Štev. 38. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 16. septembra 1828. Leto XV. Novine prihajajo vsako nedeljo, priloga Marijin list i Kalendar Srca Jezušovoga. Cena pri sküpnom naslovi sa dom 25 D, na posamezni naslov 30. D., či se cela naročnina naprej plača do 31. marca. Či se pa plača po 31. marci, je pri sküpnom naslovi cena 30 D., pri posameznom 35 D. M. list i Kalendar se plačata posebi. Amerikanci plačajo za vse vküp 4 dolare. Naroči se na upravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti. Oglase sprejema samo tiskarna in uredništvo v Soboti Kolodvorska ulica 123. Cena oglasov cm2 75 par; 1|4 strani dobi 20%, 1|2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je: do dvajsetipet reči5 Din. više od vsake reči pol D, Med tekstom cm2 1.50 D., v »Poslanom« 2.50 D. Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popusta. Rokopisi se ne vračajo. Izdajateo: KLEKL JOŽEF, vp. pleb. nar. poslanec. Dohodki, na štere premalo pazimo. V Ljubljani se vrši zdaj že par let po vrsti v začetki septembra posebna razstava pod imenom „Ljubljana v jeseni". Razstave so v našoj krajini ešče jako malo poznáne, zato si tisti, šteri so ešče nigdar ne vidli kaj takšega teško predstavlajo ka naj bi to bilo. Če si pa zmislimo na naša senja, gde prinese tisti, šteri misli na senji kaj odati, svoje reči na plac, je tam lepo razvrsti ali razstavi, mamo včasi nekaj podobnoga med razstavov i senjom. Razlika je včasi samo to, da tisti, šteri pripela svoje blago na senje, šče to svoje blago na senji tüdi vsigdar odati. Na razstavo pa lüdjé dostakrat pripelajo kaj takšega, da je samo za póglednoti i se küpčije sledi delajo. Na razstave lastniki navadno pripelajo samo vzorce ali mujštre, blago za odájo pa majo doma. Kakši namen majo razstave ? Pri nas se vršijo razstave plemenske živine, štere se čiduže bole širijo. Godi se pa pri nas, da vnogi že več let gonijo svojo živino na takše razstave i ešče dnesden nevejo, kakši namen majo pravzaprav te razstave. Ništerni mislijo, da so te razstave samo zato, da dobijo za svojo lepo krmleno živino premijo, ali pa pravico da lehko püšča bika. Nego kak živinske, tak posebno ešče drüge, splošno gospodarske, kmetijske, obrtniške i drüge razstave majo ščista drügi namen. Namen edne razstave je te, da se spoznajo tisti, šteri ščejo kaj küpiti s tistimi, šteri majo kaj k odaji; da vidijo tis- ti, šteri majo kakše blago k odaji, što vse ma ešče takše blago i jeli je drügo blago od njegovoga bogše ali slabše; kak pridelavlejo edni svoje blago i kak drügi; kakše blago küpci raj küpüjejo, kak se blago čuva, ka se je v zadnjem časi vse novoga znajšlo i tak naprej. Po tom, kakša je edna takša razstava, najležej presodimo ka vse je zmožna tista krajína ali tisto mesto ali pa posamezni stan, šteri je razstavo pripravo. I tisti, šteri idejo okoli po takši razstavaj dobijo najlepši vpogled kakša je gospodarska moč i sposobnost edne ali drüge krajine, edne ali drüge države. Ka nas vči letošnja ljubljanska razstava? Lehko Povemo ščista na kratko, da nam je pokazala zadja razstava „Ljubljana v jeseni“ to, da smo mi v tom pogledi, kak naj spravimo svoje siromaške dohodke v penez, ešče daleč Odzaja tak za našimi sosedi Štajerci, kak za skrbnimi Kranjci. Na toj razstavi se je jako lepo videlo, da si tüdi Siromaški kmet lehko preci dohodkov pripravi samo či je skrben i se vsigdar zna obrnoti kam trbej i kak trbej. Dnes, gda mamo že vsešerom kraje z železnicov prepletena gda slüži. telefon i radio, i moremo kak najhitrej vze zvedeti, lehko iz vsakšega najmenšega falačeka zemle kaj potegnemo, da mamo za odájo i na te način pridemo do penez. Tüdi naša krajína ma dane jako lepe pogoje, da si povekša svoje dohodke, nego ravno na to jako malo skrbi polagamo. Omenili bi samo sadje i zelenja- vo. Naša krajína ma izredno dobro zemlo tak za sadje, kak za zelenjavo, nego ravno od toga dvojega do zdaj ešče najmenje penez dobimo. Sadje. Pred dvema letoma je dobila naša krajína za sadje blüzi 10 miljonov dinarov. I to je samo ednok tak po ne priliki prišlo k nam. Nekak je pokazao nindri naše lepo sadje i prišli so nemški trgovci pa spoküpili dosta vagonov. Ništerni so resan lepo pobrali sadje, je skrbno spadali v kište, kak so to trgovci želeli. Drügi so pa z ščapom naklestili sadje, napunili lesene kište, s skučenim i červivim sadjom samo pri pokrovi so nadevali lepo sadje. Trgovci so nam za vse to sadje lepe peneze dali. Gda so pa kište odpirali i sadje naprej tržili, so vidli, da so ništerne kište resan pune najlepšega sadja, pri ništerni kištaj so pa niti ne šteli vervati, da je tüdi to sadje prišlo iz naše krajine. I povedali so tej trgovci drügim trgovcom, da naj pazijo, prvle, kak bodo drügoč küpüvali v našoj krajini sadje. Na ljubljanskoj razstavi je lepo bilo pokazati, kak mora biti sadje skrbno nabrano i skrbno spakivano, da se drago oda. Edna mala lesena kištica lepo nabrani skrbno spakivani breskvi košta 40 dinarov, pa vagajo breskvi komaj 5 kil. Teda 8 dinarov kila breskvi. Edna mala kišta grüšek tüdi 5 kil, košta 50 din ali 10 din edna kila. Na te način ne trbej meti dosta drevja, pa lehko dobimo za sadje več jezero dinarov. I to je ležejše delo, skrbno brati i pakivati sadje, kak pa za 1500 din celo leto v Slavoniji trdo delati. Zelenjava. Zelenjavo pa v našoj krajini ešče za domači poseo preveč malo cenimo, za odajo pa sploj nikaj nemamo. Pa nevemo, kak lepe dohodke nam lehko prinese šalata, ugorke, grajšček, paradajs, peteržeo razne dinje krumpli i tak naprej. Nikši poseben künšt je ne to pripovata Vsigdar smo pa lehko dosta bole gotovi v dohodkaj svojega ogračeka kak pa v dohodkaj svoji njiv. Ograček mamo lehko vsigdar pred seov, ga lehko zalevlemo, gda je süšava i tak dale. Dohodki so pa silno lepi. Kak naj spravimo vse to v peneze ? Naša najvekša nevola je to, da je naša krajina popunoma odvisna od različni kšeftarov i prek njüvi rok komaj pride naše blago do pravi küpcov. Povemo, da razmeroma nema niti edna krajina telko lüdi, šteri bi živeli brezskrbno na račun našega siromaškoga lüdstva, kak ravno naša krajína. Samo na hrvaškom i v našoj krajini je mogoče, da majo skoro vso trgovino Židovje v svoji rokaj. Indri v Slovenijo toga nega. Gledajmo na to, da bomo meli kem prvle zadruge, štere spoküpijo vse naše pripelanje. Te zadruge bodo mele zveze naravnoč z velkimi trgovci i drügimi državami. Na te način lehko mi najdrakše odamo svoj pov i dobiček bo melo lüdstvo, ne pa različni kšeftari. Naše občine i nji dužnosti do gimnazije. Prišestni mesec bodo občinski odbori sestavlali proračune za prišestno leto. Protimo je v interesi našega najvišišega kulturnoga pitanja, da se pri toj priliki spomnijo tüdi potreb naše gimnazije. Svoje najbogše sine i i hčere pošilamo vsakše leto na gimnazijo ; dajmo njim priliko, da se kem bole izobrazijo. Izobrazili se pa bodo, či bodo meli na razpolago vse potrebne pripomočke za včenje, Štere mora meti vsakši Srednješolski zavod, či Šče biti na višini. Naša gimnázija je ešče mlada, se komaj razvija i njoj vnogokaj fali. Najbole njoj pa fali potrebna zidina, štera bi bila zadosta velka i bi odgovarjala vsem potrebam i predpisom edne moderne srednje šole. Či bomo čakali, da nam držáva da vse, ka nam je potrebno, bo to samo v našo škodo. Potrebe naše države so jako velke i bo mogoče vsemi komaj z leti zadostiti. Mi pa potrebüjemo gimnazijo zdaj. Ne püstimo nigdar iz misli, da je gimnázija v Soboti naša, v istini nas vseh, naše najdrakše ka mamo. Ravnamo malo pošteno, či njoj ne damo, ka je naša dužnost. Spomnimo se samo, kak je s slovenskov univerzov v Ljubljani. Mlada je ešče. komaj po svetovnoj vojski je bila ustanovlene. Država njoj tüdi nemro v nikelko letaj dati vsega, ka bi univerza potrebüvala. Zato njoj je pa priskočilo na pomoč lüdstvo: posamezniki, občine, podjetja, i tak naprej. Vsi njoj pomagajo po svoji močej, da bo kem bole z vsem preskrblena, da lehko v kem popunejšoj meri slüži svojemi nameni i dosegne svoj cil. Popunoma isto je z našov gimnazijov. Znajmo, da so penezi, štere naložimo v te namen, naloženi v najvekši hasek nam samim. Kak se dviga z višinov ljubljanske univerze, višina vsega slovenskoga lüdstva, ravno tak je zavisna naša krajína od višine naše gimnazije. Naj ne bi bilo teda niti edne občine v našoj krajini, štera bi ne prispevala po svojoj gospodarsko) moči za povzdigo naše gimnazije. Samo v čast i ponos bo Občinam če to včinijo. Komaj prišestnost pokaže v punoj meri, kak velko delo so včinole občine, gda so v najvažnejšem časi spoznale svojo kulturno dužnost. lzgovor, da nega penez, ne drži. Poznamo vse naše obči- ne i znamo, da vsaka konči malo lehko darüje v te namen. Ravno tak je prazen lzgovor, če kakša občina nema dijakov, da je zavolo toga ne dužna podpirati gimnazije, če letos nema dijakov, pa bo mela lehko že prišestno leto ali sledi. Pa ne samo to; Znajmo, da je naša naloga tak velka, da jo zmoremo spuniti samo zdrüženo, če prav vsi sodülejomo. Što pri tom ne dela, greši proti drügomi. Náj bo zadosta! Što šče razmiti, bo razmo i včini svoje. Naj si naše občine postavijo spomenik, kak si vekšega nemrejo postaviti s tem, da zberejo potrebno šumo, iz štere bo v najbližanjoj bodočnosti zrasla moderna prostorna zidina za našo gimnazijo. Agrarne zadeve. Agrarni shodi. Poslanec g. Klekl Jožef so držali tri lepo obiskane Agrarne shode. Prvi je bio v Črensovcih sept. 6, drügi sept. 9. v Dobrov- niki i tretji te den v Gornjem Lakoši. Ljüdstvo je povsed pazlivo i z zanimanjom poslüšalo predavanje i se trumoma javilo za pristop k Agrarnoj zadrugi. Kotrige agrarne zadruge jako naglo rastejo. V kratkom časi od treh mesecov je pristopilo do dvejezero kotrig, tak ka že prek štiri jezero kotrig šte zadruga. Veleposestniške šume k odaji. Imanje kneza Eszterhazija v D. Lendavi je povedale na odájo vse svo- je šume. Vsaki, ki šče te šume küpiti, kak to dovoli začasni Agr. zakun od l. 1925, naj se javi vsako sredo pred poldnevom pri Agrarnoj zadrugi v Črensovcih. Najbogše je naj nekak, spiše vu vesi vküp priglašence i to naznani zadrugi. Cene bodo jako znosne. Dozdaj se je že javilo küpcov na več kak dvejezero blügov. Ki ma poseo pri agrarnoj zadrugi, naj se ne javi odsehmao v Žižkih nego jedino v Črensovcih v prostorih hranilnice i posojilnice v hrambi trgovca Koceta. 2. N O V I N E 16. septembra 1928. Po JOS. JURČIČI: Sosedov sin. I. Zajtra ob deveti je stao pred kühnjov vejke, preci lepo zidane kmečke hiže napreženi voziček. Potači so bili lepo osnaženi, prek sedela je bíla prestrete zelena günja, skrbno na vsej krajaj prikapčena, da se je nindri ne vidlo s slamov napunjeno vreče pod njov. Delavno oblečeni hlapec, z bičom i vajatmo v roki, je prijateljski pregovarjao nepotrpežlivo s prednjim kopitom tla kopajočega krmlenoga erjavoga konja, naj bo miren. Iz hiže stopi moški kakši petdeset let, Srednjega, trdnoga zrasa. Lekaj se je ravno zdaj v Svetešnji obleč oblekao ; gledao je, či je konj dobro napreženi i si ešče zakapčüvao goste posrebrene gumbe na kaputeci. Kak či bi se šteo domisliti, či je kaj pozabo, dene roko na čelo i potegne po nagübanom, debelom obličji, pošlata v žep svojega dugoga kaputa iz erjavoga sükna — gda se zagotovi, ka ma peneze pri sebi, potepka rezgetajočega konja po prsaj, vzeme hlapci vajati i bič pa sede na kolica. „Ka de trbelo iti na senje, Anton senje ?“ pita mimo idoči kmet na kolaj sedečega sosida. „Na senje. — Ti ne boš šou?“ „Ravno nemrem; mam nekaj násteli spraviti,“ odgovori kmet pa, ide dale. Moški na kolaj se obrne i pravi lepoj kakši dvajsti let staroj deklički štera je ravno na prag prišla : „Le naglo, či se ščéš z menov pelati, Francka! Čakao te ne bom.“ „Le požente — odgovori mlajšé — nesam ešče spravlena i tüdi rajša peš hodim.“ „Kak ščéš!“ pravi oča malo razžalenj, da se hči nešče ž njim pelati, nategne vajati i kak blisk se zažené konj s kolicami po gladkoj poti proti cesti. Smrekarov Anton — tak so sosidje zvali našega moža — bio je naj bogatejši svoje občine i ka je imenitno, pridobo si je bogástvo s svojim bo- trüdom i razumom. Njegov oča je bio tüdi preci imeniten kmet v sosidnoj vesi, liki razdeliti je morao svoje imanje med štiri siné, i Anton — najmlajši — je dobo samo zemlišče i tržo, štera je bila dosta menša i slabša od denéšnje, štera je na istom mesti zidana. Prve gotove peneze, dvesto, je meo Anton v rokaj, gda se je ženo, ar to je dobo po ženi. Začeo je küpüvati z zrnjom i raznimi kmečkimi pridelkami i je voziti v mesto. Doma pa je žena z družinov vertivala. Vu vsem je meo srečo. Začeo je tržiti na velci z vinom, küpüvao siromaškim kmetom jünce i krave, štere je krmo i dale tržo. Lüdje so ga ceniti različno ; ništerni na dvajsti, ništerni na štirideset Jezér, ništerni na več; edni so si pa računanje olejšali i so pravili: telko ma, ka sam ne ve, kelko. Zadnji so ne čista lagali, zato ka je Smrekarov Anton resan svojega imanja ne mogao zračunati, ar je zvün par neprilični numer niti pisati ne znao. Za dosta se je ne zaračunao, ar je meo jako dober spomin i med sto dužnikami je znao, kelko má Šteri intereša na dugi, kak či bi vsakšemi posebi na nosi bilo zapisano. Što ma peneze, tisti kaj vala. Tüdi Anton je dosta valao, kama štéč je prišao; pa je to on tüdi razmo. Ponosno je sedo med vsakšo drüžbo. Dobro njemi je djalo če ga je što hvalo i za srečnoga meo: »Ti si že moški, ti ! Ka je tebi, gda maš vsega zadosta !“ Pokazao je pa nigdar ne, da nje- mi to dobro dene; modro se je. držao i zečno kaj drügoga gučati. Samo, gdá njemi je vino štelo že malo v glavo stopiti, je povedao kakšo reč, da se je malo Pohvalo. Ovači je pa rad vsakšega malo dregno, šteri je meo navado hvaliti i štimati se. Občinari so ga šteli zvoliti za župana. Te časti saje pa obrano rekši; da nema časa. z gospodov opravke meti. Dao se je pa zvoliti za prvoga občinskoga častnika. V krčmi je ne rad sam pio. Če je li najšao znane lüdi, je sedo k njim j čakao dukeč kupica do njega ne pride. Prijazen je bio z vsemi, tak z bogatimi, kak s siromaki, preveč je pa nikomi ne zavüpao. Tüdi za r, vino je navadno ne dao več, kak je na konci pri razdelitvi na njega spadnolo. Samo, če je kakše nižiše uradnike dobo v krčmi, te je napojo, pa samo zato, da njim je pri takšoj priliki pred vsemi lehko vse v nos povedao. Dnes je senje v bližanjoj velkoj občini i pela se ta, da bi ništernim kmetom, šteri so ga prosili, küpo živino za pleme. I ar je v zadnjem časi nindri ne bio na senji, bi rad tüdi zvedo, kakše so kaj cene. (Dale sledi). NEDELA. (Po risalaj 16. Evang. sv. Lukakača 14, 1—11.) V tisti časaj, gda je šo Jezušov hižo nekoga prvaka med Farizeji jest krüh, so ga tej gledali. I ovo bio je pred niki človek z vodeno betegom. I Jezuš je spregovoro i pravo postavoznancom i Farižejom rekoč: »Ali se sme v soboto ozdravlati?“ Oni so pa mučali. I prijao ga je, odzdravo i püsto, da je šo. Spregovoro je na to i njim pravo: »Što zmed vas, šteromi spadne osel ali jünec v stüdenec na sobotni den, nede šo včasi i ga potegne na süho?« I ne so njemi mogli na to odgovoriti. Povedao je pa tüdi povablenim priliko, ar je vido, kak si prva mesta zbirajo i njim je pravo: »Oda si Povableni na ženitnino, ne sedaj na prvo mesto, da či je mogoče povableni imenitnejši od tebe, ne pride tisti ki je povabo tebe i njega i ti ne pove: »Daj mesto ti etomi«, _ i ti bi se teda s sramotov sedo na zadnje mesto. Nego, gda si povableni, idi i sedi se na zadnje mesto, da ti pove, gda pride tisti, šteri te je povabo: prijateo, pomekni se više!ʻ Teda boš počaščen pred vsemi tistimi, šteri so s teov vred pri stoli. Ar vsakši, šteri se zvišavle, bo ponižan i šteri se ponižavle, bo zvišan.« Navuk: Šteri šče biti vsešerom prvi, je sam sebi i drügim na poti. Murska Sobota. — G. prof. Bogo Teply je prestavleni z naše gimnazije na državno gimnazijo v Maribor. — Odišli so. Šest dijakov naše gimnazije, šteri so dovršili letos nižišo gimazijo, se je vpisalo na državnom učitelišči v Maribori. Nas veseli to, i nam davle vüpanje, da mo v kratkom časi meli zadosta domači vučitelov i se s tem vredijo razmere na naši osnovni šolaj. — Ka je v Soboti vse mogoče! Znamo za lepo hižo v našem varaši na ednoj z med glavnih vulic. V toj hiži ma gospodinja navado, da zvečer gda pomije posodo, trešči tisto zamazano vodo skoz okno na cesto. Znamo pa ešče za edno hižo, štera se drži za bole »inteligentno« i za toga volo kakpa za jako napredno. Ta pa ne samo zvečer, nego cilo pri svetlom dnevi peliska razno zamazano tekočino na cesto. — Zdaj pa te naj što povej, da je Sobota ne tak napredna kak beduinski del Bagdada. — Či pa škrlatinka skoro nikak ■nemremo zatreti, tomi je pa ja še kriva nečistoča! Slovenska Krajina. — „Sosedov sin". Z dnešnjov številkov Novin smo začno objavlati povest ednoga med najodličnejši slovenski pisatelov, Josipa Jurčiča. Že pred meseci smo povedali, da či nam bo prostor dopüščao, priobčimo za naše lüdi konči malo del od bogši slovenski pisatelov i pesnikov. Jurčiča smo že opisali, Povemo samo, da je ta povest štero bomo priobčil vali izšla leta 1868. Povest nam da lepo i verno sliko kmečki lüdi i vesničkoga živlenja na kranjskom Dolenjskom. V tom deli vidimo, pravo slo- vensko dobro düšo i spoznamo, da med Slovenci, naj so že gde šteč po zemli, nega vnogo razlike. Povest bo malo dukša, zato priporočamo našim lüdem, da si Novine shranijo i bodo tak meli zbrano celo povest. — Tak je ne bilo prav. Od naše gimnazije smo v nikši novinaj ne čteli navodila za Vpisovanje. Učencom je lekar bilo povedano na konci šolskega leta, tisti pa, šteri so šteli dati vpisati svojo deco v prvi razred, so spitavali na vse strani, gde bi kaj zvedeli od vpisovanja. — Vse šole so po novinaj dale na znanje stariš šom, naj si preskrbijo ubožna ispričevala, da bodo tak njüva deca, če so dani pogoji, oproščena prispevkov za zdravstveni fond. Samo z naše gimnazije je to nika ne bilo javleno. Vsakši nemre hoditi gledat v gimnazijo če je tam kaj nabito na kakšoj deski, novine pa naši lüdjé čtejo. Tak bi si Vnogi naprej preskrbeli potrebna Svedočanstva i bi na te načini meli menje Stroškov, ar je naša krajína ne posebno bogata, da bi morali ravno pri nas plačüvati ob takši prilikaj gda indri ne Plačüjejo. To pa vala tüdi za Mursko polje i del Medžimurja. Želemo, da drügoč naše lüdstvo v tom pogledi kaj več Zvedi od gimnazije. Delo dobijo: več šusterski pomočnikov, dve šteparici (švelji) i edna nad 18 let stara dekla za znotrašnja hižna dela. Oglasiti se je na borzi dela v Soboti- — V zadnjoj številki smo priobčili pismo ednoga delavca, naj lüdjé ne silijo preveč v Srbijo, ar nega dela. Drügi nam pa ravno s tistoga mesta pišejo, da so jako zadovolni i lehko vnogo prislüži. Tüdi borza dela v Soboti je dobila glas, da naj spravi ešče vekše število naši delavcov ta, da dobijo dober slüž. V istini povemo, da nam je ne jasno kak se godi našim delavcom na šterom mesti. Strašno potrebno bi bilo, da bi naša krajína, štera vsakše leteto telko delavna lüdi pošle na vse strani po sveti; mela te lüdi organizirane v ednoj močnoj delavskoj organizaciji. Na te način bi znali za vse naše delavce gde so, v kak- šem deli so, i gde se lehko ešče dobi delo za nje. Vüpamo se, da je ne daleč čas, gda se tüdi pri nas to vresniči. — Semenska pšenica za ponesrečenec po toči. Naši lüdje, šterim je toča vse vničila, dobivajo te dni semensko pšenico, štero je preskrbo oblastni odbor mariborske oblasti. Pšenica je lepa i košta 320 Din meter. Vseedno je pa bilo pri tom deli naše lüdstvo jako razočarano ar v istini povedano, kakša posebna pomoč od mariborskoga oblastnoga odbora za naše lüdi je gotovo nej pšenica za 320 Din. Za to i ešče za menšo ceno bi naši lüdje gdešteč lnhko dobili dnesden dobro pšenico i nišče ne bi pravo, da nam je stem kakšo posebno dobroto včino. — Tečaji za konserviranje sad- ja, zelenjave i brezalkoholne pijače v Maribori se vršijo: 17.‘, 13. i 19. semptembra tri dnevni tečaj za konserviranje sadja i zelenjave ; 20. septembra enodnevni tečaj za izdelovanje Sadni sokov (brezalkoholni sadni pijač). Oba teva tečaja sta namenjena predvsem gospodinjam i devetom, 6. oktobra se vrši enodnevni tečaj za izdelovanje sadni sokov: Tečaji so brezplačni, za prviva dva tečaja se trbe prijaviti najkesnej do 15. septembra za zadnjega pa do 1. oktobra na: Podružnico sadjarskega in vrtnarskega društva Maribor, vinarska in sadjarska šola. Odprla seje posojilnica v G. Lakoši sept. 9. Predsednik posojilnice v Črensovcih Klekl Jožef nar. poslanec i tajnik Plej Jožef sta bila navzoči pri toj priliki. Gospod nadvučiteo Šömen Janoš kak tajnik nove posojilnice so z punov gorečnostjov prevzeti ti velevažno delo, ki bo rodilo najlepše sede. Ta posojilnica je prva med našimi Madjari. Oseba g, Šömena je garancija, ka bo posojilnica svoj cio v popolnosti dosegnola. — Novi most na Müri poleg staroga železničkoga je že do dve tretjini gotov. To jej tisti pravi železnički most, šteri je meo na to mesto priti; ar je pa te pred leti, gda bi se mela železnica odpreti, ešče ne bio gotov, so postavili začasno te stari most, kak je bio do zdaj na Müri. Či tüdi je te stari most za železnico malo slab i ne pripraven, dober bi pa bio, či ga dobimo, da bi ga pri Petanci položili prek Müre. Tü je strašno potrebno, da se ednok odpre cesta i reden promet iz naše krajine proti Maribori. — Postaje pri nas i prek Müre. Či se človek pela od Maribora proti Soboti, vidi, da so vse postaje jako skrbno v redi držane i vse v najlepšem cvetji i zelenji. Kak Zadnja takša lepa poslopja, vsa v rožaj i cvetji, je veržejske. Gda se pa človek pripela prek Müre k nam, je včasi strašno vse zapüščeno. Najbole se to opazi včasi v Beltinci. Postajena-čelnik v Beltinci gotovo nema niti najmenšega smisla za to, da bi postajo malo olepšao, ali pa to sam rad dela tak, naj drügi lüdje vidijo, kak je pri nas vse bole zamazene, kak v drügi krajaj. Ravno to vala za večino drügi postaj v našoj krajini. — Stüdenci naj se čistijo! Okrajno glavarstvo v Soboti naroča vsem županstvom, naj v letnom časi, gda je malo vode očistijo vsi svoje stüdence. To je dobro iz zdravstvenih pogledov, ar se v stüdencaj, gde zajimajo vodo z različnov posodov, nabere dosta nesnage, tak da se čüti že na teki vode. Očiščeni stüdenci pa dajo tüdi dosta več vode, ka je posebno važno v slüčaji ognja. Ravnotak naj se očistijo različne mlake i dobro ogradijo, da se ne zgodijo nesreče. 16. septembra 1928. NOVINE 3 Domača politika. Naš parlament je izdak na počitnicaj. Vlada pripravla celo vrsto zakonski predlogov, šteri pridejo na vrsto zdaj pri jesenskom zasedanji parlamenta. Opozicija, to je Pribičevičovi i Mačkovi poslanci se pa zdaj čednijo okoli svojega programa. Vlada je izjavila, da se bo razgovarjala ž njimi, samo jasno naj povejo, ka pravzaprav ščejo. Nego tak Maček, predsednik hrvaške seljačke stranke, kak Pribičevič, sta ešče ne na jasnom ka naj zahtevala od vlade, da bo mir i red v državi. Zdaj se čemerita na dr. Korošca zakaj zahteva kaj takšega od njij, da bi to dr. Korošec že itak morao zdaj znati, ka njeva ščeta, Po novinaj se pa med seov kregata. Maček pravi, naj bo Hrvatska samostojna, naj majo Hrvatje svoj sabor v Zagrebi i velke pravice v mejaj Jugoslovanske države. Pribičevič pa po svoji poslancaj pravi, da naša država nesmi biti tak vremena, da bi posamezni narodi meli v njoj kakše posebne pravice. No, zdaj pa naj zdrav človek razmi te lüdi, ka prvzaprav ščéjo. Kakše krivice se zdaj godijo lüdem ? Naši demokratje bi strašno radi lüdem pokazali, kak velke krivice se godijo lüdem zdaj, gda ma državno oblast v svoji rokaj dr. Korošec. V svoji novinaj so začnoli pisati, kak zdaj grozovito več dače plačamo kak prvlé gda so oni meli vlado v rokaj. No, s tem so nikaj ne mogli posebnoga opraviti, ar vsakši na svojoj koži čüti, da je že letos menje dače plačao gda je novi davčni zakon, šteroga je ta vlada Zglasala ešče ne stopo v valavo. Z novim letom pa, gda se bo dača pobirala po novom zakoni, plačamo bole kak edno tretino menje dače kak do zdaj. No, zdaj na zadnje so pa začnoli od drügi velki krivic kričati, Štere se godijo njuvim lüdem. Te velke krivice so to, da je policija več demokratov osodila, na 100 dinarov kaštige, ar so v Ljubljani po vulicaj ^spodobno kričali proti ministerskomi predsedniki dr. Korošči. Ja, naši demokratje se naj ednok navčijo, da je med ministrskim predsednikom i kakšim čobastim demokratom že malo razlike. I či je ne dovoljeno blatiti i poštenje kradnoti navadnim lüdem, je ravno tak ne dovoljeno i ne pošteno delati to ednomi ministrskomi predsedniki. I či se dnesdén kaštigajo ne pošteni lüdjé, je to nikše strašno preganjanje ne. Preganjanje je bilo te, gda so pod demokratskim vladati greganjali, kaštigali i zaperali poštene i nedužne lüdi. Svetovna politika. Albanija je gratala monarhija. Albanski parlament je svojega dozdajšnjega predsednika republike proglaso za krala i svojo državo za kralevine. Novi krao Ahmed Zogu si je pridržao jako velke pravice v ravnanji države. Kak prvivi državi sta priznali novoga krala Italija i Vogrska. Drüge države pa se ne brigajo preveč za to. V Grčiji je po volitvaj vse jako bole prijazno gratalo našoj državi kak pred tem. Zdaj se vršijo med našim zvünešnjim ministrom i zastopniki grške države pogajanja za Prijatelsko i trgovsko pogodbo med obema državama. Največ nevole dela v grš-koj državi nikša nova bolezen, štera se je razširila v toj državi. Doktori nemrejo omejiti te bolezni i je betežnikov že vnogo sto jezero. Skoro vse delo po celoj državi počivle i držáva ma že na milijarde škode od te bolezni. Vnogo jezer lüdi je že spomrlo vrastva pa zdaj ešče nevejo drügoga proti toj bolozni kak citrone pa led. Drüge države so prišle Grškoj na pomoč v tej teški časaj, bojijo se pa, da bi to bolezen zanesli tüdi v drüge kraje. Mirovni pakt i zborovanje v Ženevi. Dva najvažnejšiva dogodka v zadnjem časi sta bila podpisane mirovne pogodbe v Parizi, štero je Sestavo amerikanski državnik Kellog i šteroga so podpisal vse velke države v Europi. Ta pogodba veli, da nesmi niti edna država z vojskov napadnoti drüge države, či je prvle nej bila sama napadnjena. To pogodbo podpiše tüdi naša držáva. Drügo važno delo je bilo zborovanje držav v Ženevi štere so včinjene v drűštvi narodov. Tü so se iskale predvsem nove zveze med posameznimi državami, da bi se kem bole utrdo mir med narodi i državami. Prekusnice. Najbole gotovo. Gospod, šteri je spao v ednoj vesoičkoj oštariji, je proso naj njemi dajo budilno vöro, ar bi rad zajtra že ob štiraj vstano i šo na železnico. Krčmarica njemi resan prinese vöro i pravi: »Znajo gospod včasi ta vöra nešče cinkati. Či bi tüdi zajtra ne štela cinkati, samo malo s prstom sklonckajte po njoj pa se naed-nok zmrsi.« Dijaško polje. 3 dni peš po Goričanskem od 16. do 18. avg. III. Medtem, ko smo si veselo pripovedovali, se je solnce skrilo za oblake in le včasih je pokukalo izza njih, kakor bi seštavalo. G. je rekel, da gre še do „jošja“ z nami. Brez dvoma je bil vesel naše družbe. Mi Seveda tudi. In res smo za-vili iz Petrovec v dolino proti jošji. G. župnik je ponosno korakal na čelu devetorice in krepko zasajal palico v zemljo. Zdaj pa zdaj se je ob pripovedavanju zasmejal, da je kar zabobnelo po dolini. Mi smo bili Seveda tudi vsi izven sebe kakor Izraelci pred Jeriho. V dolini se vstavimo. »Zdaj pa greste«, reče g. „mimo tega mlina, potem pa ob potoku gor in pridete v Čöpince.“ — »Prav lepa hvala, g. župnik, za Vašo prijaznost in gostoljubnost« — se po vrsti zahvaljujemo, jo se ločimo. »Gyezero let Vas Bog naj živi !«, zakliče kadoči Joško, ne da bi slišal g. župnik. „Tri sto let !“, Prisega pedagog, da naj bo res teko. Lücovska dolina je odmevala od petja in vriskanja in se je gotovo radovedno ozirala po nenavadnih popotnikih. Mračilo se je, ko smo zapuščali dolino in lezli počasi na Stroski vrej (na Spitzberge). Ko smo končno dospeli do gostilničara g. Sukiča, je bila že na pol tema in počasi je začelo deževati. Gostilničarki, ki je prišla slučajno na prag, Povemo kdo smo in da hočemo pri njih prenočiti. Medtem pride gospodar sam, ki nas je nekatere še poznal od lanjskoga leta, in nas petje v sobo. „Tü notri hodte i zdevlite doli“, pravi g. Sukič, medtem pa prižiga luč. »Spali mo nindri na gümli«, pravimo, »kakšo slamo i ponjavo nam dajte.« — »Dobro, vej vam že nekaj napravimo.« »Mati, ví nam pa nikaj kühajte za večerjo.« — „Ka te ščete gyesti?« »Grbanjovo župo nam sküjajte.« Medtem, ko nam je gospodinja kühala večerjo, smo mi pridno praznili nahrbtnike. Za dobre pol ure je bila že grbanjova župa na mizi. Vsak je dobil svojo porcijo. Presneta župa, da se nam je dobro prilegla. Zares, izvrstna je bila. (Dalje.) Na rednem občnem zboru Slov. kat. akademskega društva „Zavednost“, je bil izvoljeni sledeči drüštveni odbor: Predsednik Maučec Matija stud. med., podpreds. Varga Jožel abit., tajnik Halaš Daniel abit, blagajnik Horvat Matija cand. geod Knjižničar Bedernjak Teodor abit. GOSPODARSTVO. Pogovori. Martin: Dobro jütro Miška, ka pa že pa rogačeš s tem trijer cilindrom, kak da bi kebre s kleti preganjao. Miška: Bog dáj Martin, Bog dáj. No, no, ti pa se ne čemeri vsikdar kak büdilna vöra v svojem posli. Martin: Ka pa te čistiš Miška to pšenico, vej pa nega notri ne grahora, ne kokoja, sploj nikaj čarnoga ne vidim zmes med zrnjom. Miška: Hja, očistiti morem semensko zrnje od zdroblenoga, da nemo meo prazne zemle tam, gde bi kaj takšega posejao. Vidiš, s trijerom očistim semensko zrnje od zdroblenoga zrnja, od travinoga seména pa tüdi drobno, malovredno zrnje, tak, da mi za seme ostane samo lepo, puno, debelo i Zdravo zrnje. Znaš dragi moj Martin, za seme je ne zadosta samo to, či ti med zrnjom nikaj čarnoga ne vidiš. Jaz se s tem nigdar ne zadovolim. Zato pa lehko tüdi vidiš razliko med mojim i tvojim siljom. Že na pogled vse moje njive vnogo lepše vö vidijo od tvoji. Gda pa pride mlatitev, te pa znaš kelko metrov davlejo moji križi. Vse to pa pride od toga, da jaz semensko silje vsikdar jako dobro očistim i komaj na to odločim za sejanje. V žiti jeste na priliko tisti sivi grahor, šteri ma ravno takšo farbo kak žito i ga prvle skoro ne opaziš nego gda ti ga trijer že od žita odloči. Martin: Prav maš Miška. Jaz sam si že tüdi mislo, da moram malo nači delati s svojim semenskim siljom kak sam pa delao do zdaj. Znam pa, da si ti v tom pogledi razmeten gospodar, te prosim, da mi daš večkrat kakši dober nasvet. Za zdaj bi te samo lepo proso, če mi posodiš tvoj trijer, da si tüdi jaz kak najbole očistim svoje semensko silje. Ne mi trbej dosta pripovedavati kelko je vredno či človek seja Čisto i lepo silje. To vidim na tvoji njivaj, najbole pa pri mlatitvi, gda ti križi davlejo metre, kak nikomi drugomi. Miška: Iz srca rad ti posodim, drügoč si pa ešče kaj pogučiva. Nigdar človek telko ne vej, da bi se ne mogao ešče kaj navčiti. Izjava. Podpisani izjavlam, da ne sam plačnik za duge, štere napravi gdešteč moj sin Horvat Gusti. Bratonci, 6. IX. 1928. HORVAT JOŽEF. Hižnim gospodarom na znanje! V vašem lastnom interesi nemrete včinili nikaj bogšega, kak či date svoje hiže sekulerati proti ognji pri svetovnoj najstarejšoj i najbogatejšoj ROYAL EXCHANGE ASSURANCE angleškoj drüžbi v Londoni, filijala Ljubljana. Osnovana je leta 1720 i razpolaga z garancij skov glavnicov nad 5 milj. dinarov. V slučaji ognja opravi likvidacijo najhitreje i izplača Škodo solidno i hitro. Generalno zastopstvo za Prekmurje VIKTOR ŠINKEC M. SOBOTA. Poljska ul. 366. 4. NOVINE 16. septembra 1928. Cene. Cene silji se jako po mali giblejo. Nemrejo se ne zdignoti, pa tüdi znižale so se do zdaj nej, čiravno bi to küpci silja strašno radi videli. Zanimivo je to, da bi tisti, šteri majo k-odaji silje, jako radi ceno pšenice i to konči najbogšo semensko pšenico zdignoli na 300 Din za 100 kil. Ali to se njim je ešče nej posrečilo. Različi trgovci pa že tržijo kmečkomi lüdstvi semensko pšenico za 320 do 330 Din. Tak smo prišli do toga, da kmečki človek nemre najti küpca, šteri bi küpo semensko pšenico za 300 Din, či pa on sam ščé küpiti takšo pšenico, ga prosijo trgovci šteri so nikšega trplenja ne meli ž njov, 320 Din za 100 kil. Grah. Na placi kmečki povov se je prikazao tüdi prvi grah razni vrst. Na grah je letos slabo vplivala velka süšava, zato je pridelanje dosta ménše od lanskoga leta. Redki so tisti, šteri bi letos telko graha pridelati kak lansko leto. V splošnom sodijo, da je letos v celoj Sloveniji komaj štrti del telko grahá kak v lanskom leti. Zato cene grahi gotovo letos močno poskočno. Zdaj so cene ešče ne stalne, süčejo se pa okoli 5.50 do 6.50 Din za kilo. Dobro je pa obrodo grah letos v Južnoj Ameriki, Odked so ga začnoli že v vekši vnožinaj zvažati v Europo. Detelčno seme je zavolo letošnje süšave nikelko slabše kak lani, pa tüdi dosta menje ga je. Cene bi se letos gotovo preci zdignole, nego Ostalo je vsešerom ešče jako dosta semena od lanskoga leta. Tak dobre letine za detelčno seme, kak je bilo lansko, smo pa že dugo ne meli. Zdaj cene detelčnomi semen! nikelko skačejo vüpamo se pa da v kratkom lehko že približno pravo ceno dobimo. Sühe gobe. Sühi grbanji so se komaj na konci augusta i v začetki septembra prikažali za odajo. Plačüjejo se jako dobro i to 70 do 80 Din za kilo. Sadje. V vekši vnožinaj Prihaja zdaj sadje k odaji. V naši krajaj je sadje ne ravno preveč dobro obrodilo, jako Iepo je pa obrodilo v ništerni krajaj po Štajerskom i Kranjskom. V Maribori i v Ljubljani na placi je sadje drago. Hodijo pa v Slovenijo že iz drügi držav spitavat po sadji i ga ščejo v velkoj vnožini spoküpili. Kaže, da bodo jesenske jaboka i grüške mele jako dobro ceno. Tüdi slive so močno osolene po ceni. V Maribori na placi na priliko dobi za 1 dinar komaj 8 do 12 sliv. Breskvi lepše so po 1 dinar edna, pa tüdi za 3 dinare dve breskvi. Jaboka so pa 1 do 3 za dinar ravno tak grüške. Srečni so tisti, šteri majo letos vnogo sadja, i ga bodo znali lepo pobrati i odati. Jabočnico delati iz sadja i to iz dobroga i lepoga sadja, se. dnesdén v istini malo splača. Les ma izdak jako dobro ceno i jako pitajo za njega. V zadnjem časi posebno Nemčija i Holandija küpüjeta vnogo lesa Prinas. Zanimivo je, da tej trgovci küpüjejo samo lepo obdelani les. To je na gladko žagani ali tesani les, tak, da so kubiki vsigdar natenčno določen! i da sledi nemajo nikši odpadkov več. Iz naše krajino se lesa malo trži razen hrastovoga lesa smo to sprotoletje za ma- lo ceno dosta zapravili, ka je samo nam v škodo.. Zrnje na ljubljanskoj blagovnoj borzi: Pšenica baška 290— 295 Din. pri küpüvanji celoga vagona. Pšenica v Novom Sadi 252 Din. Kukorica 330—352 Din. Oves 260—270 Din, Ječmen 310—325 Din. Mela pšénična nova 440—460 Din, stara 500— 510 Din. Živina. Jünci (biki 9—7 Din. Krave debele 6—5 Din. Krave za klobase 4—3 Din. Teoci 12—10 Din. Svinje. Prasci 6 do 8 tjednov stari 200—300 Din. 3 do 4 meseca 350—440 Din, 5 do 7 mesecev 460— 500 Din. Krmleniki živa vaga 9 do 12.50 Din, mrtva 14.50 do 17 Din. Kokoši, piščanci. Kokoši v Ljubljani 20 do 35 Din, v Maribori 30 do 45 Din. Piščanci v Ljubljani 10 do 30 Din, v Maribori 15 do 30 Dinarov. Krumpli v Ljubljani 2 Din za kg., v Maribori 1.50—1.25 Din. Lük v Ljubljani 3 Din 1 kilo, v Maribori pa 2.50 Din. Mleko. Na velko .25 do 2 Din, na placi 2.50 Din. Belice na velko 1 do 1.25 Din. na placi 1*25 do 1.50 Din. Med 15-18 Din kila. Grozdje. Cena pri nas 8—12 Din, v Ljubljani 8—14 Din. Banatsko grozdjo: portugiško 3—4 Din, navadno belo 4—5 Din, sortno grozdje 5—8 Din za 1 kg. Sadje. Grüške 4—8 Din, Jaboka 4-—7 Din, Breskvi 6—10 Din 1 kg. Slive v Soboti liter 3 Din, v Maribori 1 kg. 7 do 10 Din. (V Maribori ji nájveč tržijo po 8 do 12 sliv za dinar. Les. Jeličova stebla 1 kub. meter na železničnoj postaji košta 225 Din. trami 270 Din. Hrastova drva 15 50 za 100 kil. Trda drva 140 do 160 Din kub. meter, mehka drva 60 do 120 Din. Za kub. meter. Razpis. Za nabavo lesa navedeno pod št. 1., 2., 3., 4., 5., 6., 7., 8. i delo za rušt na novo poslopje Hranilnice i posojilnice v Črensovcih. Delo i nabava se odda najfalešemi ponudniki. Tesarsko delo z materijalom i z vožnjov sküpno. 1. 403 86 m2 novoga rušta z mehkoga lesa, dimenzije v načrti (plani) naprej pisane mere. Les mora biti zdrav in štiri kotni, na po sühi 5/4 late leseni venci s protili 25 mm debele deske. Vse železo tüdi i cveki rušt gor postaviti po načrti m2 403.86 z vsemi drügimi delami. 2. 14.50 m2 novi rušt ober glavne stopnice i stranišče na dva žleba gor plačilo, ar se vtegne na glavni rušt vse kak pod štev. 1. m2 14.50. 3. 21 00 m2 novi rušt ober načelnikove sobe na glavno lice po načrti z vsemi protili Štev. 1 m2 21.00. 4. 49 75 m2 novi rušt pritličje se spremeni da dobi drügi načrt. Samo za fasado lesene mere kak Štev. 1. Oder dobi v rušti 20 mm. d. deske ali to ostane v sprejetom načrti z vsemi drügimi delami m2 49.75. 5. 21.63 m2 novi strop 18/21 m/m. deske odzgoraj 30 m/m debele deske na fuge 3/4 late z vsemi drugimi delami m2 21.63. 6. 19.75 m2 novi čakatur z mehkoga lesa 15—17 cm. d. 15 cm. na stene gor ležeče odspodi 20 m/m desko gor položeno i vküp tamplano ober stopnje m2 19.75. 7. 149.76 m2 novoga stropa na dvorani 20/24 cm. močni štiri kotni trami 20 m/m d. deske odspodi gor zabiti 30 m/m d. deske odzgoraj i na tuge 3/4 late vse komplet gotovo m2 149.76. 8. 2 kom. stranišče deske 45 cm. visoko, 58 cm. široko, 30 m/m. debele deske na ednoj strani čisto shublene i na mesto potrdjeno poprek 2 kom. Vsi, ki želejo les spravlati i rušt delati, naj pismene ponüdbe pošlejo najkesnej do 18. ang. 1928. na Hranilnico i posojilnico v Črensovci. Načrti se vsaki den lehko poglednejo pri Posojilnici v Črensovci. Načelstvo. Razpis. Krajevni šolski odbor v Tešanovcih razpisuje delo prekriža strehe šolskega poslopja, maltanje spodnjih zunanjih delov zidovja ter kanalizacijo okrog šole. Interesenti naj se pismeno ali ustmeno zglaso do 20. t. m. ob 4 uri pop. pri naslovu. Krajevni šolski odbor Tešanovci. Mali oglasi. Sode vseh velikosti ima vedno v zalogi po najnižjih cenah FRAN REPIČ sodarsko podjetje Ljubljana Trnovo. Pomočnike sprejme v trajno delo. Veleposestvo. 264 plügov, prvovrstne gorice, sadonosnik, njive, travniki, gošče, krasna stanovanjska i gospodarska poslopja električna i telefonska napelava, bogat živi i mrtvi inventar, blüzi mesta i kolodvora, se fal oda vküper ali posebej. SLIVAR Ljutomer Slovenija. Naznanilo. Županstvo občine Cankova naznanja, da se vrši kramarsko Živinsko i konjsko najvekše letno senje dne 24. septembra. Vabijo se vsi küpci i Prodajalci dobroga blaga. OBČ. ODBOR. Vsa popravila pri vüraj zgotovi dobro i fal z garancijov VACLAV PLAČEK v Murski Soboti, gostilna g. Baca. Razglas. Agrarna zadruge naznanja vsem kotrigam agrarne zadruge, da od 16. septembra naprej bodo uradni dnevi vsako srejdo predpoldnom od 8 do 12 vüre v prostoraj Hranilnica i posojilnice v Črensovcih. Drüge dnéve se stranke ne sprimejo. Načelstvo. Amerikanci pozor! Ste že prišli iz Amerike? Ali samo ščete priti? Vaša prva skrb bodi, da si Spravite kem lepši dom. To pa dosegnete, či si date zozidati Iepo, Zdravo in kaj je najvažnejše fal hižo. Dnesden že vsi Amerikanci tak delajo. Obrnite se pismeno ali ustmeno na g. FRANJO LEVAŠIČA, zidarskoga podjetnika v DOLNJOJ LENDAVI št. 57. Jugoslavija. On i samo on, Vam napravi hižo, štera Vam bode po volil HALO ! GVÜŠNO ! KMEČKA POSOJILNICA v M. Soboti r. z. z n. z. (poleg špitala). Hranilni vlog ma nad 1,500.000 Din., štere obrestuje po 8% do 9% Vloge se sprejmejo od vsakoga. Dobroga stanja je pa nad 12,000.000 Dinarov. Uradni dnevi so v tork, četrtek i v nedelo od 9—12 vöre. Srečen je tisti, ki ma v gvüšnom mesti svoje peneze naložene. Vsakovrstne sirove in svinjske kože kupuje po najvišji dnevni ceni Franc Trautmann Murska Sobota Cerkvena ulica 191. KMETOVALCI! Iz sombatelske fabrike »Pohla in Sinovi" ima na prodaj mašine za slamo rezati trgovina z železnino TIVADAR FRANC v Dolnji Lendavi. Za PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN, Izdajatelj KLEKL JOŽEF. Urednik: FRANC BAJLEC.