan je količin, povečanje in zm an j­ šan je vrednosti, saldo, povečanje zaloge, h itro st ob račan ja in n ek u ra n tn e zaloge. Poleg m esečnih obdelav im am o tu d i p ro g ram e za posebne obdelave ob koncu le ta k o t so: in v en tu ra , obdelava skladišč polizdelkov in izdelkov in drugo. D ruga v elika v e ja gospodarjen ja , k i jo obdela­ mo z računaln ikom , je obdelava osnovnih sredstev in to področje osnovne dejavnosti, skupne porabe, družbenega s tan d a rd a in področje stanovan jskega pod jetja , če to obstaja. K ot p r i m a te ria ln em k n ji­ govodstvu, im am o podobno tu d i tu : m esečni p ro m et osnovnih sredstev , o b raču n m esečne am ortizacije, sp rem ljan je nahaja lišč osnovnih sredstev , obračun na jem n in osnovnih sredstev in to posebej m nožič­ n ih in ind iv idualn ih . V tem sklopu obdelujem o tu d i sta tis tične p oda tke o osnovnih sredstv ih , vrednost, stroške in e fek t m nožičnih in ind iv idua ln ih osnov­ n ih sred stev in porabo časa ind iv idua ln ih osnovnih sredstev . Ob koncu le ta obdelam o na s tro ju še le tn i obračun am ortizacije po am ortizacijsk ih g rupah , po finančn ih kontih , inv en tu ro osnovnih sredstev , le t­ no k a rto teko in izločitveni spisek osnovnih sredstev. N i po treb n o posebej om eniti, da obsto je tu d i p rog ram i za fak tu riran je , sa ld iran je in d ru g a oprav ila finančnega poslovanja g radbenega p o d je t­ ja. S pom očjo elek tronskega računa ln ika lahko do­ bim o k a te rek o li p o d a tk e statističnega, značaja, ki jih p o treb u je analitsko-plam ski odsek. Večino podatkov sh ran ju jem o bodisi na k a r ti­ cah, bodisi v sam em stro ju — p ri večjih s tro jih — p a tak o n i posebnih težav izdela ti p ro g ram e za obdelavo teh podatkov. Naj navedem , da im am o v našem p o d je tju v s tro ju poda tke za vsakega zaposlenega: m atično1 številko, p riim ek in ime, leto ro jstva , šifro delov­ nega m esta, k i ga zaseda, kvalifikacijo , n jegov stan, v rs to delovnega razm erja , m atično štev ilko soc. zavarovan ja , š ifro občine sta lnega bivališča, datum vstopa n a delo, obračunsko postavko, povprečno obračunsko postavko za zadnje 3 mesece, pov p reč­ no ob računsko postavko za p re tek lo leto, označbo, a li je č lan sind ikata a li ne, odsto tek stanovan jskega posojila, u re , v rednosti izv ršen ih u r za zadn je tr i mesece, u re in v red n o st u r za tekoči mesec, k u m u ­ la tiv n o število u r v p re tek lem le tu in n jihovo v red ­ nost. K ot vidim o: v rs ta podatkov, iz k a te rih lahko vsak h ip dobim o to, k a r želimo. N ekaj podbnega je p r i kalku lac ijah , p r i m a te ­ ria lnem knjigovodstvu in osnovnih sredstv ih . O snovni poda tk i so vedno n ek je sh ran jen i. U D K 681.177.8:624.02 G R A D B E N I V E S T N IK , L JU B L JA N A , 1971 (20) ST . 8—9, S T R . 205—210 G orazd Berce: ELEKTRONSKI RAČUNALNIKI IN NJIHOVA UPORABA V GRADBENIŠTVU Po splošnih uvodnih razm išljan jih o sodobnih r a ­ čunskih stro jih za obdelavo podatkov obravnava av to r konkretno problem atiko uporabe računalnikov v našem gradbeništvu za vsa področja dela, od gospodarsko-ra- čunskih poslov do p ro jek tiran ja in tehnično-operativn.ih del, na p rim er na področju statike, geodezije in p ro jek ­ tira n ja cest, p ro jek tiran ja m ostnih konstrukcij te r pri drugih zahtevnih inženirskih delih. Za zaključek naj povem še to: niso vsi sistem i sposobni obdelati p oda tke iz zgolj naveden ih de­ javnosti. Z a n ek a te re je tre b a im eti vblike s tro je z obširn im i pom niln ik i (spomini) in m nogim i zu n a­ n jim i enotam i; d rug i pa se dajo rešiti z m anjšim i računaln ik i. D alje: že izdelani p ro g ram i običajno niso ap lik a tiv n i za naše razm ere, p a jih je tre b a p rilagod iti našim pogojem. Za n ek a te re obdelave je treb a izdelati nove program e. P r i našem p o d je tju srno izdelali svoje program e za kalkulacije , za iz ra ­ čune osebnih dohodkov, za m ateria lno evidenco in za obdelavo osnovnih sredstev . P ro g ram iran je je včasih do lgo tra jen in zam uden posel, k i zah teva i p oznan je organizacije dela dejavnosti, k a te ro ob­ delujem o, i p rog ram sk i posel. O bdelava podatkov z raču n a ln ik i zah teva tem eljite p rip rav e osnovnih vhodnih podatkov, p rilago jen ih zah tevam stro jn eg a jezika. K ako naj podatke obdelam o v stro ju , p a m ora b iti razv idno iz organizacijskega e lab o ra ta za vejo dejavnosti, k i je v reševan ju . P odatke m ora p ro g ram er dobiti na posebnih p rim ern ih dokum en­ tih in fo rm ularjih , k i m orajo b iti točno izpolnjeni. Vse to pa spada že v poglav je organizacije dela ob p rehodu n a elek tronsko obdelavo podatkov. U D C 681.177.8:624.02 G R A D B E N I V E S T N IK , L JU B L JA N A , 1971 (20) N R . 8—9, P P . 205—210 Gorazd Berce: ELECTRONIC COMPUTERS AND THEIR APPLICATON IN BUILDING INDUSTRY A fter general introđuctive considerations about the contem porary com puters for inform ation processing the au th o r treats the concrete problem s of the application of com puters in our building industry fo r a ll fields of work, from econom ic-calculating transactions to p ro ­ jecting and technical-operation w orks in th e field of statics, geodesy and road projecting, bridge construc­ tions and other p retentious engineering works. U poraba računa ln ikov p ri p ro je k tira n ju cest UDK 625.73:681.177.8 J a n e z d o b e r l e t , d i p l . i n 2 . 1. UVOD Če govorim o o u porab i raču n a ln ik a p r i p ro ­ je k tira n ju cest, m islim o n a m oderne m etode p ro ­ jek tiran ja , ki so vezane n a m oderen in stru m en ta rij. Med ta in s tru m en ta rij spadajo novi geodetski in aero fo togram etričn i in s tru m en ti te r raču n a ln ik i s p rik lju čen im i ali sam ostojn im i k a r tirn im i in s tru ­ m en ti (valjn i ali ravninski). H ite r razvoj e lek tro ­ n ike je povzročil z uvedbo računa ln ikov tehnično revolucijo, k i je v n ek a te rih vedah d a la že fan ta ­ stične rezu lta te . N ovi in s tru m e n ti se zelo h itro spopolnjujejo, v računsk ih cen trih se ro jevajo novi program i, k i točne je iin h itre je rešu je jo zastav ljene problem e. Z novim i in s tru m en ti se p o jav lja jo nove m etode dela, k i zah tevajo novo organizacijo dela, novo s tru k tu ro delovnih m est in večje število ljud i z visoko strokovno sposobnostjo te r m anj srednjega strokovnega kadra. R u tin ska dela, k i jih je včasih o p rav lja la cela skupina tehn ikov in risarjev , oprav i danes v m nogo k ra jšem času en sam strokovn jak s pom očjo računaln ika . Z novim i in s tru m en ti z redu ­ ciram o te ren sk o delo in delo človeka na m inim um . V n ek a te rih fazah lahko človeka popolnom a izk lju ­ čimo, včasih pa izključim o le su b jek tivne napake. M nogo te renskega dela, ki je bilo nekdaj po­ vezano z velik im številom lju d i in lep im v rem e­ nom, danes lahko oprav i en sam človek v p isarn i. Nove m etode dela in nov in s tru m en ta rij n im a­ jo le pozitivne, am pak tu d i slabe stran i. Nov in ­ s tru m en ta rij je zelo d rag in h itro zastara . P ro je k ­ tan ti, in v es tito rji in izvajalci se m orajo prilagod iti novim načinom dela in ob lik i p rojektov. N ašteli bom o faze dela, k i običajno nastopajo p r i m odernem p ro je k tira n ju cest, n a to p a bomo podrobneje op isali tis te faze, ki jih oprav ljam o z računaln ikom IBM 1130. 2 2. O PIS RAČUNALNIKA IBM 1130 V računskem cen tru IBT im am o in s ta liran ra ­ čunaln ik IBM 1130 že dobro leto. S istem je iz t r e t je generacije d ig ita ln ih računaln ikov in je izredno p rim eren za reševan je vseh v rs t nalog. V tehn ik i izkoriščam o njegovo veliko h itro s t p r i op rav ljan ju osnovnih računsk ih operacij, saj lahko v en i sek u n ­ di sešteje do 120.000 števil. Z a netehn ične problem e pa so odličnega pom ena velik spom in n a m ag n e tn ih diskih in m nogotere m ožnosti za b ra n je podatkov in p red s tav ljan je rezu lta tov . V sam em računa ln iku im am o lahko istočasno m ilijon podatkov. P od a tk e običajno vpišem o n a posebne obrazce, k i jih zlluknjam» v 80 kolonske kartice . Poleg či- ta lca in lu k n jača k a rtic im am o tu d i čitalec in lu k ­ n jač osem kolonskega pap irn a teg a traku . R ezu lta te običajno vpišem o n a p r in te r ju — h i­ trem v rstičnem pisalnem stro ju . R ezu lta te pa lahko lu kn jam o tu d i v k a rtice a li v p a p irn a ti t ra k in te kasne je uporabim o p r i d rug ih p ro g ram ih ko t vhod­ ne podatke. R ačunaln ik im a p rik lju čen tu d i ko o rd in a tn i r i ­ saln ik (ploter) in tako lahko izraču n an e rezu lta te grafično prikažem o n a p ap ir ju š irine do 30 cm. K er nam ta š irin a p red stav lja p r i n e k a te rih nalogah (situacije, a rm a tu rn i načrti) veliko om ejitev , smo se odločili za n ak u p k a r tirn e mize, k i bo dopuščala risan je v obm očju A0 form ata. Če že govorim o o računaln iku , po tem m oram o povedati tu d i nek a j o program ih . P ro g ram je zb ir­ ka sim bolov, štev ilčn ih k o n stan t im ukazov, p isan ih v obliki, k i je raču n a ln ik u razum ljiva. N aši teh n ič ­ n i p rog ram i so p isan i v sim boličnem jeziku FORTRAN. V sak kupec računalnika, firm e IBM im a p ra ­ vico dobiti že izdelane program e, k i se nahajajo ' v IBM prog ram sk i knjižnici. P rogram i, k i smo jih dobili s področja cestogradnje, so b ili za nas v p rv i fazi neuporabn i. V sebovali so š tev ilne nap ak e in nepopolnosti te r b ili p rik ro jen i p ro je k tira n ju av to ­ cest v n a jlaž jem terenu . N ajp re j smo m ora li o d p ra ­ v iti n ap ak e v dob ljen ih p ro g ram ih in te p re te s ti- ra ti n a že p re j dobljen ih p rim erih . N ato smo te p rogram e prilagod ili našim razm eram (naše norm e, raznolikost n o rm aln ih profilov , m ožnosti ne tip iz i­ ran ih nagibov b režin n a geologijo, upoštevan je izva jan ja g radben ih del ročno itd.). P ro g ram e smo dopolnili z našim i program i, izdelali v rs to novih sam osto jn ih h itre jš ih p rogram ov, p red v sem p lo te r- skih. V naši p rak s i se je pokazalo, da p r i n a s p ro ­ jek tiram o v tak ih razm erah , da im a vsak p ro je k t nekaj specifičnega, k a r zah teva vedno n ada ljn jo razv ijan je program ov. P ro jek tan tsk o in p rog ram ersko delo je mnogo lažje v državah, ko t je npr. Z ahodna N em čija, k je r so v nap re j n o rm iram skoraj vsi e lem enti in detajli. 3. GEODETSKA SITU A C IJA K O T OSNOVA PR O JE K T IR A N JA Ceste p ro jek tiram o n a osnovi podatkov, k i jih da je posnetek te re n a -— situacija . N ačin izdelave situacije im a lahko p r i sodobnem p ro je k tira n ju cest s pom očjo raču n a ln ik a b istven vpliv. Tako m oram o raz likovati t r i različne m etode izdelave geodetske podloge. 3.1 Klasično izdelana situacija S itu ac ija je izdelana na podlagi k lasične izm e­ re, k i je lahko tah im etričn a , o rtogonalna a li s p o ­ m očjo m erske mize. T erensk i poda tk i se klasično obdelajo (izračun tah im etrije , k a rtira n je , in te rp o ­ lac ija p latn ic) do končne faze. N ad a ljn ja uiporaba te ren sk ih p oda tkov p r i p ro­ je k tira n ju cest n i možna. 3.2 Kombinirana metoda izdelave situacije S ituac ija je re z u lta t k lasične izm ere, k i je lahko tah im e tričn a a li ortogonalna. T erensk i po­ datk i, vp isan i v tah im etričn i zapisnik, gredo d ire k t­ no n a lu k n ja n e k a rtice in v računa ln ik . T u se po­ d a tk i obdelajo in ko t re z u lta t dobim o k a r tira n e točke ali že izvršeno in te rpo lac ijo p latn ic . Ročno delo je le še povezava de ta jla . S to m e­ todo dosežem o še več; s posebno izdelan im p ro g ra ­ m om sm o uspeli zap isa ti v spom in raču n a ln ik a (lahko tu d i n a k a rtic e a li trak ) celotno p rostorsko sliko te rena , za k a te reg a so se obdelovali te rensk i podatki. T em u m odelu m oram o dodati sam o še k oo rd ina te p ro filov (y, x) in že dobim o avtom atično izraču n an e vse p o treb n e podatke za podolžn i te ren ­ ski p rofil, k i ga h k ra ti tu d i izrišem o n a p lo ter. Postopek se odv ija n ap re j, saj sledeči p ro g ram že d a je podatke o te ren sk ih p rečn ih profilih . T akšen p rosto rsk i m odel n am služi ko t neiz­ črp en v ir podatkov za po ljubno štev ilo v a r ia n t trase . ] 3.3 Geodetska situacija kot rezultat aerofotogrametričnega snemanja Težim o k čim. večji u po rab i aerofo togram e- trije , k a jt i to je m etoda, k i n am n e da je le situacije ko t fin a ln i p roduk t, am p ak m ožnost u s tv a rja n ja stereom odela, k i im a širšo uporabo. 3.3.1 Študij trase A ero posnetke a li fo togram e m nogokrat upo­ rab ljam o za štud ij trase . Že posam ezni posnetki n am d aje jo v em ejšo in deta jln e jšo sliko te re n a v tre n u tk u aero snem anja, ko t k a te ri ko li topografsk i načrt. Če h k ra ti opazujem o dva p a rn a posnetka s steraoskopskim i očali a li z zrcaln im Stereoskop om, dobim o p ro sto rsk o sliko terena . Z a ‘iskan je v a ria n t n a stereom odelu p a je na jb o ljš i pripom oček BA L- PLEX , k i u s tv a r ja stereom odel s p a ra fotogram ov, po p rin c ip u anag lifne m etode. Z anaglifn im i očali lahko opazuje h k ra ti večje število- strokovnjakov , večji kom pleks te ren a , v vseh tre h d im enzijah. S posebnim reg is trirn im in strum en tom pa lahko od­ čitam o celo poda tke za. podolžne in p rečn e profile. S laba s tra n aero fo to g ram etrije je v tem , da ta m etoda odpove v zaraščenem in kan jonskem te re ­ nu, k i je n a jte ž ji za klasično snem anje. P r i snem a­ n ju se zah teva jo idealn i v rem ensk i pogoji, obdela­ va podatkov p a je vezana za d rag in stru m en ta rij. V cestogradn ji se m nogokrat zah teva le ozek pas snem an ja (50— 100 m), delovišča p a so p r i n a s več­ k ra t p recej oddaljena od letališč. V tak ih p rim erih je ob ičajno k lasična izm era sm otrnejša in cenejša. K o bom o im eli ae ro fo tom ateria l za celo državo, bo sam a n a d a ljn ja obdelava podatkov p re k avt-o- g rafov in računaln ikov dobila dom inan tno vlogo nad ostalim i k lasičnim i m etodam i. 4. FA ZE IZDELAVE PR O JE K T A CESTE 4.1 Grafično polaganje trase na situacije K o že p re j odredim o n a p reg led n i situaciji (običajno k a r ta 1 : 5000) p rib ližen potek trase , nam sedaj služi ko t osnova d e ta jln e jša situ ac ija v več­ jem m erilu (navadno 1 :1000). S šablonam i krožnih in k lo to idnih k riv u ljn ik o v (prehodnica je defin i­ ra n a s p a ram etro m A2 = L • R) m orem o v situacijo s sorazm erno veliko na tančnostjo loc ira ti os naše trase . 4.2 Izračun koordinat glavnih točk osi N a osnovi n ek a te rih g rafičn ih koo rd ina t osi, a li tu d i koo rd inat, k i so dobljene s te ren sk im i m erit­ vam i (vklopitev p ro jek tiran e osi v obstoječo cesto, odm iki p r i ob jek tih itd.), m orem o s pom očjo raču ­ n a ln ika v zelo k ra tk em času izraču n a ti koo rd inate g lavn ih točk osi. 4.2.1 Takoj po izračunu m orem o os tra se tu d i izri­ sati na p lo te rju . 4.3 Izračun koordinat malih točk (profilov) N a osnovi podatkov g lavn ih točk osi in zaže­ lenega stacionarnega in te rv a la dobim o koord inate vsake p ro fitne točke. H k ra ti lahko izračunamo- tud i koo rd inate dveh dodatn ih točk p rav o k o tn o iz osi za vsak p ro fil n a izb ran ih razdaljah . Ti podatk i nam služijo za bočna zavarovan ja profilov. V slučaju, da zarad i nepr-istopnosti n i možno zakoličiti sam o osi, lahko s pom očjo teh točk zako­ ličim o pom ožno os (paralelo k osi) in iz n je posna­ m em o p rečn e profile . T a m etoda je z lasti u po rab ­ ljiv a p r i zakoličevanju regulacij. 4.4 Zakoličevanje osi in snemanje prečnih profilov 4.4.1 Zakoličevanje na klasičen način N ekdaj je tra s ira n je in zakoličevanje te rja lo precej te ren sk eg a dela. V situacijo vp isana os je p r i p renosu n a te re n doživela m arsik a te ro spre­ membo, z lasti tam , k je r je b ila trasa, vezana za ob­ jek te . Zakoličevalo se je običajno p rek tem en. N a te ren u je b il najprej; izm erjen ko t m ed tangen tam i in iz računan i e lem enti za posam ezne k riv ine. Za- količba p rofilov je b ila n a re jen a iz p rehodno zako­ ličenih g lavn ih točk po znan ih zakoličevalnih ta ­ b elah za k rožne k riv in e in prehodnice. Težave so n asta le p r i iz raču n av an ju d e ta jln ih točk n a p re- hodnicah in ja jčn ih p rehodn icah n a neofcroglih raz­ daljah , za k a te re ne m orem o dobiti v rednosti iz zakoličevalnih tabel. N apaka p r i izkoličbi ene g lav­ ne točke je vp liva la n a vse n a d a ljn je točke n a tem elem entu . P rehodn ice so se zakoličevale vedno iz tangen te , od Z P p ro ti K P, k a r je bilo z lasti težko v razg ibanem terenu . 4.4.2 Zakoličevanje na sodoben način D anes se tra s ira n je po ogledu te re n a p rak tično izvrši n a s ituac iji v b iro ju . Če im am o situacijo po­ dano v tak i obliki, da nam služi za reg istracijo p rečn ih profilov, po tem zakoličujem o traso tik p red gradnjo . 4.4.2.1 Poligonska mreža O snova za zakoličbo n a sodoben n ačin je k v a ­ lite tn a po ligonska m reža. P rak sa je pokazala, da se poligoni ne sm ejo iz rav n av a ti n a triangu lac ij sko m režo. Z razvojem elek tron ike jano dobili razda lje - rnere, s k a te rim i lahko m erim o poligonske s tran ice s ta k o visoko natančnoistjo, da se n ap ak e za cesto­ g rad n jo sm ejo zanem ariti. D anes lahko z m oder­ n im i in s tru m en ti z m alo tru d a izm erim o n aše poli­ gone z večjo natančnostjo , ko t pa jo im a obstoječa triangu lac ij ska m reža. E den tak ih e lek tronsk ih razdaljem erov je W ildov d istom at ali p a AGA ge- odim eter, k ak ršnega im a tu d i naše podjetje . 4.4.2.2 Zakoličevalne tabele R ačunsko delo, k i ga je m oral nekdaj oprav iti na te ren u p ro je k ta n t p r i tra s ira n ju in zakoličeva- n ju , danes oprav i računaln ik . Z izračunom k o o rd i­ n a t g lavn ih točk, k je r smo že postav ili fiksne točke, skozi k a te re m ora p o tek a ti n a ša tra sa , in s koord i­ n a tam i poligonske m reže je naša zakoličba d e fin i­ rana . P r i zakoličbi p ro je k ta n t a li v išji strokovni k ad e r sploh n i po treben . P o treb n a n i nobena ko rekc ija osi, zakoličba tem en odpade, delo te ren sk e ekipe se poenostavi in skrajša , p r i n ek a te rih p rim erih tu d i za 50 % . T rud in čas, k i ga vloži sam o en človek v p isa rn i za p rip rav o zakoličevalnega načrta , se bogato ob restu ­ je p r i te ren sk ih delih, k je r običajno sestav lja jo eno ekipo š tir je lju d je (2 strokovn jaka + 2 figuran ta). G lede n a razg ibanost te rena , zaraščenost in oddaljenost poligona od tra se je odvisna m etoda zakoličbe in s te m tu d i zakoličevalne tabele, k i jih iz računa raču n a ln ik . V naši p rak s i se je pokazalo ko t na j ekonom ične j še v največ p rim erih zakoliče­ van je po p o lam i m etodi s poligonske m reže. R ačunaln ik n am izpiše po la rne zakoličevalne elem ente za vsalk profil. K o ti so podani v s ta r i in novi k o tn i razdelbi. V sak p ro fil je m ožno zakoličiti z dveh b ližn jih poligonskih točk. T i p o d a tk i dobe na jveč ji pom en v nezarašče- nem in strm em terenu , k je r je m erjen je dolžin zam udno in nenatančno . N a jh itre jša in na jtočnejša m etoda je zakoličevanje po p rinc ipu presekov, z dveh b ližn jih poligonskih točk z dvem a in stru m en ­ tom a. O p era te rja n a sosednjih po ligonkah sam o n a rav n av a ta odčitke horizontaln ih kotov po izpisni listi za posam ezne p ro file in u sm e rja ta tak o figu­ ra n ta s tra s irk o v p resek obeh v izu r (profil). M er­ jen je dolžin odpade, služi lahko le ko t kon tro la . V sak p ro fil je zakoličen z enako natančnostjo , ev en tua lna n ap ak a p r i zakoličbi p redhodnega p ro ­ fila ne v p liva n a zakoličbo sledečega profila . P r i zakoličevanju tra se v Bosni n a odseku Šuica—Livno, k je r je k ra šk i te ren , so analize po­ kazale, da sm o z zakoličbo po opisani m etodi sk ra j­ šali čas zako ličevanja za ca. 40 °/o. V Z ahodni N em čiji m ora vsak p ro je k ta n t ob­ vezno oprem iti svoje p ro jek te z zakoličevalnim n a ­ črtom in z zakoličevalnim i tabelam i za vsak profil, k a r se danes u v a ja tu d i p r i nas. Po tak šn ih p o d a tk ih je m ožno ob vsakem t r e ­ n u tk u obnoviti os a li p a nadzornem u o rganu kon­ tro lira ti p rav iln o st g radn je . 4.5 Snemanje prečnih profilov 4.5.1 Klasično snemanje prečnih profilov Če prečn ih p ro filov n e m orem o dobiti iz s itu ­ acije a li aero fo tom ateria la , m oram o posneti p rečn e p ro file po k lasičn ih m etodah. 4.5.1.1 Tahimetrična izmera V poseben fo rm u la r V pisujem o te ren sk e p o d a t­ ke. In s tru m en t lahko sto ji v osi a li ekscentrično. Z enega stališča lahko izm erim o tu d i več profilov. 4.5.1.2 Nivelmanska izmera V obrazec vpišem o klasične poda tke za posa­ m ezne profile. 4.5.1.3 Izmera s postopičnim orodjem S posebno kodo povem o v obrazcu, da so vp i­ san i poda tk i dobljen i s postopičnim orodjem . F o rm u lar z vp isan im i teren sk im i po d a tk i gre d irek tno v lu k n jan je . Iz raču n a ln ik a dobim o k a rtic e z abso lu tn im i ko tam i dn oddaljenostm i posam eznih točk n a p ro filu od osi. T akšna k a rtic a je p r ip ra v ­ ljen a za tako jšn jo obdelavo p rečn ih p rofilov in mas. 4.5.2 Čitanje prečnih profilov s situacije, k i je dob ljena n a klasičen način. V predelih , za k a te re obsta ja jo geodetski n ačrti, izm era p a n i p r i­ m ern a za obdelavo n a računaln ik , čitam o p rečne p ro file iz s ituac ije n a osnovi izohips. T ega nač ina se n a jv ečk ra t poslužujem o p r i izdelavi ide jn ih pro jek tov . 4.5.3 Čitanje prečnih profilov na osnovi klasično posnete in na kompjutor obdelane situacije M etoda je u po rabna zlasti za izdelavo idejn ih projektov. R ačunalnik , k i im a v svojem spom inu sh ran jen e poda tke o terenu , lahko s posebnim pro- gram om d irek tn o p reč ita p rečne p ro file po naprej p red p isan i m etodi g lede n a gostoto in število točk n a pro filih . 4.5.4 Čitanje prečnih profilov s pomočjo profiloskopa Če im am o te ren posnet aerofo togram etrično , lahko ta snem aln i m a te ria l uporabim o še kasneje za č itan je podolžnih in p rečn ih profilov. S pom očjo o rien tiran ih le ta lsk ih posnetkov v stereoav tografu , k i im a p rik lju čen profiloskop z reg is trirn o napravo , lahko dobimo vse num erične poda tke za p rečn e profile. Ravno tako lahko iz stereom odela pobere­ m o te ren sk e p oda tke za deviacije in regulacije , ki so običajno vezane za glavno traso ceste. 4.6 Polaganje nivelete na podolžnem risanem terenskem profilu 4.6.1 Situacija je obdelana z računalnikom, podatki p a so sh ran jen i v n jegovem spom inu. S posebnim program om lahko ta m odel dopoln im o s koord ina­ tam i m alih točk (profilov) in 'izrišem o n a p lo tte r podolžni p ro fil te rena . To p rid e v poštev za id e jn e pro jek te . 4.6.2 N ajob ičajneje je , da je os obeležena n a te ren u s količki, ki so zn iveliran i, ali p a da so poda tk i za podolžni p ro fil dob ljen i iz stereom odela ali situacije. Za v riso v an je v e rtik a ln ih zaokrožkov u p o rab ­ ljam o posebne k riv u ljn ik e . 4.7 Račun nivelete 4.7.1 Račun nivelete po osi N a osnovi g ra fičn ih podatkov o stacionaži in v išin i tem en te r rad ijev dobim o izračunano nive- leto v osi za vsak profil. N iveleto lahko tu d i veže­ m o na v išinsko fik sne točke (ob jek ti — propusti). Poleg v išin v nek em želenem stacionažnem in te r ­ v a lu lahko dam o raču n a ln ik u tudi, tabelo dodatn ih stacionaž, v k a te r ih so n am p o treb n e v išine (pro­ pusti, nadvozi, razn i vodi itd.). V p rim eru , da poda p ro je k ta n t slabe p oda tke za n iveleto , n am raču n a l­ n ik ja v i napako; npr. »preseganje v e rtik a ln ih ta n ­ gent«. 4.7.2 Račun nivelete po vozišču P ro g ram nam om ogoča poleg izračuna v išine v osi vsakega p ro fila še iz račun v išin m aksim alno pe tih točk levo in desno od osi. R ačunaln ik p o tre ­ b u je poleg že p re j om enjen ih vhodn ih podatkov še p oda tke o širin ah in nak lon ih posam eznih voznih pasov. R ezu lta te iz računane n iv e le te n e dam o le izpisati, am pak tu d i lu k n ja ti v kartice, k e r jih ra ­ bim o kasneje ko t vhodne p o d a tk e za račun analitič ­ n ih p rečn ih p ro filov in kub a tu r. 4.8 Določitev normalnega prečnega profila Poleg te ren sk ih p rečn ih pro filov in n ivele te m oram o za raču n p rečn ih p ro filov in m as podati raču n a ln ik u tu d i poda tke o zem eljskem te lesu iz­ ven vozišča in d im enzion ira ti posam ezne sestavne p lasti. N avesti m oram o poda tke za po ljubne do­ da tn e pasove, bankine, ja rk e , be tm e, n ak lone b re ­ žin v izkopih in nasip ih , no rm e za zidove, odvzem in nanos hum usa, debelino zgorn jega in spodnjega ustro ja , nak lon in zaiključitev p lan u m a itd. 4.9 Izračun analitičnih prečnih profilov Z obdelavo po d a tk o v te ren sk ih profilov, n iv e­ le te in n o rm aln ih p rofilov dobim o kot p rv i rezu lta t an a litičn e p rečn e profile. Z a vsako k a rak te ris tičn o točko n a p rečnem p ro filu dobim o litapisan odm ik od osi in višino. V p rv i v rstic i je vp isana stacionaža p ro fila in točke n a cestn i kroni, v d ru g i v rstic i je š tev ilk a p ro fila in n a p lanum u, v t re t j i v rstic i so točke po te ren u in m aksim aln i n ag ib p ro je k tira n e brež ine v izkopu a li nasipu (I, N) in v č e tr ti v rs tic i so še dodatne točke (berm e, zidovi, lomi, brežine). 4.10 Risanje prečnih profilov lahko zahtevam o h k ra ti z izpisom an a litičn ih p reč­ n ih p rofilov a li dam o te lu k n ja ti v k a rtic e a li pa j ih sh ran im o n a disk, od k o d er j ih kasneje rišem o ali p a uporabim o ko t p oda tke za n a d a ljn je raču ­ nanje . V risan ih p rečn ih p ro filih so podani le š t ir je osnovni num eričn i p o d a tk i o vsa­ kem profilu , vsi ostali poda tk i p a so n a analitičnem p rečnem profilu . P ro file lah k o rišem o v po ljubnem m erilu . 4.11 Risanje perspektivnih slik P ersp ek tiv n e slike p ro jek tiran e ceste izrišem o p rek p la te r ja , k i je d irek tno p rik lju čen na naš računaln ik . P o treb n i po d a tk i za ta proigram so k a r­ tice z anaM tičnimi p rečn im i pro fili, k a r tic e n ivelete in raču n a ho rizon ta ln ih elem entov osi. To so vsi rezu lta ti že p re j u p o rab ljen ih program ov, k i so z lu k n jan i vf kartice . P e rsp ek tiv n e slike nam služijo ko t odličen d iskusijsk i in dokazni m a te ria l za tis te cestne odseke, k je r sm o v dvom ih glede voden ja tra se z ozirom n a p reg led n o st te r psihološke in este tske pogoje. P erspek tivno očišče izberem o v p o lju b n i stacionaži, n av ad n o v šo ferjev i opazovalni točki. Z iste staoionaže dam o lah k o izrigati tu d i p e rsp ek tiv n o sliko voznika, k i vozi po levem voz­ nem pasu. — vozilo v p reh itevan ju . Tako nam, te slike lahko služijo tu d i k o t pomoč za p rav ilno izde­ lavo p ro jek ta signalizacije ceste. 4.12 Risanje cestnega telesa N a osnovi analitičn ih profilov in horizon taln ih elem entov tra se lahko p lo tte r 'izriše situacijo celot­ nega cestnega te lesa z vkopi in nasipi. N aša sedan ja ov ira je le to, da teg a ne m orem o risa ti direiktno n a geodetsko podlogo, k e r še n im am o k a r tirn e mize, ki nam bo om ogočala tu d i to. Sedaj n am ta izdelek služi le ko t podloga, ki jo m oram o p re risa ti v situacijo . 4.13 Izračun površin, kubatur in mase linije Ko im am o e n k ra t že izraču n an e analitične profile, nam je zelo enostavno iz raču n a ti tu d i po­ v ršine izkopov in nasipov v posam eznih p ro filih in s tem tu d i n jihov ih m as in m asne linije. P r i delu b rez raču n a ln ik a je b ilo po trebno p lan im e trira ti vsalk profil. Delo je b ilo precej zam udno in n en a­ tančno. R ačunaln ik izračuna p ovršine n a osnovi koo rd inat h itro in točno. Izp isna lista »Bilanca m as in raču n m asne lin i­ je« p rikaže vse podatke, k ak ršn ih sm o n av a jen i p r i to v rstn ih račun ih p r i k lasičnem načinu. N a desnem robu izpisne liste 'imamo še p o d a tk e o m asah za v a rian to dv iga n ivele te za 1 m, ozirom a spusta za 1 m, 'kar nam služi ko t pokazatelj za dokončno po­ ložitev n ivelete. U D K 623.73:681.177.8 G R A D B E N I V E S T N IK , L JU B L JA N A , 1971 (20) ST . 8—9, S T R . 211—215 Janez Doberlet: UPORABA RAČUNALNIKOV PRI PR O JEKTIRA N JU CEST A vtor obravnava m oderne m etode p ro jek tiran ja pri g radn ji sodobnih cest, z m odernim i geodetskim i in aerofotogram etričnim i instrum enti te r računalniki. Čla­ nek podrobneje opisuje tis te faze dela p ri p ro jek tiran ju cest, ki jih podjetje oprav lja z računalnikom IBM 1130. Te faze so naslednje: — geodetska situacija kot osnova pro jek tiran ja , •— izdelava p ro jek ta ceste, — polaganje nivelete n a podolžnem profilu, —■ račun nivelete, — določitev norm alnega prečnega profila, — risan je prečnih profilov, —■ risan je perspektivnih slik, — risan je cestnega telesa, —• izračun površin, k u b a tu r in m asne linije, —■ bilanca hum usa, zgornjega in spodnjega ustroja, —• risan je m asnega profila. 4.14 Bilanca humusa, zgornjega in spodnjega ustroja Na osnovi rezu lta to v ana litičn ih p rečn ih p ro fi­ lov dobim o tu d i d e ta jln o izpisno listo za b ilanco hum usa te r zgorn jega in spodn jega ustro ja . 4.15 Risanje masnega profila Že p re j iz raču n an a m asna lin ija se lahko p rek p lo te rja p rikaže tu d i g rafično. To m asno lin ijo m oram o n a jp re j k lasično obdelati. O stala dela, k i jih m oram o o p rav iti p r i nekem p ro jek tu , npr. detajli, objekti, op rem a ceste, signa­ lizacija, p red raču n a in še n e k a te ra m an jša dela, m orm o še vedno o p rav iti n a s ta ri način. Ta sestavek kaže le nekaj m ožnosti upo rabe računaln ikov p r i p ro je k tira n ju cest v našem pod­ je tju . P rogram i, k i smo jih razv ili n a tem področju v dobi enega le ta in pol, kažejo že danes, da naš tru d n i b il zam an. Raizvoj m odern ih in strum en tov in računa ln ikov nam odp ira n e izčrpne m ožnosti p r i isk an ju racionalnejših , h itre jš ih in točnejših m etod dela. U D C 625.73:681.177.8 G R A D B E N I V E S T N IK , L JU B L JA N A , 1971 (26) N R . 8—9, P P . 211—215 Janez Doberlet: APPLICATION OF COMPUTERS AT ROADS’ PROJECTING The au tho r trea ts the m odern m ethods of project­ ing a t building of contem porary roads, w ith m odern geodetical and aerophotogram etical instrum ents' and com puters. The paper trea ts in detail the phases of roads’ projecting, w hich the en terprise executes w ith the com puter IBM 1130. These phases a re th e following: — geodetical situation as the basie of projecting, — elaboration of road’s project, — laying of level line on longitudinal profile, — calculus of level line, —• determ ination of the norm al cross section, — draw ing of cross sections, — draw ing of perspective design, — draw ing of road body, —• calculus of areas, cubic contents and m ass lineas, —• balance of hum us, superstruc tu re and substruc­ ture, — draw ing of m ass profile. U p ra v ljan je delovnega procesa v gradbenem p o d je tju UDK 658:331.053:624 A N D R E J Š K A R A B O T , D IP L . IN Z . Uvod Pod upravljanjem ali vodenjem delovnega pro­ cesa v igradbenem podjetju razumemo sistemsko koordinacijo delovnega procesa med tehnično in tehnološko pripravo, gradbiščem, obrati v povezavi z investitorji oziroma tržiščem prodaje ter tržiščem nabave in zunanjimi izvajalci. Koordinacija poteka na tak način, da omogoča kratko in dolgoročno pla­ niranje ob naj večjih ekonomskih učinkih za pod­ jetje. Delovni proces moramo obvladovati z vsemi njegovimi fazami; te so: — določevanje proizvodnega programa, — priprava (investicijska tehnična dokumen­ tacija, dovoljenja, pogodba itd.), — proizvodnja. Te faze so med seboj tesno povezane. Če eno izmed njih ne usklajujemo z drugima dvema,, po­ tem je proces pomanjkljiv in ga ne moremo uspeš­ no obdelovati. Zato moramo npr. za uspešno plani­ ranje in spremljanje procesa, vključiti v sistem informacij tudi zunanje izvajalce kot nujen del pro­ izvodnje. Proces moramo obvladovati tudi količinsko, to se pravi vse projekte priprav in gradenj ter vse nalo-ge, ki se opravljajo v tem delovnem procesu. Planiranje pomeni usklajevanje nalog z delovno silo in drugimi viri. Samo s plani na osnovi, razpo­ ložljivih virov dela lahko obvladujemo delovni proces. Zato pri terminski izdelavi planov plani­ ramo zasedenost kapacitet vseh organizacijskih enot, gradbišč, obratov, zunanjih izvajalcev, meha­ nizacije, ciklusov nabave in finančnih sredstev, ki sodelujejo pri projektu. Izdelava planov je samo prva faza krmiljenja delovnega procesa. Projekti se odvijajo drugače, kot smo s prvim planom predvideli, zato moramo: — dobivati pravočasno informacije o izvedbi procesa z ozirom na plan, — na osnovi dobljenih informacij sprejeti od­ ločitve o nadaljnjem delu, — izdelati nove plane. Izvedbo delovnega procesa vedno na novo kon­ troliramo z ozirom na plan, analiziramo razlike med planiranjem in dejanskim stanjem ter sprej­ memo odločitve, ki omogočajo, da dosežemo plani­ rane cilje: — boljšo izkoriščanje kapacitet, — realnejše predvidene roke dokončanja gradnje, — krajše izvedbe priprav in gradnje. Brez uvedenih sistemov poročanja in odločanja nas izvedba toka delovnega procesa prehiti in plan postane nekoristen. Sistem informacij, potreben za krmiljenje de­ lovnega procesa, mora potekati v takšnih tokovih, ki nato odločajo o nadaljnjem poteku delovnega procesa. Potrebne in zadostne informacije se dajejo samo tja, kamor je potrebno, kjer se sprejemajo odločitve. Tistemu, ki ničesar ne odloča, 'informa­ cija ni potrebna. Na osnovi toka informacij moramo* jasno defi­ nirati področje in poslovanje organizacijskih enot in delovnih mest, da ne pride do prekrivanja v odločitvah in s tem stalnih nepotrebnih intervencij na najrazličnejših nivojih, definirati moramo, kaij odloča tehnični direktor, vodja mehanizacije, vodja sektorja itd. S sistemom informacij dosežemo, da se vodilni delavci razbremenijo rutinskega dela. Vodilni delavci ne morejo biti obremenjeni z ope­ rativnimi odločitvami in odgovornostmi, ker usmerjajo in vodijo delovni proces na nivoju orga­ nizacijskih enot ali celotnega podjetja,. Obvladovanje delovnega procesa v gradbenem podjetju je otežkočeno zaradi tipa proizvodnega procesa, enkratnosti projektov, ki ta delovni proces sestavljajo, in zunanjih faktorjev, ki povzročajo prekinitve. Te probleme rešujemo s primernimi tehnikami kot je npr. mrežna tehnika, ki je speci­ alno namenjena planiranju projektov, ter s takš­ nim sistemom planiranja, informacij in organiza­ cije, ki je sposobna pravočasnih in pravilnih od­ ločitev. Planiranje delovnega procesa Planiranje pomeni obvladovanje celotnega de­ lovnega procesa na nivoju podjetja in sestoji iz planiranja proizvodnega programa, planiranja pri­ prave in planiranja proizvodnje. To delo lahko operativno* vodi za vodstvo pod­ jetja posebna organizacijska enota, ki jo bomo ime­ novali plan procesa, na njenem čelu je vodilni de­ lavec, ali pa je ta enota v sklopu tehnološkopri- pravljalnega sektorja ipd. Organizacijska shema mora biti v taki obliki, ki omogoča racionalni tok informacij in sprejemanje odločitev. Vodstvo pod­ jetja prenese del svojih kompetenc vodenja na to enoto. V planu procesa imamo centralno mesto informacij o vseh fazah dela. Delovni proces je potrebno pripraviti, voditi in usmerjati v celoti na nivoju podjetja. Plan procesa dobiva informacije o izvedbi tega procesa, na osnovi tega, ga planira, koordinira in usmerja vedno na novo. Na 'osnovi analize izvedbe vseh projektov, priprave in gradnje analize tržišča, na osnovi kapacitet gradbišč in obratov, rokov kooperantov in ciklusov nabave Priloga 1 ELEMENTI SISTEMA PLANIRANJA IN SPREMLJANJE DELOVNEGA PROCESA enota p lan procesa defin ira naloge za posam ezne organizacijske enote. P lan izdela tako, da so- zastoji m inim alni, da se naloge in rok i izpolnju jejo , da so sred stv a izkoriščena ob najbo ljših ekonom skih učinkih na n ivo ju celotnega podjetja , P lan i in p reg led i v p lanu procesa se p rik a z u ­ je jo s pom očjo tehn ičn ih v izualn ih pom agal ko t so tab le z žepi, tab le s trakovi, tab le -z d rsn ik i itd. Planiranje proizvodnega programa To p lan iran je je p rv a faza v našem delovnem procesu. T a faza m ora p rin esti odločitve o- lan sira ­ n ju delovnih procesov p rip rav e ali g rad n je p ri lici­ tacijah , inženiring ih in g rad n jah za trg . Za. to moramo- im eti podatke o: — planskem in dejanskem s tan ju p ro jek to v p rip rav e in gradnje, — zasedenosti k ap ac ite t gradbišč, obrato-v, — ciklusi nabave itd. Šele n a osnovi teh in d rug ih podatkov te r analiz tržn ih raziskav, akum ulativnosti, poslovne politike itd. se lahko odločimo o lan siran ju p ro jek ­ tov p rip ra v e ali g radn je . P r i tem je po trebno dolo­ čiti p rio rite to k r ite r ije v za u sk lajevan je , ali je to zasedenost, delovne sile- a li m ehanizacije itd . To fazo delovnega procesa vodi vodiln i delavec pod­ je tja , v pom oč m u služijo izdelan i s tan d ard n i s tru k ­ tu rn i m režni d iagram i, razni teh n ičn i v izualni p r i­ pom očki itd. Planiranje delovnega procesa priprave Pod p rip rav o razum em o delovni proces od od­ ločitve -o lan siran ju p ro jek ta p rip rav e do zak ljučka kom pletne p rip rav e za začetek g radn je , k a r v k lju ­ čuje izdelavo investic ijsko tehn ične dokum entacije , p red raču n del, investic ijsk i p ro g ram ali g radbeno pogodbo, dokaz o zavarovan ju itd. V tem delovnem procesu so vk ljučen i p ro jek ti različne v rs te kot inženiringi, g rad n je za trg , lic itacije itd. To fazo dela v celoti vodi in u sm erja običajno p lan procesa n a osnovi po ročan ja in p reg led a vseh p ro jek tov p-riiprave. V odje p rip ra v e vodijo posa­ m ezne p rip rave , v k a te re so vk ljučen i na jraz ličn ejš i izvajalci ko t p ro jek tiv n i biro, občinske in d ru g e službe itd. V odje p rip rav izdelajo m režne d iagram e z nosilci ak tivnosti. Nosilci ak tivnosti m orajo za uspešno delo im eti zb ir svo jih ak tivnosti iz vseh p rip ra v in d rug ih nalog te r sp rem lja ti svoj delovni proces. Posebej j-e po treb n o p lan ira ti delovni p ro ­ ces v p ro jek tivnem b iro ju , v ka te rem po tek a delo, ki im a svoje značilnosti. P lan sestav lja jo de ta j,h ra ­ ne ak tivnosti iz p ro jek tov p rip rav e in d ru g e naloge, te rm insk i p lan i na log po delavcih itd. Planiranje proizvodnje Pod p lan iran jem pro izvodnje razum em o p la ­ n iran je dela, ki se odvija v o k v iru sek torjev , na ob jek tih , delo v o b ra tih in p r i zunan jih izvajalcih te r p lan iran je m ateria la . P la n ira n je pro izvodn je n a n ivo ju p o d je tja p o tek a v p lan u procesa, p lan iran je delovnih procesov n a gradbiščih, o b ra tih v nabav i in p r i zunan jih izvajalcih pa po teka v te h o rg an i­ zacijskih enotah. P lan procesa p la n ira in u sm erja proizvodni proces na n ivo ju p o d je tja te r koo rd in ira 'kapacitete in roke vseh organizacijsk ih enot, ki sodelujej-o p ri zg radn ji objekta. M nogokrat je racionalno, da p lan procesa vodi izdelavo m režnih d iagram ov za g rad ­ njo. P ri izdelavi p lanov sodelu jejo vodje a li p red ­ stavn ik i vseh organizacijsk ih enot, ki so udeleženi p ri izvedbi te r u sk la ju je jo nove p lane in naloge s svojim i kapacitetam i. P lan g rad n je v ob lik i m režnega d iag ram a (te r­ m inska enota je dan) vsebuje: — m režni d iag ram s tehnološkim potekom gradnje , — p lan delovne sile po kvalifikacijah in skupaj, — 'plan m ehanizacije, — dinam iko A m ateria lov po mesecih, — p la n efek tivn ih u r po m esecih in število delavcev po spisku, — finančni p lan -po mesecih. M režni d iagram imaj-o- vodje sektorjev , vodje objektov, -plan procesa, ostali -izvajalci pa dobijo p lane v obliki gantogram ov. P lan procesa im a z grobim i (in detajln im i) m režnim i d iagram i vseh gradenj, ip-lani -kapacitet obratov itd. in ažurnim i dejansk im i poda tk i celoten Priloga Z SHEMA UPRAVLJANJA DELOVNEGA PROCESA V GRADBENEM PODJETJU sistem p o treb n ih in form acij za sp re jem an je odloči­ tev. Postopek izdelave p lanov, sp re jem an je odloči­ tev in ko rekc ije p lanov je p o treb n o čim bolj ra c i­ onaliz ira ti. Planiranje delovnega procesa gradnje Pod tem razum em o p la n ira n je dela v okviru sek to rjev in gradbišč, k i im ajo sta lno delovno silo. V odja sek to rja p lan ira in k o o rd in ira delovno silo v o kv iru sek to rja za izv ršev an je ak tiv n o sti in ob jek tov v p lan iran ih rokih . V svoji p isa rn i im a m režne d iag ram e vseh o b jek to v sek to rja , p lane k ap ac ite t z m agnetn im i tab lam i itd. Sprem em bo rokov lah k o odobri le p la n procesa. V odja o b jek ta je odgovoren, d a se ak tiv n o sti in o b jek t končajo v p red v id en ih časih. Obvešča vodjo sek to rja in p lan procesa o po teku objektov te r p o treb n ih korekcijah za d inam iko delovne sile, m ateria lov , an gaž iran je ob ra tov in zu n an jih izva­ jalcev. M esečni in m esečni opera tivn i p lan i so fiksni. Planiranje delovnega procesa v obratih V sam em o b ra tu m oram o proces obv ladovati v ozki 'povezavi z delom n a gradbiščih in z uslugam i za zunan je naročnike. Za to so pogoji jasn i in de­ ta jln i p lan i n a sam ih gradbiščih , n jih o v a u sk la je ­ nost n a n ivo ju celotnega p o d je tja te r fiksnost me­ sečnih in m esečnih o p era tivn ih planov. B rez tega ostane v o b ra tu nam esto p la n ira n ja sam o im prov i­ zacija. V proizvodnih o b ra tih m oram o p red v id e ti p ra ­ vočasno izdelavo tehn ične in tehnološke dokum en­ tacije. P ro izvodn ja običajno po tek a kom bin irano na zalogo in po naročilih . Sam delovni proces p o te ­ ka v več fazah: n a ro čan je m ateria la , izdelava, m on­ taža v o b ra tu in m ontaža n a gradbišču. P roizvodnjo in m ontažo na g radbišču razdelim o še n ap re j na lan siran je , te rm in ira n je in kontrolo. O bičajno vodijo proces vodje obratov a li n ji­ hovi nam estn ik i. Le p r i velik ih ob ra tih form iram o posebno p rip rav o delovnega procesa. V odja o b ra ta sodelu je p r i izdelavi p lanov za g radn je , d a je m ožne roke za nove naloge ali ko rekcije nalog, in j ih u sk la ju je s k apac ite tam i in ostalim i pogoji. Im a v izualne tehn ične pripom očke n a tab lah z žepi itd. Planiranje delovnega procesa pri zunanjih izvajalcih V proces p lan iran ja se m orajo v k lju č iti tud i g lavni zu n an ji izvajalci. P ra v tak o ko t gradbeno p o d je tje želijo tu d i oni im eti čim bolj enakom erno an g až iran je k apac ite te s tem , d a izpo ln ju je jo roke. Mi jim to sam i m nogokrat onem ogočam o s tem , da so rok i dokaj okv irn i, da so obveščanja o sprem em ­ b ah nesistem atična in da zah tevam o n jihove u slu ­ ge od danes n a ju tr i. S skupno izdelavo planov, koord inacijo k a p a ­ c ite t in obveščanjem dosežem o bolj u sk la jeno delo in večjo poslovno disciplino. S istem inform acij za n jih je enak ko t p r i o b ra tih . N i dovolj, če zun an ji izvaja lc i p la n ira jo sam o en del delovnega procesa, am p ak m orajo im eti p lane za v se naloge in vse kapacite te. Planiranje materiala P lan m ate ria la se izdela h k ra ti z m režnim diagram om . V p la n je v k lju čen a m esečna d i­ nam ika A m ateria lov , ki se izda k o t naročiln ica m ateria la . N abavna služba izdela za A g rupo c ik lu ­ se nabave ozirom a se izdela k lasifik ac ija m a te ria la pa sistem u ABC. Z a B in C m a te ria le določim o signalne, m aksim alne in m in im alne zaloge. N aro­ čilo za nabavo B in C m ateria lo v da je skladišče. R ebalansk i p lanov v p lanu procesa in korekcije vodij ob jek tov m orajo upoštevati cikluse nabave. D anašn ji trg m nogokrat onem ogoča norm alno delo nabave, v en d ar se za tem i zunan jim i fak to rji lahko sk riv a tu d i neustreznost m etod p la n ira n ja in n a ro čan ja m ateria la . M ateria ln i stro šk i so velik del U D K 658:331.053:624 G R A D B E N I V E S T N IK , L JU B L JA N A , 1971 (20) ST . 8—9, ST R . 216—219 A ndrej Škarabot: UPRAVLJANJE DELOVNEGA PROCESA V GRADBENEM POD JETJU Članek obravnava obvladovanje delovnega procesa v gradbenem podjetju s pomočjo računalniške tehnike in m režnega načrtovanja, in sicer V naslednjih osnov­ nih fazah: — p lan iran je proizvodnje, — p lan iran je delovnega procesa, — p lan iran je delovnega procesa priprave, — p lan iran je delovnega procesa gradnje, — p lan iran je delovnega procesa v obratih, —• p lan iran je delovnega procesa pri zunanjih izva­ jalcih, — p lan iran je m ateriala. s tru k tu re cene, zato vodstvo p o d je tja posebej dolo­ či k o n k re tn o po litiko zalog (m aksim alni obseg ve­ zanih sredstev , koeficien t o b račan ja , želene rezerve itd.) ob sp rem en jen ih pogojih poslovanja. Zaključek Z uporabo raču n a ln ik a si p roces p la n ira n ja in sp rem ljan ja olajšam o. N e sm em o p a pozabiti, da raču n a ln ik ne re šu je prob lem a pom an jk ljivosti inform acij, neodgovornosti izvaja lcev za sp re je te naloge, ne sp re jem a odločitev. Z ato m ora b iti p ri u p o rab i raču n a ln ik a sistem inform acij to liko bolj izdelan in izveden. P rogram i, k i so danes n a raz ­ polago v S loveniji za m režno tehniko, so om ejen i v svojih m ožnostih, ne zadovo lju je jo naših osnov­ n ih po treb p r i izdelavi p lanov n a osnovi om ejenih kapacite t. Z ato delam o na p rog ram ih p la n ira n ja in sp rem ljan ja p ro jek to v te r kapacite t, k i n iso osno­ van i n a m režn i tehnik i. O snovna tehn ika , k i jo u p o rab ljam o p r i p lan i­ ra n ju v g radbenem pod je tju , je mrežna, tehn ika . To je sam o ena izm ed tehn ik , k i se je poslužujem o p ri voden ju delovnega procesa in sam a po sebi brez sistem a inform acij, o rganizacije itd. ne da je p r i­ čakovanih rezu lta tov . U D C 658:331.053:624 G R A D B E N I V E S T N IK , L JU B L JA N A , 1971 (20) N R . 8—9, P P . 216—219 A ndrej Škarabot: MANAGEMENT OF WORKING PROCESS IN BUILDING ENTERPRISE The paper trea ts th e m anagem ent of w orking process in building en terprise w ith com puter technics and netw ork p lanning in the following fundam ental phases: — planning of production, — planning of w orking process, — planning of p reparation process, — planning of building process, — planning of w orking process in the workshops, — planning of w orking process of cooperators, — planning of m aterials. N eka te re izkušn je p ri uvajanju e le k tro n ske obdelave poda tkov v SGP » G orica« UDK 681.177.8 (SGP »Gorica«) f r a n c t o m s i c , e k o n . Programi s področja računovodstva Sm o n a p rag u računa ln iške tehn ike. R ačunal­ n išk a teh n ik a v razv itih d ržavah n ap red u je z v rto ­ glavo naiglioo. P rak tičn a u p o rab a tehn ičn ih dosež­ kov p a m arsik je zaostaja. Zato se v razv item svetu lo tevajo sistem atičnega izobraževan ja množic (od predšolskih o trok dalje), da b i lahko čim uspešnejše izkoristili možnosti, k i jih n u d i človeštvu ta nova teh n ičn a revolucija. G lede na spoznanja, k i nam jih že sedaj posre­ d u je jo jav n a info rm acijska sred stv a (televizija, pub likacije itd.), lahko vsakdo, n e g lede na stro­ kovnost, spozna, da je m ožno s pridom izkoristiti elek tronsko tehniko n a vseh področjih človekovega udejstvovanja . Ne bi se ho teli spušča ti v globalno' oceno- raz­ m er p ri nas, bi navedel le ugo tov itve A D P sem i­ na rja , ki je b il lansko jesen v Z agrebu in k je r so naši n a jv id n e jš i s tro k o v n jak i ugotovili, da n a pod­ ročju u v a ja n ja raču n a ln išk e teh n ik e v poslovanje zelo zelo zaostajam o. Izhajajoč iz te splošne ugotovitve, lahko takoj izključim o iz našega razg lab ljan ja nam išljeno' d ile­ mo, ali grem o v elek tronsko obdelavo podatkov ali ne. O stanejo n am to rej, po m ojem m nenju , le še vp rašan ja , kdaj začeti, kako in s kakšn im i sredstvi. P r i raz rešev an ju teh vp rašan j b i bik» n em ara koristno , če bi vam posredovali nekaj splošnih začetnih izkušenj, k i smo si jlih pridob ili v SG P »Gorica«. Na v p rašan je — kdaj začeti? — b i odgovoril, da m oram o začeti z delom tako j, ko je vodilna ek ipa v p o d je tju p riš la do spoznanja, d a je uvedba raču n a ln išk e teh n ik e v poslovanje po treb n a in za­ želena. Od kod p rid e začetni im pulz n iti ni. tako pom em bno, važnejše je resno spoznanje, da je tak k o rak za p resp ek tiv o p o d je tja nu jen . G lede začetnega im pulza je v sek ak o r p o treb n a p ion irska angaž iranost tehn ične in ekonom ske .in­ teligence. B rez tega fa k to r ja n e m orem o pričako­ v a ti posebnih uspehov. Tu b i ho tel -opozoriti na nevarnost, da bi vodiln i kader, takoj -po nabavi stro ja , želel tak o jšn jo in učinkov ito realizacijo po­ stav ljen ih .zamisli. T aka pot p e lje n u jn o v n e s trp ­ nost in v razočaran je . R ačunaln ik i p red s tav lja jo revolucijo'; k e r pa. še nobena revo luc ija n i z naskokom uresničila, lastn ih idealn ih ciljev, tem več so se le - ti postopom a u re ­ sničevali z evolucijo, lahko z gotovostjo trd im o, da v e lja ta p o t postopnega o sv a jan ja tu d i za; u v a jan je e lek tro n ik e v poslovan je pod je tja . T aka p red p o ­ stavka nam je po trebna , če hočem o postav iti ves prob lem n a rea ln a tla . In sedaj — »kako začeti?« M arsik je začnem o z ogledovanjem raznih tipov in z nabavo računaln ika; p ri tem sm o včasih m ne­ nja, da je tež ji del za nam i. K dor se hoče resno lo titi tega problem a, naj začne .s kadri. Če sm o p rip ra v lje n i in v es tira ti v stro je, nam ne sme b iti težko in v es tira ti v kader. P r i izb iri k ad ra ne sm em o zan em ariti predispozi­ cije posam eznika za tako delo. Vzgoja k ad ra je do lgo tra jen proces. Ko bomo im eli kader, bo m oral le -ta delovati ne sam o v sm eri tehn ične rea lizacije program ov, tem več tud i v sm eri in tenzivnega in fo rm iran ja ce­ lo tnega ko lek tiva s p rob lem i uvedbe računaln ika. T a psihološka p rip rav a je predpogoj za, učinkovi­ to st sistem a. Še ta k o dober p ro g ram ostane neizko­ riščen, če ostanejo lju d je do n jeg a pasivni. In sedaj še — »s kakšn im i sred stv i začeti?« M nenja sem , da tu k a j n i splošno veljavn ih receptov. N ekdo se bo povezal z že obsto ječim več­ jim centrom v bližini, d ru g i bo nab av il lasten r a ­ čunalnik, t re t j i bo n ab av il večji raču n a ln ik skupaj z d rug im i in te resen ti itd . Vsi pa bodo m orali upoštevati nasledn je: veli­ kost pod je tja , v rsto proizvodnje, razpoložljiva fi­ nančna sredstva, stopnjo organizacije poslovanja in ne nazadn je p rip rav ljen o st delovnega ko lek tiva, da zavestno sp re jm e investicijo. V SG P »Gorica« smo se odločili za naslednjo pot: 1. nabav ili smo m anjši računaln ik , n a k aterem obdelujem o prib ližno 90 °/o podatkov; 2. za zah tev n e jše p rog ram e p a sm o se povezali z večjim računsk im centrom v bližini. Ta koncep t nam je omogočil, da smo preboleli »otroške bolezni« na cenejšem računaln iku , sm o pa k lju b tem u u stv a rili n ekaj dokaj učinkovitih siste­ m ov obdelave podatkov. M oja naloga je, da vas in fo rm iram o p ro g ra­ m ih s področja računovodstva. V erje tno vas k o t teh n ik e ta de l poslovanja p o d je tja zanim a le posredno, v en d ar bom kljub tem u poskusil op isa ti dosedanja p rizadevanja. Ne bom ra z k ril nobene skrivnosti, če povem, da so kn jigovodstva še m arsik je dediščina cen tra ­ lističnega u p rav ljan ja , in da so še preveč usm erjena navzven. Podatk i, k i jih n u d i ta k o knjigovodstvo, so bolj zgodovinskega značaja, p rem alo p a nudijo inform acij, k i b i služile za operativno vodenje. U vajan je e lek tron ike v knjigovodstvo- p a im a na­ m en posodobiti obdelavo .osnovnih podatkov in om ogočiti kn jigovodski službi, da se p reob liku je v dinam ičnega sprem ljevalca, an a litik a in p lan e rja vseh v rednostn ih pokazateljev , k i so še k ak o p o ­ treb n i za učinkovito voden je podjetja . S tro jn a obdelava (podatkov v kn jigovodstvu bo te r ja la 'od knjigovodskega k a d ra k v a lita tiv n o sp re­ membo. K njigovodje se bodo postopom a osvobodili ru tin sk ih o p rav il in posta ti bodo m orali ana litik i finančn ih g ibanj. P rogram i, ki smo jih izdelali, so u sm erjen i v to perspektivo . P rv i p rogram , k i sm o ga uresn ič ili s teg a pod­ ročja, je g lavna kn jiga z bilanco. K njižen je n a m agnetne k a r tic e nam omogoča h itro izdelavo b ru to b ilance ozirom a p rom eta po vseh kon tih in razred ih kon tnega p lana. V desetih u rah s tro jn eg a dela raz- knjižim o vse poslovne dogodke enega m eseca in izdelam o b ru to bilanco. S tem načinom omogočimo popolno ažurnost finančnega knjigovodstva. D rugi problem obsega sa ld ak o n te kupcev in dobaviteljev . O brem enitve kupcev in p lačila k n ji­ žim o na m agnetne kartice. Ob koncu m eseca pa dobim o z vnosom k artic spiske dolžnikov in sicer: osnovne podatke kupca, obrem enitve, p lač ila kup­ cev in končno stan je te rja tv e , razdeljeno n a štiri s ta ro stn e skupine: do 30 dn, do 60 dni, do 90 dni in nad 90 dni. Tak preg led nam omogoča h itre in tervencije za pospešeno 'izterjavo zam udnikov ozirom a za po­ spešeno obračan je o b ra tn ih sredstev, ki se n ah a ja jo p r i kupcih. S tro j izdela istočasno obvestila o s tan ju te rja tv e , k i jih pošljem o kupcem . Po dodatnem p rog ram u p a obračunavam o zam udne obresti. E videnca dobav ite ljev je podobna evidenci kupcev, le da n am stroj av tom atično p iše p renosne nailoge za plačilo. P ra v te dn i sm o začeli s stro jno obdelavo obračuna osebnih dohodkov. T a p rogram je zelo zah teven zarad i kom pliciranosti našega si­ stem a nag ra jevan ja . V p rv i fazi nastavim o osebne k arto n e — m a­ gnetne kartice , k je r so vneseni vsi s ta ln i 'podatki delavca. Izdelam o pa tu d i š ifra n t za vsako poslovno enoto. F un k c ija š ifran ta je, da opredeli posam ezne v rs te ur, dodatkov in odbitkov (nekateri zneski se U D K 681.177.8 (S G P » G o rica« ) G R A D B E N I V E S T N IK , L JU B L JA N A , 1971 (20) ST . 8—9, ST R . 220—221 Franc Tomšič: NEKATERE IZKUŠNJE PRI UVAJANJU ELEKTRONSKE OBDELAVE PODATKOV V SGP »GORICA« Članek podrobno prikazuje uporabo računalniške tehnike pri obdelavi podatkov v SGP »Gorica«, in sicer specialno za program e s področja računovodstva. V SGP »Gorica« so nabavili m anjši računalnik, s katerim obdelujejo približna 90 °/o podatkov, ki jih potrebujejo. Za zahtevnejše program e pa so se povezali z večjim računskim centrom v bližini. šte je jo v osnovo za pokojnino, d ru g i pa ne, ene m nožim o s fak to rji, d ru g e ne itd.) te r določi n ek a ­ te re fak to rje , k i so skupn i za enoto oz. podjetje . Z vnosom š ifra n ta in vnosom sim bolov te r u r omogočimo stro ju izdelavo obračunskega lista , p la ­ čilne lis te te r kn jižen je m esečnih podatkov na osebni k arto n . K o je ta faza končana, nam stro j izdela zb irn ik e u r in zneskov po poslovnih enotah, zb irn ike izdelavnih u r in osebnih dohodkov po ob ­ jek tih , zb irn ike za celotno p o d je tje in zb irn ik osnov za davek po občinah. Naj navedem še p ro g ram za izdelavo am o rti­ zacijskega n a č rta posojil. K o najam em o oz. dam o neko posojilo, m oram o izraču n a ti anu ite to . A nu i­ te ta je sestav ljena iz ob resti in odplačilne kvote, le da so obresti p ri vsakem obroku m anjše, odpla­ čilna kvo ta pa večja. T aka delitev an u ite te je po­ trebna, k e r p red s tav lja jo o b re s ti strošek, oistaJi znesek pa odplačilo dolga. S tro j izdela n a č r t za 40 dob odp lačevan ja v 3 m inutah . To je le zgoščen preg led dosedanjih program ov s pod ro č ja kn jigovodstva in financ. Po p reg ledu program ov bi bilo nem ara ko ris t­ no, če bi se vprašali, k je p rav zap rav smo: ali se prib ližu jem o kom pletn i s tro jn i obdelavi a li smo šele n a začetku. M nenja sem, da še nism o dokončali 'osemletke. Do tre tje stopnje visokošolske izobrazbe p a je še dolga pot. S icer pa je znano, da tu d i fak u lte tn o izo­ b ražen i m orajo nenehno sled iti razvo ju znanosti, če nočejo zaostati. Mogoče se bo nekom u zdela ta, moja, prispodo­ ba dokaj črnogleda, v en d a r sem resnično p repričan , da nas čaka še veliko dela. Vse, k a r sedaj delamo, je le začetek obdelave m asovnih podatkov. Celotna p rim arn a obdelava teh podatkov pa p red stav lja osnovo za uvedbo k ibern e tsk ih sistem ov vodenja. Ni nobenega dvom a, da bom o tudi, p r i u v a jan ju k ibern e tik e začeli z u v a jan jem parc ia ln ih sistem ov, ki se bodo v končn i fazi združili v enoten sistem av tom atiziranega načina vodenja podjetja . U D C 681.177.8 (B E » G o rica« ) G R A D B E N I V E S T N IK , L JU B L JA N A , 1971 (20) N R . 8—9, P P . 220—221 Franc Tomšič: SOME EXPERIENCES GOTTEN BY INTRODUCTION OF ELECTRONIC INFORMATION PROCESSING IN BE »GORICA« The paper treats in detail the applications of com­ puter technics for inform ation processing in BE »Gori­ ca«, specialy for program s in accountancy. In BE »Go­ rica« was bought a sm aller com puter trea ting about 90 »/o particu lars w hich are need. For m ore pretencious program s the BE »Gorica« is in connection w ith a greater com puting centre in the nearness. V O pečni s tro p tip a » C ig o n « S8 in S15 L O JZ E C IG O N , D IP L . IN Ž . UVOD Za izvedbo zidov in stropnih konstrukcij sem p r i­ p rav il opečne oblikovance s karak teristično obliko osnovnega potresnega zidaka, ki ga v p raksi im enujejo »Cigonov« zidak. G radbeniki že uporab ljajo zidake, debeline 19 cm in stropnike, debeline 15 cm (slika 1). V kratkem bodo n a tržišču tud i stropniki Ss (slika 2), v program u pa so zidaki 15 in 29 cm te r stropniki 19 in 29 cm debeline. S tropnike lahko uporab ljam o za s tropne m ontažne konstrukcije, p redelne stene in m ontažno nosilno zi­ dovje. Polovični zidaki služijo za zak ljučke zidov in izvedbo m ontažnih preklad. M aterial za izdelavo zidakov je predvsem glina, lahko tud i keram zit, beton in elektrofiltrsk i pepel, ki pa m ora im eti ustrezne kvalitete. Z betonskim i zidaki bo možno grad iti podzem ne objekte, oporne zidove in to vse brez dragih opažev. Osnovne karak teristike zidu 19 cm so bile popisane v G radb. vestn iku št. 5/71, le tn ik 20. Opis stropnika Sir, (slika 3) Izm ere stropnika Si-, so: 24—30 X 15 X 25 z debelino sten 0,5 do 0,7 cm. Za en kv ad ra tn i m eter stropne konstrukcije je po­ trebno 13 stropnikov, ki teh ta jo 65 kg. S predvideno tlačno ploščo 4 cm debeline in lepilno cem entno m alto znaša teža konstrukcije 285 kg/m 2. 1- - - - - - - - - 24 - - - - - - - - - - r ? I vLi 30 - i r S lik a 2 S lik a 3 W firrtaLJl___|L_ - r ----------r m cn ■ * ----------^ S lik a 4 Uporaba stropnika S 15 Stropniki so predvideni za stropne konstrukcije v montažni izvedbi enega ali več elem entov skupaj (sli­ ke 4, 5 in 6), k ak ršne so pač možnosti dv iganja na gradbišču. S tropnike lepim o s cem entno m alto, podobno kot monto, a rm atu ro vložim o v u to r in jo p rekrijem o s cem entno m alto. Nosilno arm a tu ro povežemo lahko na več načinov in sicer z diagonalnim i sitremeni, ki jih privarim o, ali pa uporabim o tako im enovana »S« s tre ­ m ena in ob ičajna ko tna strem ena. Da m orajo b iti opeč­ ni elem enti p red in po be ton iran ju oz. lep ljen ju solid­ no polivani z vodo, n i treb a posebej poudarja ti. Razde­ lilna a rm a tu ra naj bo 0 6 m m n a razdalji 2'5 cm. Dvi­ ganje je treb a prilagoditi m ožonstim izvajalca in je lahko s sidri, objem kam i, s pen tljo izpod zgornje arm atu re, seveda tud i ročno za m an jše razpetine. Za­ ključne votlake predhodno polnim o s skorjo m alte kot je običajno pri super stropovih. Za beton iran je na m estu uporabim o iste elem ente kot p ri m ontažni izvedbi (slika 7). S lik a 6 Za d im enzioniranje obeh slučajev uporabljam naslednje sta tične podatke: s ta tična v išina h0 = 19 — — 4 = 15 cm dopustni negativn i m om enti za različne m arke betona: Mmbieo 485 kgm /m 1 M,nb220 635 kgm/m* Mmb300 = 12 10 kgm /m ' dopustne prečne sile: F mbioo — 1950 kg/m* p mb220 = 2600 kg/m ' p mb300 = 3250 kg/m* Praktični primer: strop prek dveh polj obrem enitev: m arka betona: m b220 635 X 4,302 635 16X 15 X 0,9 eno reb ro Li = Lg = 4,30 m q = 560 kg/m 2 Mdop. = 635 kgm p doi). = 2600 kg 982 kgm 1,63 cm 2 poz. a rm a tu ra za M — 635 kgm, fa = 0,88 cm 2 neg. a rm a tu ra za eno rebro m 4,30 T max. — 635 —— X 1,10 — 1500 kg/m 1, k a r je m anj od "P dop. razdelilna a rm a tu ra plošče: 0 6 mm po 25 cm. Iste stropnike lahko uporab ljam o za zidan je p re ­ delnih zidov in sicer tako, da vsakega drugega obra­ čam o (slika 8). U tor arm iram o z 2 0 6 m m in zalivam o s finim betonom. Zidam o brez horizontalne fuge, zato m orajo biti stropniki p rav ilno rezani. Za izvedbo nasledn jih v rst nekoliko nadvišam o betonsko polnitev, tako da strop- S lik a 7 S lik a 8 nik dobro naleže. E ventualne horizontalne rege zafugi- ramo. Tak zid je lahko tud i nosilen za m anjše obrem e­ nitve. V praznine lahko nam estim o vertikalne vode in ­ stalacij. Z aključne stropnike tudi p ri zidovih polnim o s skorjo m alte. la = 0,3 X eno rebro. 380 X 3,202 150 8 2 410 16 X 9 X 0,9 - -'= 410 kg = 0,95 cm2 poz. arm . za Opis stropnika Sg (slika 9) Izm ere stropnika Ss soc 25 — 30 X 8 X 25 z debelino sten 0,5 do 0,7 cm. Teža stropne konstrukcije s tlačno ploščo' 4 cm zna­ ša 180 kg/m 2, dočim sam strop teh ta 80 kg/m 2. Za en kvad ra tn i m eter je potrebno 13 kosov. S lik a 9 Izvedba stropne konstrukcije je p rav ta k a kot pri uporabi S15. S tatična višina je 9 cm in dopustni m om ent je npr. za m arko betona 220 je 150 kgm, dopustna pre­ čna sila pa 1060 kg. Praktičen primer: strop preko dveh polj = L2 = 3,20 m obrem enitev q = 380 kg/m 2 m arka betona: m b 220 Mtlop = 150 kgm p dor. = 1060 X = 2,3 cm, m anj od debeline tlačne plošče. M = 150 kgm fa = 0,34 cm 2 neg. arm . za eno rebro a rm a tu ra plošče: 0 6 mm po 25 cm. Podobno kot p ri stropnikih S 1 5 tud i stropnike S 3 uporabljam o za zidanje predelnih zidov (slika 10). L 25 L 30 L 1 i T J]□□□ : . >sss □□D0r 3 0 --------------------------------)je----------------------------------- 2 5 S lik a 10 Vse, k ar sem navedel pri zidanju z elem enti S15 velja tud i za zidanje s stropniki Sg. Če zidam o naknad­ no, potem .moramo m isliti na u tore za sid ran je in za­ livanje arm atu re na razdalji 30 cm. Z arm iran im i s te ­ nam i smo dosegli znatno stabilnost in zadostitev pred­ pisom glede potresne varnosti, saj po izkušnjah vemo, da predelne stene brez povezave klecnejo pri delo­ van ju potresa. Zaključek Iz opisanega je razvidno, da je z novim i opečnimi elem enti S8 in S15 možno izvajati stropne konstrukcije', predelno in tudi nosilno zidovje. LJUBLJANA, Cesta na Vrhovce T E L E F O N I : D IR E K C IJA : D IR E K T O R 22 833; C E N T R A L A 23 115; K O M E R C IA L A 20 S«5 O B R A T I : V IC 22 833; B R D O 20 886; O P E K A 22 842 in IN D O P 51 814 T E K O Č I R A Č U N P R I N B V L J U B L J A N I Š T . 501-1-430/3 P O S T N I P R E D A L 14-1 Novost v gradbeni tehniki ČIGONOV STROPNIK S 15 dimenzije 24 — 30 X 15 X 25 Prednosti: enostavna izvedba v stropnih konstrukcijah ln predelnih zidovih Tehnični podatki: D im enzija stropnika; 24—30 X 15 X 25 ul Teža 1 stropnika: 5,00 kg Število stropnika na 1 m 2: 13 Teža stropnikov n a 1 m 2: 65 kg __ Teža stropa s tlačno ploščo 4 cm: 285 kg/m 2 Izdelujejo LJUBLJANSKE OPEKARNE, Ljubljana — Cesta na Vrhovce 2 Dobavni rok 15 dni od dneva naročila Vse informacije daje prodajni oddelek, Ljubljana Cesta na Vrhovce 2 — lel. 61805 iz naših holehtivov PROBLEMATIKA GRADBENE OPERATIVE V ju liju so b ili v organizacij; podjetij in B iroja g radbeništva S lovenije organizirani področni (bazenska) sestanki gradbene operative. Poglejmo, kaj so poročal; p redstavniki podjetij o angažiranosti in problem atiki s stanjem prvega pol­ letja. Iz poročil je razvidno, da je bilo v I. polletju dela skoraj za vsa podjetja dovoilj. K ljub tem u pa so ugo» tovil, da bo zaradi izredne nestabilnosti tržišča, visoke­ ga porasta cen m aterialov, storitev in drugih stroškov poslovni uspeh dosti neugodnejši. Udeleženci so bili m nenja, da ne m orem o danes oceniti obsega učinka ukrepov, ki naj bi zajezili in spravil; v red investicij­ sko izgradnjo, vendar pa je pričakovati, da n jihov učinek ne bo takojšen, tem več postopen, da bo zato le ­ tos dela še kar, da pa je pričakovati n a jh u jše s tan je v prihodnjem letu. predvsem v prv i polovici. V zelo obsežni tem eljiti razpravi, h klateri so p ri­ spevali p rav vsi udeleženci, so b ila podana naslednja stališča, ugotovitve, predlogi in sklepi: — za gradbeno operativo je v letošnjem letu oz. I. polletju še vedno zelo karak teristično pom anjkanje vseh v rst delavcev. Za razliko s p re jšn jim i leti zelo m anjka tud i kvalificiranih delavcev. F luk tuac ija je le ­ tos največja v zadnjih letih, k a r je posledica odhajan ja velikega števila in celih skupin delavcev v tu jino ali v druge republike in k investitorjem , zaradi prenizkih osebnih dohodkov, njihove zam rznitve idr. P od jetja navajajo , da so se n jihovi kvalificiran i delavci zaposlili pri investito rjih kot nekvalificirani, k a r vsekakor dokazuje nepopularnost gradbene panoge in njeno zapostav ljan je p rav n a koncu lestvice v p re ­ gledu doseženih osebnih dohodkov v Sloveniji. P odjetja tud i niso m ogla p ridobiti po trebnega števila vajencev za gradbene poklice. P ri takšnem stan ju u p ad a ta tudi delovna storilnost in disciplina. Rešitev vid ijo podjetja le v p rav iln i uv rstitv i panoge in s tem osebnih dohod­ kov v sam v rh lestvice OD (kot je to v vsem svetu), k a r bo pritegnilo nove kadre, omogočilo selekcijo, večjo disciplino in storilnost, racionalizacijo te r vrsto drugih pozitivnih rezultatov. —• K ot posledica že sp reje tih in še napovedanih stabilizacijsk ih ukrepov se n a gradbenem tržišču čuti določen nem ir in zaskrbljenost. Novih licitacij ali oddaj del za izgradnjo objektov skoraj ni več, k je r pa so, izsilju jejo investito rji p ri izvajalcih čim večje sofinan­ c iran je in druge, zelo pogosto nesprejem ljive pogoje kot npr. fiksne cene, od laganje izstavitve situacij itd. — P red stav n ik i'p o d je tij so dalje poročali o izred­ nem porastu »fuša«, porastu zasebnih obrtnikov, ki sam i ali pa združeno v najrazličnejših oblikah prevze­ m ajo celo več stom ilijonske investicije neposredno od investitorjev . — N ujno je potrebno n ap rav iti redi v investicijski potrošnji, bati p a se je, da grem o p ri tem zopet v d ru ­ go skrajnost. O bdobja stagnacij in k riz se ponavljajo vsakih 4—6 let, vsaka k riza pa je povzročila večletno osirom ašenje gradbeništva in ko se je začelo stanje poprav ljati, je nastopila nova kriza. —■ Tzdelali bodo rebalans svojih letošnjih proizvod­ nih planov in jih koordinirali, kjer bo koristno. To velja za nove programe za prihodnje leto. Ta koordina­ cija bo koristna za vse, zlasti za pravilnejšo in enako­ mernejšo zaposlitev podjetij, za formiranje teh uskladi­ tev stališč in pogojev ob prevzemu del, dalje za uskla­ ditev lasitnih investicij, zagotovitev osnovnih materi­ alov, gradbenih elementov, obrtniških kapacitet, meha­ nizacije itd., ponekod v poenotenju tehnologije in dru­ gih ukrepov za racionalizacijo ter znižanje stroškov gradnje. — N elikvidnost podjetij zaradi m očnega porasta neplačanih situacij je povzročila zelo hudo finančno stanje. Tožbe so povsem neučinkovite in jih investito r­ ji zelo pogosto nam erno povzročajo sam o zaradi zav la­ čevanja plačila. Se h u jša je nelikvidnost bank, p r; ka­ te rih leže kupi p lačilnih nalogov investitorjev, ki se ne realizirajo . Veliko dolgujejo tud i političnoteritorialne enote. Pogosto sd bančne izdane garancije b rez kritja . A kceptni nalogi so največkra t neuspešni. P rekoračitev skoraj nihče ne pokriva. K red it; za trg so začasno ustavljeni. N ekatere banke se tudi lokalno zapirajo. O pisana situacija nareku je izredno budnost in ustrezne ukrepe gradbeništva v pogledu finančnega poslovanja. Zato so sklenili, da bodo V svojih podjetjih stan je tem eljito proučili, analiz irali in p rip rav ili svoj akcijski program . — Ostro je bilo postavljeno vprašan je reda, odgo­ vornosti, kvalite te in enakopravnosti pogojev zasebne gradbene obrti in nekontro liran ih šušm arjev, ki niso n ik je r p rijav ljen i in n ik je r obdavčeni. P od jetja bodo m ara la sam a sprožiti obravnavo o tem vp rašan ju na svojih občinskih skupščinah in zah tevati od njih, da določijo ustrezne pogoje, ka tere moira vsak izpolniti, če hoče pridobiti dovoljenje za izvajan je gradbene obrti. Z ahtevajo tudi, da je vsaka novogradnja in adaptacija oprem ljena s tablo oz. firm o izvajalca. T reba je doseči ostrejšo inšpekcijsko službo in vse izvajalce sorazm er­ no obdavčiti, k a r bo po eni stran i znaten prispevek v občinske blagajne, po drugi stran i pa bo to povzročilo selekcijo nesposobnih, nekontro liran ih in nesolidnih šušm arjev. Seveda pa se m orajo p ri tem tud i gradbena podjetja obvezati, da bodo zagotovila lastne zm ogljivo­ sti za bolj organizirano gradnjo zasebnikom. — B irokratski in drag postopek za pridobitev predpisanih soglasij k investicijskotehnični dokum enta­ ciji povzroča gradbenim podjetjem in investitorjem veliko težav in še več škode. N aveden je bdi prim er, da je bil p ro jek t izdelan v 1 mesecu, objekt zgrajen v 6 mesecih, za soglasje pa so rabili 8 mesecev, in še to z angažiran jem advokata. T reba bo veliko tru d a sam ih podjetij, B iro ja in Zbornice, da bo postopek za pridobitev soglasij in do­ voljenj v zvezi z gradnjo sp rav ljen v prim eren obseg, čas in ceno, ko t je to v drugih državah. —• P redstavnik i podjetij so v problem atiki navajali še vprašan je oskrbe z defic. m ateria li, sam. sporazum a in druga, k i pa so bila obravnavana posebej po dnev­ nem redu sestankov. SAMOUPRAVNI SPORAZUM o delitvi dohodka, osebnih dohodkov in sredstev za skupno porabo v gradbeništvu in in d u striji gradbenega m ateria la je bil 29. ju lija 1971 oddan verifikacijsk i ko- m siji p ri IS SR Slovenije v postopek verific iran ja in registracijo. D okončanje te pomembne, obsežne in dolgotrajne naloge je za delovne organizacije gradbeništva in IGM izredno nujno, k e r bodo šele ta k ra t osebni dohodki »■odmrznjeni«. Veliko delavcev pa ni čakalo, tem več so že prej odšli n a delo v tu jino ali pa k podjetjem dru­ gih republik, k je r osebnih dohodkov gradbenih delav­ cev sploh niso omejili. RADIOAKTIVNI IZOTOPI V SGP »PRIMORJE« U poraba rad ioaktivn ih izotopov tu d i v gradbeni­ štvu že uspešno izpodriva klasične, dolgotrajne m etode kontrole in m erjenja. K ot izvemo iz n jihovega lista, je tudi SGP »P ri­ m orje« A jdovščina kupilo kom binirano sondo za povr­ šinsko m erjen je gostote in vlage. Gostota in vlaga sta dve količini, k i jih je treba stalno kontro lirati. P r vgrajenem asfa ltu je gostota v d irek tn i zvezi z njegovo zbitostjo (kom prim acijo). P red ­ nost teh novih m etod je v tem, da so hitre , natančne in nedestruk tivne (neporušitvene). K er je m eritev h itro izvršljiva, lahko naredim o v zelo k ra tkem času več m e­ ritev. Čim več pa im am o m eritev, tem bolj je rezu ltat realen. Npr. kom pletna analiza nekega asfaltnega vzorca — izseka — tra ja ca. 3 dni. S pomočjo rad ioaktivn ih izotopov pa tra ja m eritev gostote oz. zbitosti asfa lta samo nekaj m inut. Naj večja p rednost pa je v tem, da lahko m eritev naredim o na še vročem asfa ltu in da lahko z valjan jem prekinem o (če je že dovolj zbit), a li valjam o toliko časa, da dosežemo pravilno zbitost. Skratka, ker dobim o rezu lta t gostote v nekaj m inutah , lahko h itro ukrepam o. DOGRAJEN JE TURISTIČNI CENTER V POSTOJNI O poteku gradnje je ••Gradbeni vestnik« sproti po~ poroeal. Svečana otvoritev hotelskega dela (II. faze izgradnje) turističnega cen tra p ri Postojnski jam i je b ila 16. ju lija letos. O tvoritve so se udeležili poleg vodstva zavoda Po­ sto jnska jam a še predsednik IS Slovenije tov. S tane Kavčič, predstavniki postojnske komune, izvajalca SGP P rim orje in mnogi gostje te r tu rističn i delavci. O bjekt je v dokončni obliki zelo lep, sk lada se z okolico te r spada m ed svojsko posrečene hotelske objekte. Z oddajo prenočišč bo zaključen tu ristični poslovni krog, ker bo Jam a poleg svojega osnovnega nam ena razkazovanja podzem eljskih lepot našega kraškega sveta nud ila tu ristu tud i ugodno nam estitev, p reh rano in vse druge storitve. TUDI VODOVOD IZ PLANINE V POSTOJNO KONČAN Iz P lan ine je p ritek la voda v Postojno. Obsežna gradbena in instalacijska dela se bližajo koncu. V lanskem letu, praV ta čas, so enote JLA zasadile prve k ram pe v izkope n a trasi, dolgi 6318 m. Vseh iz­ kopov za vodovodni ja re k in ob jek t je nad 1700 m3, nato zasipi, vlečenje in zaščita kabla, p lan iran ja , čišče­ n je ob trasi, tako da je grobo ocenjena vrednost del, ki so jih izvedli p ripadniki JLA, okoli 4.500,00 din. prikazi in ocene ELEKTRONSKI RAČUNALNIKI Osnove — programiranje — uporaba Elektro tehniška zveza Slovenije je 5. svetovni kongres M ednarodne zveze za obravnavo podatkov IF IP (International federation fo r inform ation Processing) v L jub ljan i (23.—28. avgust 1971) počastila na p rav svojski način: izdala je obširno in nadvse ak tualno knjigo z naslovom Delovna skupina SGP P rim orje je na trasi izrav­ nala ležišče in p rip rav ila posteljico pa polaganje salo­ n itn ih cevi. Poleg tega je zgradila še več zahtevnih objektov. Dela, k i se trenu tno izvaja jo na trasi vodovoda, spadajo v prvo fazo izgradnje vodovoda P lan ina—Po» sto jna—Pivka'—K ošana—Knežak. V prv i fazi je bilo zgrajenih 6318 m vodovoda, od tega 1250 m iz m anes- m an cevi 0 45, k i so preizkušene na 35 ATM. P retočna celica sam a je od rezerovarjev n a Soviču nad Postojno v išja za 28 m, tako da bo voda prostotočno g rav itacij­ sko tek la v rezervoarje na Soviču. Salonit cevi so 0 40 in preizkušene na 15 ATM. M ontažna dela p ri polaga­ n ju cevovoda je izvedla skupina pod je tja S im plex Idrija . Teiren je bil tako za izvedbo izkopov, m ontažo in za izvedbo vseh ostalih del izredno težak, saj poteka trasa vodovoda po močno razgibanem kraškem gozdu iz roba na rob, m im o vrtač, dolin te r sle od pretočne celice strm o spušča v ozko žrelo M alenščice. Po trasi vodovo» da je na levi s tran i signalni kabel, n a desni elektrika. Nova trafo posta ja n a trasi je s kablom povezana z razdelilno elek tro postajo v Postojni, signalni kabel pa bo služil za sam odejno delovanje naprav v zajetju, črpalndci in nap rav v rezervoarjih . Z aje tje M alni p ri P lan in i je železobetonski speci­ fični objekt, postavljen n a glavne podzem ske tokove M alenščice, tlorisne izm ere ob jek ta 6,50 X 13, 4-etažen, višina ca. 14 m. V spodnjem prostoru je bazen zajetja , v katerega bodo v končni fazi segale štiri trin jaststo - pen jske črpalke. Trafo posta ja je v gozdu nad zajetjem , približno na polovici trase, m ed za je tjem in pretočno celico. O b­ jek t je železobetonski, izm ere 5 X 8 m. K abelsko je trafo postaja vezana po trasi vodovoda n a razdelilno postajo v Postojni, na za je tje in trafo postajo P lanina, tako da se pri izpadu toka iz ene sm eri črpalke lahko napaja jo iz druge trafo postaje. P retočna celica je železobetonski ob jek t 6 X 5 m. V tem objektu je pretočni .bazen in kom ore z ventili. V pretočna celico bo p rišla voda iz tlačnega vodovoda, se tu um irila te r nato gravitacijsko tek la v rezervoarje na Soviču. Poleg teh objektov je na tras i še 35 jaškov, veliko­ sti 1,50 X 1,30 m, globine 2,00 m. To so jaški za zračnike in blatnike. Ko bodo v celoti končana dela I. faze izgradnje, se takoj pristopi k izgradnji II. faze. O bjekti II. faze so: nov rezervoar n a Soviču, p re- čiščevalna postaja in nadaljevan je vodovodne trase proti Pivki. K er je m estno om režje dotrajano, K om unalno pod­ je tje Posto jna pospešeno izvaja dela na rekonstrukciji obstoječih vodovodnih instalacij te r dograju je nove vodovode v nove m estne soseske. Bogdan M elihar ELEKTRONSKI RAČUNALNIKI Osnove — program iran je — uporaba Namen knjige je, da seznani širok krog strokovnja­ kov najrazličnejših strok —• gospodarstvenikov, tehn i­ kov, ekonomistov, organizatorjev proizvodnje, pa celo zdravnikov in dokum entalistov z osnovam i računaln i­ štva, s program iranjem , še p rav posebno pa s štev iln i­ mi možnostmi uporabe računaln ika na vseh področjih človekovega ustvarjan ja . S svojo široko zasnovano vsebino naj kn jiga p r i­ pom ore k p reusm eritv i našega gospodarstva n a in te n ­ zivnejšo m etode dela, za k a r pa je treba predhodno preusm eriti m iselnost številn ih vodilnih in strokovnih ljud i v podjetjih in ustanovah. R ačunalništvo je danes zavzelo že takšen obseg, da knjige s tako široko vsebino n e m ore nap isati en sam avtor, am pak m ora b iti plod organiziranega dela števil­ nejšega avtorskega kolektiva. E lektro tehniški zvezi se je posrečilo iz b ra ti 26 naših najv idnejših strokovnjakov s področja računaln iš tva iz najrazličnejših strok: od elek tro tehnike, stro jn ištva, fizike, m atem atike, m onta- nistike, geologije, pa do m edicine in dokum entalistike. Menimo', da je prav, da si vsebino te pom em bne in ak tualne kn jige vsaj na k ra tko ogledamo in da obenem spoznam o tud i n jene ustvarjalce. Vsebina je razdeljena na tri dele in sicer obravna­ va prvi del — poleg uvoda — osnove računalnika. Uvod h knjig i je prispeval senior m ed našim i ra ­ čunalniškim i strokovnjaki, dr. ing. el. A nton Železnikar (Inštitu t Jožef Stefan) Drugo poglavje podaja m atem atične osnove, zlasti Booleovo algebro in številske sisteme, na k a te rih so zasnovani vsi sodobni računalniki. To poglavje sta nap isala dipl. m at. F ranc D acar (Inštitu t Jožef Stefan) in mag. m at. Janez G rad (Republiški računski center). V tre tjem poglavju obdeluje mag. ing. el. Peter Kolbezen (Inštitu t Jožef Stefan) elektronske elem ente računalnika, v naslednjem poglavju pa preide ing. el. M ilan Clem ente (ISKRA-CDC) na zgradbo in delovanje računalnika, ing, el. M arjan Spegel (Inštitu t Jožef S te­ fan) pa zaključi prvi del kn jige z opisom računaln išk ih sistemov. Drugi del kn jige obravnava p rog ram iran je in, sicer s ta v petem poglavju opisana razvoj in problem atika program skih jezikov, izpod peresa ing. el. M arjana Spegla. V šestem poglavju pa univ. prof. ing. el. S lavko H odžar (Fakulteta za elek tro tehniko L jubljana) podaja osnove program iran ja , isti av to r p a v naslednjem osm em poglavju podrobneje obdeluje program ski jezik FORTRAN IV, k i je nam enjen predvsem za reševanje m atem atično usm erjen ih problem ov. V devetem poglavju je av to r ing. m ent. Jože Mi­ klavčič (Zavod za sta tistiko SRS, L jub ljana) izčrpno podal p rogram ski jezik COBOL, ki je nam enjen v prv i v rsti kom ercialnoposlovnim problem om . Deseto po­ glavje, izpod peresa že om enjenega av to rja mag. m at. Janeza G rada, je posvečeno program skem u jeziku AL60L60, v naslednjem enajstem poglavju je pa v sk rajšan i in form ativn i obliki p rikazan program ski jezik PL/I, k i združuje elem ente p re jšn jih treh jezikav in je zato univerzalno uporaben za reševanje m atem atičnih in poslovnih problem ov. To poglavje je obdelala dipl. ing. geol. L jubica D jordjevič (Zavod za sta tistiko SRS, L jubljana). Z adnji m ed program skim i jeziki je RPG, za katerega je k ra tk o inform acijo prispeval dipl. ing. el. Moj m ir B aum gartner (In te rtrade — IBM, šola Ra­ dovljica). T re tji del kn jige je nam enjen opisu uporabe raču­ naln ika; na jp re j s ta v 13. poglavju av to rja dr. ing. el. A nton Železnikar in dipl. ing. el. F ranc Spdller-Muys (ISKRA-Zavod za avtom atizacijo L jub ljana) zbrala nad 550 naslovov del, k i jih danes že oprav lja jo računaln ik i v 30 raz ličn ih področjih. N ato preide dr. ing. el. A nton Železnikar na 14. poglavje, k i opisuje vlogo računaln ika p ri znanstvenem delu, v nada ljevan ju tega poglavja pa dipl. ing. M irko R istič (Jugoslovanski zavod za standardizacijo , Beograd) opisuje program irano proučevanje z uporabo računal­ nika, ki spro ti objektivno tud i ocenjuje odgovore po­ sam eznih učencev. V 15. poglavju docent dr. ing. Je rn e j Viirnant (Fa­ k u lte ta za elektrotehniko, L jubljana) p rikazu je uporabo računaln ika p ri izračunih elektronskih verzij s pomočjo obstoječih ap likativn ih program ov, k i naj v znatni m eri o lajšajo delo razv ijalcev elek tronsk ih naprav. Tudi naslednje 16. poglavje opisuje uporabo računaln i­ ka v elektro tehniki in sicer je dipl. ing. el. Ivan Šantl kot prim er uporabe računaln ika v elek troenergetik i ob­ delal izračun tripo ln ih k ra tk ih stikov v ,110 KV om režju Slovenije. Sledi tro je poglavij iz ekonom ike: v 17. poglavju je univ. prof. dr. oec. V iljem R upnik (Ekonom ska fakul­ teta, L jubljana) podal pom en in obseg operacijskega raziskovanja za sodobno u p rav ljan je podjetja , v n a­ slednjih dveh poglavjih (18. in 19.) je p a mag. org. dipl. oec. R udi Rozman (Železarna Jesenice) podal nekaj p rak tičn ih prim erov računalniškega linearnega progra­ m iran ja v m etalurg iji in pa p rim er m režnega p lan ira­ n ja p ri generalnem rem ontu velikega red u k to rja v valjarn i. V 20. poglavju podaja dipl. ing. str. P redrag Micič (In te rtrade — IBM, Beograd) vizijo bližnje prihodnosti: kom pleksni upravnoinform acijski sistem za vodenje in up rav ljan je velikih podjetij s pomočjo cen tra lne banke podatkov. Š tevilčne slike ponazarjajo potek inform acij na različnih vodstvenih n ivojih organizacijske s tru k ­ tu re podjetja. N aslednje 21. poglavje je nam enjeno industriji končnih izdelkov. Obdelali so ga k a r tr ije avtorji. Uvo- dom a podaja dipl. ing F ranc Spiller-M uys nekaj sploš­ n ih osnov značilnih za to v rsto industrije. N ato dipl. ing. el. P e te r Tepina (In te rtrade — IBM, L jubljana) zgoščeno in nazorno obravnava kosovnični proces, vo­ denje zalog, napovedovanje p rodaje in izračun potreb, v zaključnem delu tega poglavja p a dipl. fizik Rudolf Ogrin (Lek, L jub ljana) podaja še n ad a ljn ja š tiri važna področja: iz računavan je kapacitet, te rm in iran je opera­ cij, zasledovanje proizvodnje in nabavo z uporabo r a ­ čunalnika. Celotno poglavje tem elji n a najnovejših dosežkih firm e IBM, k i jih je zb ra la v inform acij sko- k rm ilnem sistem u za proizvodnjo — PICS (Production Inform ation an d Control System). U porabi računaln ika v proizvodnji je nam enjeno tud i naslednje 22. poglavje, v k aterem univ. prof. dr. ing. str. Janez P eklen ik (Fakulte ta za strojništvo, L jub­ ljana) opisuje vlogo računaln ika p ri neposrednem krm iljen ju tehnoloških procesov. Š tevilne shem e pona­ zarja jo razne sistem e procesnih računalnikov. S področja g radbeništva je v 23. poglavju dipl. oec. Jože G ričar (Commerce, PH ILIPS, L jubljana) opisal način računaln iške sestave gradbenega p redračuna s predizm aram i, m esečnih računskih situacij in pokal- kulacij. Celotni sistem je plod dom ačih strokovnjakov, poleg av to rja poglavja so p ri nas ta jan ju tega sistem a sodelovali še dipl. ing. gradb. N. Fabrizio (SGP GO­ RICA), oec. F. Tomšič (SGP GORICA) in dipl. m at. Dušan M agušar (Inštitu t za m atem atiko, fiziko in me- haniko, L jubljana). Uporabo računaln ika v m edicini je v 24. poglavju obdelal dr. med. Božidar Spiller (K linična bolnica, L jubljana), k i v svojih izvajan jih postavlja program kom pleksne računaln iške obravnave preventivnega in kurativnega zdravstva. V p rvem delu poglavja predlaga povezavo zdravstvenih podatkov z registrom preb ival­ stva, k a r bi nedvom no omogočilo uspešnejšo zdravstvei- no politiko in okrepilo preventivno zdravljenje. V d ru­ gem delu je pa opisan hospitalnoinform acijski sistem (HIS), k i ga je razv il dr. Ehlers n a univerzite tn i k iru r­ ški k lin ik i v Tübingenu in k i je za to poglavje dal av to rju in form acije o najnovejših dosežkih. Zadnje 25. poglavje so sestavili tr ije av to rji: dipl. ing. el. V era M irt-Levovnik (ISKRA-Zavod za avtom a­ tizacijo, L jubljana), dipl. ing. el. S tane Č repinšek (Re­ publiški računski cen ter L jubljana) in dipl. ing. el. M iodrag S taparsk i (ISKRA-COAP, L jubljana), k i so opisali sistem SAIDC za zb iran je podatkov v literatu ri, k i so ga sam i razvili in zanj sestaviil vse potrebne program e za izpis dokum entacijskega biltena, selektiv­ n ih inform acij in retrospektivn ih poizvedb. Ta sistem se še uveljav lja n a področju elektrotehnike, je p a enako prim eren tud i za vsa druga strokovna področja, zato je prav, da bo kn jiga z n jim seznanila širši krog strokov­ njakov različnih strele Ob koncu kn jige so dodani ko t dopolnilo kn jige še tr ije sam ostojni deli: tabele in standard i, slovar s tro ­ kovnih izrazov in seznam litera tu re . V 27. tabelah oz. standard ih je zbral u redn ik dipl. ing. el. F ranc Spiller-M uys dragocene in priročne po­ datke, m ed njim i abecedo za rokopise in za optično čitanje, p rim erja lne tabele m ed raznim i številskim i sistemi, p rim erjavo m atem atičn ih opera to rjev v raznih program skih jezikih, s tandardne podatke o lukn jan ih karticah in trakovih, celo zbirko kodirnih sistem ov in še standarde grafičnih sim bolov za diagram e poteka. S lovar strokovnih izrazov je sestavil univ. prof. dipl. ing. el. F rance M lakar (ISKRA-Zavod za avtom a- tizacijo, L jub ljana in F aku lte ta za elektrotehniko, Split), k i je istočasno tud i predsednik Term inološke kom isije E lektro tehniške zveze Slovenije. V slovarju je zbranih p rek 500 najpogosteje uporab ljan ih izrazov s področja računalništva, in to v š tirih jezik ih : v an ­ gleškem, slovenskem , srbohrvatskem in nem škem jeziku. Za poglabljanje štud ija na vseh obravnavanih pod­ ročjih računaln ištva bo dobrodošel izredno obširen se­ znam litera tu re , ki obsega ca. 550 naslovov knjig, bro­ šur. razp rav in člankov. Seznam je sestavljen tem atsko, analogno vsebini knjige, ob koncu seznam a so pa n a ­ vedeni še razni standard i s področja računalništva, n a jp re j n ač rt JUS standardov, nato pa že Izdana m ed­ narodna ISO priporočila, te r am eriški, b ritansk i, f ra n ­ coski. nem ški in sovjetski standardi. Seveda kn jig i ne m an jka tudi abecednega kazala, p rav na koncu kn jige pa v oglasnem delu nekatere svetovne firm e prikazu jejo svoje najnovejše modele računalnikov, perifern ih enot in pribora. K njiga bo s svojo široko vsebino p rav gotovo p ri­ spevala svoj izdaten delež k razvoju in popularizaciji računaln ištva pri nas. N adaljn jo važno poslanstvo kn ji­ ge je tudi v tem, da nam esto angleških besed, ki so se v originalni ali celo v popačeni obliki uvedle v stro ­ kovni jezik na področju računalništva, u va ja v tekst p ravilne slovenske izraze, ki jih je spreje la Term ino­ loška kom isija E lektro tehniške zveze Slovenije in ki so še posebej zbrani v že om enjenem slovarju. Rezul­ ta te dela te kom isije prevzem a Slovenska akadem ija znanosti in um etnosti v S lovar slovenskega jezika, zato je delo te kom isije tudi na področju računaln ištva izrednega pom ena za razvoj slovenske tehniške besede. P redsednik te kom isije, prof. dipl. ing. F rance M lakar je osebno opravil term inološko in stilistično korek turo tako, da bo kn jiga ustrezala tud i v jezikov­ nem pogledu. G lede na izredno raznolikost obravnavanih podro­ čij, še posebej pa glede na to, da jo je sestavljalo 26 avtorjev , ne m orem o pričakovati povsem enotne obrav­ nave vsebine, am pak m oram o tolm ačiti to knjigo kot sistem atično zbran in urejen zbornik sam ostojnih p ri­ spevkov. P ri tem ne gre prezreti izredno obsežnega in zahtevnega dela, ki ga je m oral opraviti u redn ik knjige dipl. ing. F ranc Spiller-M uys od izbire avtorjev, sestave program a za vsako poglavje posebej, p rek glavne re ­ dakcije in celo predelave prispevkov, pa do vseh ne- številnih drobnih del tehničnega uredništva: nadzora nad risan jem številnih slik in tabel, trik ra tnega čitan ja korektur, izdelave zrcala in neštetih obiskov v tiskarni. K njiga »Elektronski računalniki« ni bogata samo po raznolikosti vsebine, am pak tudi po obsegu, saj im a blizu 800 stran i norm alnega knjižnega form ata (15 X 21 cm). Vezana je v im itacijo u sn ja in obdana s pestrim zaščitnim ovitkom po zam isli sicer mladega, a mnogo obetajočega oblikovalca A ndreja M lakarja. S to knjigo bo E lektro tehniška zveza, Slovenije, ki je doslej izdala že vrsto drobnejših priročnih kn jig in strokovnih slovarjev s področja elektrotehnike, dosegla pom em bno afirm acijo zlasti še zatoi, k e r obsega ožji okvir svoje stroke in prikazu je uporabo elektronskih računalnikov v n a jra ^ ičn e jš ih strokah, k ar presega svoje teoretično obm očje s tem, da je p ritegnila k so­ delovanju tud i av to rje iz drugih republik, k er bo s slovensko in srbskohrvatsko izdajo zadostila potrebam bralcev celotne Jugoslavije in k e r je to kn jigo izdala v zalo p rim ernem trenutku , ob največ ji m ednarodni strokovni m anifestaciji p ri nas, ob 5. svetovnem kon­ gresu IFIP. K njiga bo nedvom no posta la osnovni učbenik in priročnik za vse tisočere p ripadnike m lade generacije, ki se nam eravajo posvetiti računaln ištvu , pa tud i za starejše, k i se na vodilnih m estih v uprav i in gospodar­ stvu ne bodo mogli več up ira ti p rod iran ju računalniške revolucije, am pak jo bodo m orali priznati, spoznati in podpirati. NOVOSTI NA PODROČJU RAČUNALNIKOV W illiam Mc K eem an - Jam es H orning - D avid W ort- m an: A COMPILER GENERATOR Založba P ren tice-H all v Londonu, £ 7.00 Sedanja teo rija in p raksa k o n stru iran ja računaln i­ kov, popolna dokum entacija za vseh 360 računalnikov sistem a IBM. * F ran k Bates - M ary Douglas: PROGRAMMING LANGUAGE/ONE, druga izdaja, £ 3.50 N ajuspešnejši p riročn ik o program skih jezikih, v knjig i je preizkušenih 58 program skih prim erov. P riroč­ n ik za začetnika in za izvedenega program atorja , p rav zaradi številnih p rak tičn ih aplikacij. * N ekatere druge izdaje založbe P ren tice-H all na področju računaln ištva za inženirje in tehn iške stro ­ kovnjake: REPORT PROGRAM GENERATOR, £ 6.00 BASIC DATA PROCESSING, £ 5.00 COMPUTER DESIGN, £ 6.50 FUNDAMANTALS OF ELECTRONIC COMPU­ TERS, £ 6.00 INTRODUCTION TO COMPUTER-AIDED DE­ SIGN, £ 2.00 INTRODUCTION TO COMPUTER ORGANISA­ TION, £ 6.00 LOGIC OF COMPUTER ARITHM ETIC, £ 8.50 MICROPROGRAMMING, £ 8.50 TELECOMUNICATIONS AND THE COMPUTER, £ 7.50 COMPUTER PROGRAMMING, £ 5.50 COMPUTER SOFTWARE, £ 7.00 INTRODUCTION TO COMPUTER PROGRAM ­ MING, £ 5.50 * Ingem ar A splund: MANAGEMENT CONTROL — PRODUCTION AND INVENTORY CONTROL MODELS IN THEORY AND PRACTICE, založba L und Sweden, $ 9.50 Sistem stim ulacije in kontrole proizvodnje. * B örje Langefors: THEORETICAL ANALYSIS OF INFORMATION SYSTEMS, I. del $ 8.00, II. de l $ 7.50 Teoretične osnove sistem a inform acij. A. J. H. M orrell: INFORMATION PROCESSING 68 Proceedings of the IF IP congress, S 90.00 I. d e l: M atem atične osnove — Softw are II. del: A plikacije — H ardw are. * S. B rand t: STATISTICAL AND COM PUTATIONAL ME­ THODS IN DATA ANALYSIS, Hoi. fl. 54.00 T estiran je sta tističn ih hipotez. A naliza variance. L inearna regresija. G lavni elem enti program skega je ­ zika FORTRAN. S tatistične tabele. * D. G. Bobrow: SYMBOL M ANIPULATION LANGUAGES AND TECHNIQUES Izdaja IF IP 1966, Hoi. fl. 70.00 IF IP F achw örterbuch der In form ationsverarbeitung S lovar strokovnih term inov, Hol. fl. 2'5.00 * S. D woratschek: EINFÜHRUNG IN DIE DATENVERARBEITUNG W alter de G ruyter Verlag, Berlin, DM 24.00 M atem atične, logične, tehnične in organizatorske osnove za obdelavo podatkov. * A. Diem er: DIE AUTOM ATISIERTE ELEKTRONISCHE DA­ TENVERARBEITUNG W alter de G ruy ter Verlag, Berlin, DM 34.00 Povezava m ed elektronsko in gospođarskotehnično obdelavo podatkov. * D. H. Sanders: COMPUTER UND MANAGEMENT Prevod iz angleščine, W alter de G ruyter, DM 80.00 U poraba računaln ikov v gospodarstvu. P lan iran je dela za računalnik . U činki računaln ikov n a ekonomijo. iz strokuunih revij in časopisov NASE GRADJEVINARSTVO — Beograd 1971. St. 5 Mgr. Ing. D. D i m i t r i j e v i č, asist, univ.: Analiza veze napona i deform acija u betonu sa učešćem pu­ šen ja str. 97—104, 8 tab. Ing. N. L a l i č , prof. univ.: P o java eflorescencije na zidnoj opeci od gline u SR B i H i mogućnost zašti­ te. Str. 105—110, 6. sl., 4 tab. Prof. M. J a n č i k o v i ć : X uto-cesta R ijeka—Učka —Buzet—T rst. S tr. 110—114, 3. sl., 3. tab. Inženjerski računski cen ta r p ri G radjevinskom fakul­ te tu Univ. v Beogradu. S tr. 114—116. S tan je radne snage u jugosl. g rad jevinarstvu. Str. 116—120, 5. tab. A. P ritschard : A GUIDE TO COMPUTER LITERATURE Založba Clive Binglay, London, £ 8.00 Seznam računaln iške lite ra tu re iz zahodnih držav. * INFORMATION PROCESSING 71 Poročila na IF IP kongresu v L jubljan i, avgust 1971. Zal. C. V. Freim an, 1650 stran i v dveh knjigah, $ 132.00 Obsežena so vsa poglavja in vse panoge, k i so jih obravnavali znanstveni re fe ra ti n a IF IP kongresu 1971 v L jubljani, od m atem atičnih osnov p ri obravnavi po­ datkov do kontrole procesov. Vsa besedila so v angle­ ščini. V L jub ljan i je bil v času od 23. do 28. avgusta letos če trti kongres IF IP (M ednarodna zveza za obdela­ vo podatkov), ki se ga je udeležilo b lizu 3000 gostov iz 49 dežel sveta. V šestih kongresnih dvoranah so v petih dnevih p rebrali 218 znanstvenih referatov, ki so zajeli skoraj vsa področja človekovega ustva rjan ja . Na Go­ spodarskem razstavišču je bila m ed kongresom odprta razstava računalništva, na kateri je sodelovalo 90 pro­ izvajalcev iz 18 dežel. Splošna ugotovitev je siicer bila, da razstava ni na isti ravn i s kongresom, saj so znan­ stveniki upravičeno pričakovali, da bodo največje sve­ tovne tv rdke razstavile svoje najnovejše dosežke in da bo razstava torej predvsem strokovna. D osedanji p redsednik IF IP akadem ik A. A. Do- brodnicin je p redal posle novoizvoljenem u predsedniku dr. Heinzu Zem aneku iz A vstrije. P redsednik kongres­ nega odbora v L jub ljan i je bil naš znanstvenik prof. dr. M ilan O sredkar. V dnevih kongresa je C ankarjeva založba v L jub ljan i na Gospodarskem razstavišču od­ p rla tudi razstavo novih strokovnih kn jig s področja računalništva, po kateri smo povzeli naš zgornji p re ­ gled. V želji za sodobnim napredkom tud i p ri nas od računalnikov ogrom no pričakujem o, čeprav nas seveda ne bi sm el zavesti »m it o m islečem stroju«, k a jti tak stroj ostane še naprej edinole človek. Tudi računalnik , to tehnično čudo našega m ehaniziranega časa, ne zna nared iti n ičesar takega, k a r ga nii naučil človek. Člo­ vek m u m ora dati p rava navodila in napotke, svojo sposobnost p reso jan ja in odločanja. Brez p rav ih »pro­ gram ov« je tud i najpopolnejši računaln ik m rtev. P ri nas je položaj tak, d a sorazm erno lahko dobimo m rtve stroje, m an jka pa nam živega znanja. In v tej luči je strokovna lite ra tu ra o računaln ištvu posebno pom em bna. P r o f . B . F . GRADJEVINAR — Zagreb, 1971. Št. 5 Inform acije br. 5 kem ične in d u strije JUB. Str. III. Dr. Ing. E. N o n v e i l l e r , prof. univ. E lem enti sigur­ nosti nasipa za obranu od poplava (Referat na sav jetovanju o Posavini u Zagrebu 1971.). Str. 129— 133, 8. sl. Ing. P. P e r č i n : B etoniranje u zimskom razdobju. Str. 134—141, 9. sl., 4. tab. Ing. E. S l . u n j s k i : Razvoj transportn ih betona i be- tonara. Str. 142—145, 6. sl. Ing. Z. V a z d a r: R adništvo u grad jev inarstvu i aktu- elni problem i zaposlenja i školovanja. Str. 145—150, 12. tab. Ing. M. K u ž i č e v i č : S naših i inozem skih gradilišta St. 150—152 K ratke vijesti. Str. 152—153 G radjevna m ehanizacija. S tr. 153—156 Kongresi i sastanci. Str. 156— 159 Novi način o tješn jen ja tune la (Iz rev ije Evropa — S tra ­ ssen). St. 160—161. MASSCOM — udružen je za m asovnu pom unikaciju. N astavni film ovi iz oblasti zaštite na rad u u gra- d jevinarstvu. Str. IV. Dr. Ing. R. V u č e t i č : P raćen je savrem enih dostignuća i istraživačke delatnosti. Str. 1—3, 3. sl. Dr. Ing. D. M i l o v i č : Naponi i pom eran ja u sloju ograničene debljine proizvedeni k ružnim tem eljem Str. 3—13, 8. sl.; 9. tab. Ing. E. B a 1 g a č : Obešeni k rov dom a om ladine i spor­ tova u Zem unu. S tr. 13—19, 13. sl. Ing. I. J e š i č : Poboljšanje tla šljunčanim šipovima. str. 19 Ing. A. G r u j a n a c : F u nd iran je hale P resera ja za­ voda »Crvena zvezda« u K ragujevcu. S tr. 20—27, 8. sl. L j. K o s t i č : Laboratorijsko odred jivan je m ehaničkih osobina tla. Str. 28—29, 11 sl. Ing. E. K o p r i v i c a i drugi: F und iran je na slabo no­ sivom tlu, Str. 30—37, 5 sl. Ing. B. V e l j a n o v i č : N eka rešen ja pu teva u p lan in ­ skim predelim a. Str. 37—41, 4 sl. Ing. R. P e t r o v i č : N eka iskustva iz oblasti zaštite tem eljn ih jam a u gradskom području. Str. 42—46, 7. sl. Ing. R. P e t r o v i č : F und iran je rezervoara sa fleksi­ b ilnim dnom na stisljiv im terenim a. S tr. 46—48, 3. sl. Ing. L j. J o v a n o v i č i drugi: H idroenergetski sistem ZUR. Str. 48—56, 4. sl., 2. tab. R. B o g u n o v i ć : Saobračajnice u Novom Beogradu. Str. 56—58, 4. sl. Ing. B. M i l a d i n o v i č , ing. Ž. O b r e n o v i ć : Nad­ vožnjak od prenapregnutog betona. Str. 59—61, 4 sl. Ing. D. G r u j i č : S portsko-rekreativni cen tar u nase­ lju »Brače Jerkovič-« u Beogradu, str. 64—65, 1 sl. Ing. D. G r u j i č : Hotel »Lido« n a velikoj plaži kod Ulcinja. Str. 61—63, 2 sl. Ing. M. V e s a n o v i č : V entilacija zatvorenih trafo sta­ nica Str. 61—63, 2. sl. Ing. N. M i h n o : S tr. 71—72, 5 sl. K ako treba da izgleda prostor u kome če čovjek živeti u budućnosti (iz časopisa Ž iliščnoje stroiteljstvo). Str. 73—74. Vesti i saopštenja. Str. 75—78. Pregled m esečne periodike i knjiga. Str. 78—80. Kosovoprojekt, Beograd. Dodatek, 9 str., 25 sl. D elatnost sek re tara SITJ. Str. I—V. O bjavljeni radovi. S tr. V I—VIII. objave »DELOVNA ORGANIZACIJA IN SISTEM ZNANSTVENIH INFORMACIJ« (Konferenca bo v Beogradu, v času od 8. do 13. 11. 1971) V vsakem ekonom skem in političnem sistemu, torej tud i V našem , je učinkovitost gospodarskih in sploh družbenih dejavnosti odvisna od celotnega cikla doga­ jan j, ki poteka od fundam entaln ih znanstvenih raziskav in njihovih rezultatov prek e tap razvojnih raziskav in m nogih kom pleksnih odločitev do proizvodnje dobrin STANDARDIZACIJA — Beograd, 1971. St. 6 Z asedanje organa ISO u 1971. g. S tr. 135—138. Predlog s tan d ard a za ja v n u diskusiju . S tr. 139—140. A notacije predloga s tan d ard a za ja v n u diskusiju. Str. 141—147. M edjunarodna standard izacija . P rim ljen a dokum enta­ cija. S tr. 148—150. K alendar zasedanja organa ISO. S tr. 151—153. Inform acije ISO. Str. 154—155. Novi ob javljeni jugoslovenski standard i. Str. 156—157. DOKUMENTACIJA ZA GRADJEVINARSTVO I ARHITEKTURU — Beograd, 1971. Št. 218 ILG — 455. P roizvodnja u g rad jev inarstvu do k ra ja m aja 1971. g. 4 str. ILG — 456. Lični dohoci u g rad jev inarstvu i ostalim oblastim a p riv rede u feb ru aru 1971. g. 2 str. ILG — 457. S tam bena izg radn ja u društvenom sektoru u prvom trom esečju 1971. g. 2 str. DGA — 1145. A ktuelna p riv redna k re ta n ja u g rad jev i­ narstvu u 1971. g. 17 str. DGA — 1146. Pram ena m režaste a rm a tu re u g rad jev i­ narstvu (Autor: G. Seke). 44 str. K IG — 119. K lasifikovani ind ika to ri za grad jevinarstvo (Od r. br. 422 do r. br. 521: prikaz č lanaka iz jugosl. i s tran ih stručn ih časopisa). 2’8 str. TKD — 180. Cene gradjevinskog m ateria la u m artu 1971, g. 20 str., tabele. DOKUMENTACIJA ZA GRADJEVINARSTVO I ARHITEKTURU — Beograd, 1971. Št. 219 ILG — 458. P roizvodnja u g rad jev inarstvu do k ra ja ap rila 1971. g. 4 str. DGA — 1147. Sam oupravno sporazum evanje i d ruštve­ no dogovaranje u g rad jev inarstvu i industriji gra- djev. m ateria la . 28 str. DGA —• 1148. K ondor — tra k a kao izolacija. 6 str. DGA — 1149. S tam bena p riv reda i proizvodjači stanova. 2 str. DGA — 1150. A naliza uzroka prom ene cena stanova u procesu p riv redne reform e i u ticaja pojedinih tro ­ škova na cenu stana. 2 str. K IG — 120. K lasifikovani ind ikatori za grad jev inarstvo (Od r. br. 522 do r. br. 576: prikazi č lanaka iz stručnih časopisa). 16 str. TKD —• 181. Analiza k re ta n ja cena radova po nekim karak terističn im pozicijam a grad jev inarsk ih ra d o ­ va u 1971. g. 20 str. TKD — 182. Cene gradjevinskih radova u prvom tro ­ m esečju 1971. g. 8 str. TKD — 183. Cene gradjevinskog m ateria la u aprilu 1971. g. 20 str., tabele. I n g . A . S . ali uslug. Na vsaki e tap i in m ed njim i kot tudi med etapam i sam ega ciklusa je nu jno po trebna čim popol­ nejša in pravočasna izm enjava ugotovitev in spoznanj. Vsa spoznanja je treb a p retvoriti v inform acije, ki se prenašajo do uporabnika. Z biranje, predelava, p re ­ nos in upoi'aba znanstvenih inform acij p redstav lja predm et obsežnih in raznovrstn ih raziskav. Za razš irja ­ n je inform acij obstoje razni sodobni sistemi, ki so lah ­ ko tud i avtom atizirani. K er je lahko v slehernem znanstvenem rezu ltatu zam etek ju tr išn jih odkritij in izumov, so znanstvene in form acije kot izraz znanstven ih rezu ltatov in izkustev iz p rakse eden izm ed najvažnejših virov za družbeni in gospodarski napredek. Zveza inžen irjev in tehnikov Jugoslavije (SITJ) se je odločila, da bo organizirala široko izm enjavo izku­ stev vseh, k i so zain teresiran i n a problem ih inform acij, in sicer naj bo ta k a izm enjava v obliki periodičnih u strezn ih konferenc in sim pozijev. P rv a taka konferenca bo v Beogradu v času od 8. do 13. novem bra 1971, in sicer z razpravno temo: »DELOVNA ORGANIZACIJA IN SISTEM ZNANSTVENIH INFORM ACIJ« Vse inform acije dobijo in teresen ti na naslovu p r i­ red itelja : Savez inžen jera i tehn ičara Jugoslavije, K ne­ za M iloša 9/II, 11000 Beograd. N am en konference je naslednji: — da pregleda stan je in problem e n a tem področ­ ju, kot tudi stan je in problem e v posam eznih strokah; —• da ana liz ira osnovne tu je in dom ače izkušnje, pokaže n a sm eri tendence razvoja in uporabe znanstve» no-tehničnih inform acij te r na možnosti naju streznej­ ših sistem ov; —• da sproži u re jan je osnovnih vprašan j institucio­ nalne baze; — da pokaže n a neobhodnost uporabe znanstveno- tehničnih inform acij, na razv ijan je ustreznih služb v delovnih organizacijah, te r da izhajajoč iz konkretn ih po treb in prospekti poskrbi za razvoj ustrezn ih in for­ m acijskih sistem ov; — da poudari m ožnosti znanstveno tehničn ih in for­ m acij ko t pogojev in kom ponent sodobne znanstvene tehnične izobrazbe in izpopoln jevanja strokovnih k a ­ drov; —■ da poudari pom en znanstven ih inform acij kot enega izm ed osnovnih proizvodnih dejavnikov. TEM ATIKA KONFERENCE Sekcija 1 Izgradnja sistema znanstvenih informacij (Prikazi, pogledi in k ritik e jugoslovanskih in m ednarodnih akcij) Skupine: l a — M akropro jek t » Izgradnja in izpopolnitev sistem a znanstven ih inform acij v SFRJ«. I b —■ P obuda za ustanovitev jugoslovanske skup­ nosti za sistem e znanstven ih inform acij. 1 c — Model za sistem e inform acij v gospodarstvu. I d — M ožnost za svetovni sistem inform acij. l e —• A kcija in dejavnosti m ednarodnih v ladnih in nevladnih inform acij. 1 f — A kcija in dejavnosti regionalnih organizacij. Sekcija 2 Specializirane institucije v sistemu znanstvenih in strokovnih informacij v naši državi Skupine: 2 a —• P rim eri aktivnosti in izkustev specializiranih ustanov, ki nudijo inform acijske usluge. 2 b — In tern i problem i specializiranih ustanov za inform acije in ukrep i za obvladanje teh problem ov. 2 c — Skupni problem i specializiranih ustanov za inform acije in nacionalne, regionalne in internacionalne nam ere za obv ladan je skupnih problem ov na posamez­ n ih področjih in za vsa področja. Sekcija 3 Informacijski sistemi v delovnili organizacijah Skupine: 3 a — Izkušn je iz prakse naših delovnih organiza­ cij. 3 b — In tern i problem i inform acijskih sistem ov v delovnih organizacijah in ukrep i za njihovo obvladanje. 3 c — Skupni problem i in form acijsk ih sistem ov v vseh panogah ozirom a področjih. 3 d — Inform acijski sistem i v procesu kooperaci­ je, integracij in asociacij. Sekcija 4 Znanstveni in strokovni kadri kot uporabniki in oblikovalci znanstvenih in strokovnih informacij Skupine: 4 a — P rim eri iz naše prakse v zvezi z inform aci­ jam i, 4 b — Izkušnje znanstvenih in strokovnih kadrov z inform acijskim i sistem i n jihovih delovnih organizacij (za perm anentno izobraževanje; za posam ezna dela). 4 c — Izkušn je strokovnih kadrov ozirom a delov­ n ih organizacij s specializiranim i ustanovam i za znan­ stvene in strokovne inform acije, kot tud i predlogi o uslugah, k i naj te ustanove nudijo. 4 d —• S tan je rešitve in problem i glede inform acij v posam eznih strokah (refera ti strokovnih zvez in d ru ­ štev). 4 e — Z nanstven i in strokovni k ad ri k o t oblikoval­ ci in nosilci znanstvenih in strokovnih inform acij. Sekcija 5 Avtomatska obdelava znanstvenih informacij Skupine: 5 a — Koncepcijski p rijem i v avtom atski obdelavi podatkov. 5 b —• R ezultati dela in izkušenj p ri fo rm iran ju avtom atskih pripom očkov na posam eznih znanstvenih področjih. 5 c — Osnove avtom atske obdelave znastveno-teh- ničnih inform acij. Različni program i za računaln ike in n jihove p rak tične možnosti. 5 d — O rganizacija dela p ri av tom atski obdelavi. 5 e —■ P rim eri konkretne uporabe računalnikov v avtom atski obdelavi znanstveno-tehničnih inform acij, rezu lta ti dela in p rak tičn ih izkušenj. 5 f —• M ožnosti kom pletn ih program ov za av tom at­ sko obdelavo znanstveno-tehničnih inform acij. Sekcija 6 Strokovno izobraežvanje in znanstvene informacije Skupine: 6 a — Znanstveno-tehnični napredek, izobraževanje in inform atika. 6 b — Redno strokovno izobraževanje in p rip rava za uporabo sistem ov znastvenih in strokovnih in form a­ cij. 6 c — P erm anen tno strokovno> izobraževanje in sistem i znanstvenih in strokovnih inform acij. V delu konference »DELOVNA ORGANIZACIJA IN SISTEM I ZNANSTVENIH INFORM ACIJ« lahko sodelujejo p redstavnik i delovnih organizacij, kot tudi vsi drugi zain teresiran i strokovnjaki. P r o f . B . F . 127-128INFORMACIJE Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I L«to XII 8 -9 Serija: PREISKAVE AVGUST-SEPTEMBER 1971 Modelna preiskava s to lpn ice na Reki II R e z u l t a t i p r e i s k a v e R ezu lta ti m odelne p re iskave stolpnice so bili podani v obliki izm erjen ih napetosti v opazovanih prerezih . P re iskava je pokazala, da je za dim enzio­ n iran je ob jek ta m erodajen p rv i ton n ihan ja . P ri po tresn i obtežbi, k i odgovarja drugem u tonu n ih a ­ nja, so nam reč izm erjene napetosti v steb rih spod­ n jih tre h etaž znašale največ 10 % napetosti p ri p rv em tonu, m edtem ko so se izm erjene napetosti v zidovih zgorn jih etaž gibale v obm očju n a tan č ­ nosti m eritev . Izv ršena je b ila tud i kon tro la m eritev : vsota vseh po tresn ih sil, k i jih p revzem ajo posam ezni s teb ri p rv e etaže, m ora b iti enaka celotni po tresn i sili, delujoči n a model. K er niso b ile m erjene n a ­ petosti na vseh tip ih stebrov (tloris m odificirane stolpnice je m oral o sta ti enak prvotnem u, zato zi­ dov n i bilo mogoče razd e liti n a enake stebre), je b il del celotne po tresne sile, ki ga prevzam ejo ste­ b ri z d rugačn im i d im enzijam i od m erjen ih stebrov, iz računan na podlagi računsk ih togosti teh stebrov. P rim erjav a m ed izm erjen im i in izračunanim i v red ­ nostm i po tresn ih sil, k i jih prevzam ejo stebri, na k a te rih so b ile m erjene napetosti, je nam reč poka­ zala, da je ta k postopek prav ilen . V sota vseh sil, k i jih prevzam ejo posam ezni stebri, je b ila tako v vzdolžni kot tu d i v p rečni sm eri p rak tično enaka celotni sili, delu joči na stolppico. R azlika 2— 3 °/o se je g ibala v okviru natančnosti m eritev . 2.2 Modeli II I z d e l a v a m o d e l o v M odeli II so b ili izdelan i v m erilu 1 :5 iz a rm iran eg a m ikrobetona. K er so m odeli služili za ugo tav ljan je v p liva siporeksnih vložkov na togost in nosilnost zgradbe, so p re d s ta v lja li le izrez spod­ n je etaže stolpnice: sistem štirih tip ičn ih stebrov dim enzij 30/50 cm, povezanih s p rek lado , k i je bil d im enzioniran za prevzem povprečne v e rtik a ln e in horizon ta lne obtežbe. M odel II A je b il brez siporeksnih vložkov m ed stebri, m edtem ko sta b ila osta la dva m odela izde­ lana s siporeksnim i vložki: p ri m odelu II B so bili v ložki samo navlaženi z vodo p red betoniran jem , m edem ko so b ili p r i m odelu II C vložki tu d i p re ­ m azani z m ešanico ben ton ita , cem enta in vode. Da ne b i bilo po trebno m odelira ti siporeksnih vložkov, je bil ustrezno zakonom m odelne podob­ nosti izb ran m ikrobeton tlačne trdnosti, k i je b ila enaka trd n o sti be tona p ro to tipne konstrukcije . Za a rm atu ro je b ila up o rab ljen a žgana žica, k i im a enake m ehanske k a rak te ris tik e kot betonsko jeklo. P r e i s k a v a i n n j e n i r e z u l t a t i V sak m odel je bil p re isk an s statično horizon­ talno silo, delujočo v višini prek lade, do porušitve, p r i čem er so bile m erjene horizontalne deform acije preklade. N a slikah 6 in 7 sta p rik azan i po rušitv i m o­ delov II A in II C, m ed tem ko sta na sl. 8 podana za is ta m odela d iag ram a deform acij v odvisnosti od h o rizon ta lne sile. K o t je iz sl. 8 raz v id n o , je to g o st s is tem a s te ­ b ro v s s ip o re k sn im i v ložk i, p re m a z a n im i z m e ša ­ n ico b e n to n ita , c e m e n ta in vode, p ra k tič n o e n a k a to g o s ti s is te m a s te b ro v b re z s ip o re k sn ih v ložkov . S iporeksn i vložki to re j ne povečujejo togosti zgradbe, okoli d v a k ra t pa povečajo n jeno nosilnost n a horizon ta lno obtežbo. P r i večjih deform acijah se n am reč s teb ri naslonijo na siporeksne vložke, tako da se sila p re n a ša d irek tno p rek njih . V tre ­ n u tk u p o ru šitv e n astanejo v siporeksu poševne razpoke in šele ta k ra t začne teči a rm a tu ra stebrov (sl. 7). 2.3 Model III I z d e l a v a m o d e l a M odel III je bil izdelan v m erilu 1 :10 iz a r ­ m iranega m ikrobetona. P red stav lja l je m odel izre­ za stolpnice z enako lastno n ih a jn o dobo, kot jo im a sto lpnica v celoti. Da b i se čim bolj poenosta­ vila izdelava m odela, sta b ila izdelana le dva siste­ m a sedm ih steb rov s siporeksn im i v ložki v išine tre h etaž, ostali del stavbe pa je p red s tav lja l be- S l. 7. M o d e l I I . C p o p o r u š i t v i tonsk i blok, ka te reg a m asa je b ila izb rana tako, da je im el izrez stolpnice, k i ga je p red stav lja l model, enako lastno n iha jno dobo ko t stolpnica v celoti. Izpuščene so b ile tu d i stropne plošče, njihov vp liv na vpetost stebrov pa je bil kom penziran s povečanjem v išine p rek lad . S teb ri in p rek lade so b ili d im enzioniran i za prevzem povprečne v e r ti­ k a lne in horizon ta lne obtežbe. Enako ko t p r i m o­ delih II je b il tu d i za m odel III izb ran beton tlačne trdnosti, k i je b ila enaka trd n o sti betona, p ro to ­ tipne konstrukcije , da se je p r i izdelavi lahko upo­ rab il siporeks, in pa a rm a tu ra iz žgane žice. K er je m odel III služil za u go tav ljan je m eha­ nizm a po rušitve sistem a steb rov s siporeksnim i v ložki p ri po tresn i obtežbi, je bilo po trebno v m o­ delu u s tv a r iti enako napetostno stan je zarad i v e r­ tik a ln e obtežbe ko t v p ro to tip n i konstrukciji. K er je b ila teža betonskega bloka, k i je p red stav lja l zgorn jih deset etaž stolpnice, p rem ajhna , da bi povzročila v s teb rih dovolj velike tlačne napetosti, je bil m an jka joč i del n ape tosti dosežen s p redna- p e tjem z dvem a jek len im a zategam a, k i ju je n a ­ p en ja l h id rav ličn i b a t pod v ibracijsko mizo. S ten i m odela sta b ili v p rečn i sm eri uklonsko zavarovan i s po liv in ilastim i ploščam i, k i zarad i svojega nizkega m odula elastičnosti in načina m on­ taže niso ov irale deform acije m odela (sl. 9).S l. 6. M o d e l I I . A p o p o r u š i t v i S l. 8. P r i m e r j a v a d e f o r m a c i j ­ s k ih k a r a k t e r i s t i k m o d e lo v I I . A in I I . C p o d v p l i v o m h o r i ­ z o n t a l n e s i le P kp S l. 9. M o d e l I I I m e d p r e i s k a v o n a v i b r a c i j s k i m iz i P r e i s k a v a i n n j e n i r e z u l t a t i Sam m odel je b il skupaj s tem eljno ploščo po­ stav ljen na v ib racijsko mizo. P re iskan je b il z d i­ nam ično obtežbo v obliki m odific iranega po tresa s k a rak te ris tik am i p ričakovanega po tresa n a Reki. M odificirani po tres je p red stav lja lo zvezno sinusno n ih an je v ib rac ijske m ize s konstantno- n ihajno do­ bo, enako p redom inan tn i periodi p ričakovanega potresa in s sprem enljivo am plitudo, m odelirano ustrezno zakonom m odelne podobnosti. P re iskava je po tekala v več zaporednih fazah s postopnim povečevanjem m aksim aln ih am plitud m odificiranega potresa. M ed preiskavo so b ile z in d u k tivn im i m erilci pom ikov m erjen a n ih an ja m odela in v ib rac ijske mize, n a podlagi zapisov n ihan j m odela in poznavan ja njegove m ase pa je bila lahko ugotovljena tud i velikost seizm ične sile v vsak i fazi preiskave. P re iskava je pokazala, da je do poškodb v m o­ d e liran i konstrukc iji p rišlo šele p r i po tresn i sili, ki je b ila dvain p o lk ra t večja od sile, ki jo p red v i­ devajo predpisi. P r i tej ob rem enitv i so šele nasta le razpoke: v p rek lad ah p r i p rik lju čk ih na steb re so S l. 10. P o š k o d b e n a m o d e lu I I I p o p r e i s k a v i n a v i b r a c i j s k i m iz i nasta le v e rtik a ln e razpoke, v siporeksnih vložkih p a poševne razpoke v obeh sm ereh (sl. 10). O pisa­ ne poškodbe pa niso vp liva le na nosilnost kon­ stru k c ije v v e rtik a ln i sm eri. 3.0 Zak l ju ček Opisane modelne preiskave stolpnice so potr­ dile umestnost modifikacije njenega nosilnega sistema. S perfo rac ijo zidov v spodnjih tre h e tažah se je d inam ičn i sistem sto lpnice p rak tičn o p re tv o ril v sistem z eno stopnjo svobode, k a te reg a lastna n ih a jn a doba je dovolj velika, da ze izogne mož­ nosti resonance s p ričakovan im potresom . Z v g ra ­ d itv ijo siporeksnih vložkov, ustrezno p rem azan ih na stičn ih površinah s stebri, se togost stolpnice ne poveča. S iporeksni vložki povečujejo le nosil­ nost stolpnice na horizontalno obtežbo, ko t so p re ­ iskave pokazale, vnašajo v konstrukcijo dodatno d v ak ra tn o varnost. V ložki obenem povečujejo d u ­ šen je te r om ogočajo konstrukciji, da tu d i p r i veli­ k ih p reosta lih deform acijah , ki bi n asta le p r i even- tue lnem d v a k ra t m očnejšem po tresu kot ga p red ­ pisi p redv idevajo , prevzam e v e rtika lno obtežbo. Poškodbe, ki b i p ri takem po tresu nasta le (verti­ kalne razpoke p rek lad in poševne razpoke v sipo­ reksn ih vložkih), bi se pa lahko z enostavnim i p r i­ jem i sanirale. M ih a T o m a ž e v ič , d ip l . in ž . Prevozna betonarna TIP PM 250 Tehnični podatki: kapaciteta: 12—14 nvVh svežega betona deponija gramoza: 160 m:! instalirana moč: 28 kW MERE: med prevozom: dolžina 6500 mm višina 3800 mm širina 2500 mm med obratovanjem: dolž. min. 6500 m m ; maks. 6730 mm višina min. 4530 m m ; maks. 4930 mm širina m in. 2500 mm; višina izpusta lin. 2100; maks. 2500 mm teža med prevozom: 8300 kp potovalna hitrost: 40 km/h Oprema: 1. Protitočni m ešalec s prisiln im m ešanjem 250 1 2. Delilna zvezda za 4 frakcije 3. Ročični skreper, kap. 303/h 4. T ehtnica za gram oz 5. P olnilna posoda s poševno progo 6. T ehtnica za cem ent 7. P nevm atska instalacija 8. K om andna m iza 9. Vodni števec s prik ljučkom IV4" 10. Š tirje kosi m ehaničnih dvigalk Vsa om enjena oprem a je m ontirana na šasiji z odstav ­ ljivim prednjim in zadnjim kolesnim stavkom . O stala oprem a, tj. silos za cem ent 30 ton, polž, podstavek tehtnice in podaljšana m ontažna stena zvezde, se p re­ važajo posebej. D im enzije betonarne v prevoznem stan ju so v dopustnih m ejah cestnoprom etnih p red ­ pisov. B etonarno m ontirajo 4 delavci v enem dnevu. Dvigamo jo s 4 m ehaničnim i dvigalkam i. Cem entni silos je sa- m opostavljiv. Za delovanje betonarne sta po trebna dva delavca. N jeno delovanje je polavtom atsko. De­ lavec ob kom andi mizi regu lira doziranje gramoza, m edtem ko drugi up rav lja ročni skreper. Vse ostale operacije so popolnom a avtom atizirane. M inim alni p ri­ tisk vode je 3 atm ; voda m ora b iti brez prim esi — iz vodovodnega om režja a li filtrirana. Asfaltna baza GRADIS AB 2-15 U porabljam o jo za proizvodnjo asfa lta p ri g rad ­ n ji in popravilu m anjših in srednjih cest. Suh m ateria l doziram o težinsko, kom pletno bazo pa up rav lja en delavec prek kom andne plošče. T e h n i č n i p o d a t k i : dolžina 26 500 mm širina 11 500 mm višina 7 005 mm teža ca. 19 500 kg prik ljučna moč instaliran ih elektrom otorjev ca. 40 kW Za gradbeno operativo izdelujem o v K ovinskih obratih L jub ljana in M aribor stro je in opremo: Ig lasta dvigala — Ročične s k re p e r je — M ehanične dozatorje 18m 3/h in 40 m 3/h ■— P ra lne valje 12 m 3/h in 20m3/h — K rožne žage 7,5 kW — D ehid ra tv rje 7 m 3/h in 12 m3/h — P rek lada lne posode za beton 4 m 3 — Stabilne in prevozne betonarne — protitočne m ešalnike PM 250 in PM 500 — M ešalnike m alte MM 150 — A sfaltne baze AB 2-15 — Cestne pihače — Razporne sto jke te r drugo stro jno opremo po naročilu. O pravljam o generalni rem ont lahke in težke gradbene m ehanizacije, Wacker-Servis, te r stavbno ključavničarska dela. K O V I N S K I OBRATI LJUBLJANA IN MARIBOR NOVO V GRADBENIŠTVU — NOVO V GRADBENIŠTVU NOVO V GRADBENIŠTVU ljubljana NOVO V GRADBENIŠTVU — NOVO V GRADBENIŠTVU — NOVO V GRADBENIŠTVU KOMBI nove lahke gradbene plošče L a s t n o s t i KOMBI plošče so lahke gradbene plošče, se­ stav ljene iz dveh m ateria lov — plasti stiropora in izolita (heraklita). So lahko dvoslojne — stiropor + izolit, ali troslo jne — izolit + stiropor + izolit. Oba mo- te ria la sta m ed sam im proizvodnim postopkom m onolitno vezana. S tiropor dobi v kom binaciji z izolitom večjo trdnost — kom paktnost in spri- jem ljivo površino za vse v rste ometov. T e h n i č n i p o d a t k i D im enzije: 500 X 1000 mm 500 X 2000 m m Teža: 140 do 160 kg/m 3 Toplotna prevodnost: X = 0,028 kcal/m h nC pri 0 »C. DVOSLOJNE PLOŠČE stiropor + izolit m m 20 + 5 = 25 m m mm 30 + 5 = 35 mm mm 40 + 5 = 50 mm TROSLOJNE PLOŠČE izolit + stiropor + izolit mm 5 + 15 + 5 = 25 mm mm 5 + 25 + 5 = 35 mm mm 5 + 40 + 5 = 50 mm U p o r a b a KOMBI plošče je mogoče vsestransko upora­ biti. Lahko se žagajo na poljubne želene oblike in form ate. P ritrju je jo se z žeblji a li v ijaki, ozi­ rom a s specialnim vezivom. Z aradi m ajhne te ­ že in dobre toplotne in zvočne izolacije služijo kot obloge fasadnih sten, zidov in stropov—opeč­ n ih ali betonskih. V graju jejo se v stropove pod podi, služijo kot izolatorji ravn ih betonskih streh in šednih konstrukcij. Posebno so prim erne za gradnjo predelnih sten kot sam ostojni nosilni e le­ m enti ali obloga lseenega ogrodja. V graju jejo se v opaže kot izolatorji betonskih sten. Troslojne plošče se lahko uporab ljajo kot opaž iin obenem obojestranska obloga betonskih sten betoniranih na mestu, k ar p redstav lja za gradbeništvo ve­ lik prihranek. Zm anjša se procent b ru to proti neto k v ad ra tu ri ob jek ta — m ajhna debelina sten zaradi odličnih term ičnih in akustin ih svoj štev plošč. N a č i n p r i t r j e v a n j a KOMBI plošč na opečni ali betonski zid ozi­ rom a strop: Kot vezivo se uporab lja fina cem entna m alta ki se ji doda jubinol lepilo. Vezivo se nanaša na KOMBI ploščo točkovno, nato se plošča pritisne na železno podlago. S tike m ed ploščam i je nujno a rm ira ti s pocinkanim žičnim pletivom (izde­ lovalec »ŽIČNA« Celje) in nato obrizgati s ce­ m entnim obrizgom. N a tako prip rav ljeno površi­ no lahko izvršimo vse v rste ometov. R e c e p t u r a z a v e z i v o 1,5 delov jubinol 5 A 3 dele cem enta 7 delov m ivke Vode se doda toliko, da se dobi konsistenca zidne m alte. ZA VSE DETAJLNEJŠE INFORMACIJE IN POJASNILA SE OBRNITE NA TEHNIČNO INFORMATIVNO SLUŽBO — I Z O L I R K A , L J U B L J A N A , TELEFON 320-096 LJUBLJANA CZ IS !_□ V £=i K A . CZ. 134 Zidanje z dipester bloki omogoča lahek, hiter in ekonomičen način gradnje zaradi izredno ugodnih specifičnih fizikalnih lastnosti: specifična teža: 647 kg/m3 toplotna izolacija: 1 = 0,13 kcal/mk °C je praktično negorljiv. Tovarna penobetona O bdelava in dodelava izredno lahka: d iperster lahko žagate, v rta te , brusite. Sodoben transpo rt: nak ladanje in razk ladan je vam omogoča paletizacija. D ipester je izredno lahek gradbeni m aterial proizvaja: PENOBETON D I P E S T E R Dim enzije: dolžina 49 cm višina 24 cm debelina 5 cm, 6 cm, 7,5 cm, 10 cm, 12 cm. 15 cm, 18 cm, 20 cm, 24 cm in 30 cm D ipester je p rak tično negorljiv. VSE INFORMACIJE DOBITE NEPOSREDNO V OBRATU PENOBETONA V VODICAH Tel. 83 279, 51618 Lite vodovodne in kanalizacijske cevi P roizvajajo se po postopku centrifugalnega litja , s čim er je zagotovljena kom paktnost osnov­ nega m ateria la in druge prednosti, ki izhajajo iz takega načina litja . Vodovodne cevi se proizvajajo z dvem a v rstam a spojev: 1. spoj z m ufo (KOLČAK), tesn jen je z žele­ zom od 0 50 do 0 700 mm, 2. spoj z navojem (UNION), te sn jen je z gu­ m astim prstanom in m atico od 0 50 do 0 500 mm. M atica in gum asti tesn iln i p rs tan se dobav­ lja ta skupno s cevmi in sta n jihov sestavni del. Kanalizacijske cevi se izdelujejo v dim enzi­ jah od 0 50 do 0 200 mm. Fazonski kom adi za vodovodne cevi se prav tako proizvajajo z dvem a v rstam a spojev: 1. spoj z mufo (KOLČAK), 2. spoj s prirobnico (PRIROBNICA). Cevi in fazonski kom adi se toplo prem azu- je jo z no tran je in zunanje stran i z zaščitnim prem azom , ki je obstojen pro ti vp livu korozije in ne vsebuje n ikaklh snovi, ki bi bile škodljive za zdravje. Proizvajalec: RUDARSKO METALURŠKI K0MRINAT ZENICA - Zenica Telefon 21244, lokal 224 - Telex 42121 • Predstavništvo: Beograd, Topličin venae 3/1 SALONIT ANHOVO AZBESTCEMENTNI IZDELKI industrija cementa in azbestcementa a V t O k I a V i r a 11 e tlačne Cevi Za VOdOVOde Anhovo Jugoslavija jn nam akalne sisteme Sedež podjetja 65210 Anhovo Telefon: (065) 78 030 Telegram: salonit anhovo Telex: 34329 yu anhovo Prodajni sektor 65001 Nova Gorica, Kidričeva 20 Telefon: (065) 22 012 Telegram: salonit nova gorica Telex: 34320 yu anhovo Predstavništva: a v t o k l a v i r a n e cevi za cestno in kabelsko kanalizacijo, drenaže ter zaščitne cevi za toplovodne napeljave a v t o k l a v i r a n e cevi in cevni filtri B i s t r a I za vodovode, industrijo in rudarstvo a v t o k l a v i r a n e cevi za hišno kanalizacijo, ventilacijske sisteme in jaške za smeti valovite in ravne plošče, naravno sive in barvane, za strehe, fasade in montažne elemente Beograd, Sarajevo, Skopje, Titograd, Zagreb CEMENTI portland cement PC 550, portland cement z dodatkom žlindre PC 25z 450 in specialni cement S a I o d u r Zahtevajte prospekte in informacije S. G. P. » P I O N I R « N O V O M E S T O KETTEJEV DREVORED 37, TELEFON 21826, TELEX 33710 TE K O Č I R A Č U N PRI SDK 521-1-29 N O V O M ESTO