Znanstvene razprave _____ _. 
GDK: 165.52:232.3:931: (497.12) 
Razmejitev provenienčnih območij na osnovi fitogeografskih kriterijev 
Delimitation of Regions of Provenance on the Phytogeographic Basis 
Lado KUTNAR' . Sašo ŽITNIK""'" , Hajka KRAIGHER*""* 
Izvleček: 
Kutnar, L., Žitnik, S., Kraigher, H.: Razmejitev provenienčnih območij na osnovi fitogeografskih kriterijev. Gozdarski 
vestnik, št. 9/2000. V slovenščini, s povzetkom v angleščini, cit. lit. 23. Prevod v angleščino: Hajka Kraigher. 
Obnova gozdov na osnovi gozdne genetike, z rastišču prilagojenim gozdnim reprodukcijskim materialom, je vgrajena v 
koncepte gojen ja gozdov v Sloveniji že vsaj od petdesetih let dalje. Takrat je bila pripravljena tudi prva razdelitev Slovenije 
na semenarske okoliše na osnovi fitogeografskih območij. Koncept se je razvijal v smeri semenarskih enot. ki združujejo 
podobna rastišča v posameznih višinskih razredih na karbonatni in nekarbonatni podlagi. To je operativno zahtevno in 
ne omogoča enostavne razmejitve na terenu. Zato s pripravami na vključitev Slovenije v EU v skladu z direktivami EU 
o gozdnem reprodukcijskem materialu ponovno zastavljamo osnove za razmejitev provenienčnih območij. Zakonske 
osnove za določitev provenienčnih območij bodo postavljene v novem Zakonu o gozdnem reprodukcijskem materialu, ki 
je trenutno še v fazi predloga. Natančno bodo provenienčna območja določena s pravilnikom tega zakona. V prispevku 
so predlagane potencialne osnove za oblikovanje provenienčnih območij v Sloveniji na podlagi fitogeografske delitve 
Slovenije. 
Ključne besede: provenienčno območje, semenarska enota, fitogeografska delitev, Slovenija. 
Abstract: 
Kutnar, L., Žitnik, S., Kraigher, H.: Delimita1ion of Regions of Provenance on the Phytogeographic Basis. Gozdarski 
vestnik, No. 9/2000. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 23. Translated into English by Hajka Kraigher. 
Regeneration of forests by sowing and planting is based on the principles of forest genetics. It has been incorporated 
into the silvicultural regulations of Slovenia from the fifties onwards, through the usage of forest reproductive materials 
from adequate seed sources best suited to the forest sites. The first delimitation of Slovenia into seed regions on the 
basis of phytogeographical distribution has been accepted at the same time. This delimitation has be en further developed 
into seed source units, which are combining si milar forest sites on carbona te and non-carbonate ground rock material of 
different elevation zones. The application of seed units in practice and its delimitation on the map is difficult. Therefore, 
in the con text of harmonisation of our legislation with the Directives of the European Union, we have start ed to establish 
a new foundation for the delimitation of regions of provenance in Slovenia. The legislative basis will be written in a new 
Act on Forest Reproductive Material, which has been under preparation. A better definition and thematic maps will be 
presented in the subsequent regulations. ln this article the potential basis for delimitation of regions of ~rovenance in 
Slovenia is proposed on the basis of the groups of phytogeographical districts. 
Key words: region of provenance, seed source unit, phytogeographical delimitation, Slovenia. 
1 POMEN PROVENIENČNIH OBMOČIJ 
SIGNIFICANCE OF REGIONS OF PROVE-
NANCE 
V procesu evolucije se populacije dreves prilaga-
jajo lokalnim razmeram. Selekcija vpliva na prilaga-
janje populacij lokalnim razmeram na genetski ravni, 
zunanji odraz različno izraženih dednih zasnov pa se 
*dr. L. K., univ. dipl. inž. gozd., GI S, Večna pot 2, 1000 
Ljubljana, SLO 
**mag. S. Ž., univ. dipl. inž. gozd., GIS, Večna pot 2, 
1000 Ljubljana, SLO 
***doc. dr. H. K., univ. dipl. biol., univ. dipl. inž. gozd., 
GI S, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, SLO 
GozdV 58 (2000) 9 
pokaže v fenotipu. Zato moramo pri sadnji oziroma 
setvi upoštevati genetsko variabilnost med posamez-
nimi populacijami dreves. Zaradi ohranjanja naravne 
stabilnosti sestojev je pri sadnji oziroma setvi naj-
bolj primerna uporaba reprodukcijskega materiala s 
podobno genetsko zasnovo, kot jo imajo avtohtoni 
sestoji. S tem preprečujemo vnos tujega genetskega 
materiala, ki bi zaradi medsebojnega opraševanja 
lahko vplival na avtohtoni genetski material in oslabil 
naravno stabilnost sestojev. Da zadostimo tej zah-
tevi, omejujemo provenienčna območja, ki so geo-
grafsko zaokrožena območja, znotraj katerih imajo 
populacije določene drevesne vrste podobno ge net-
35 
Kutnar. L., Žitnik, S .. Kraigher, H.: Razmejitev provenienčnih območij na osnovi fitogeografskih kriterijev 
sko zasnovo (WRABER '1950). Zato je priporočljivo, 
da se gozdni reprodukcijski material, nabran v dolo-
čenem provenienčnem območju, uporablja samo v 
tem območju. 
2 DOLOČANJE PROVENIENČNIH OBMO~ 
ČIJ 
2 DETERMINATION OF REGIONS OF PROVE-
NANCE 
Najboljše metode za določanje provenienčnih 
območij so provenienčni poskusi in analize DNA, saj 
lahko s temi metodami določimo razlike v genetskih 
zasnovah med posameznimi populacijami dreves. 
Vendar so metode provenienčnih poskusov dolgo-
trajne in logistično zahtevne, analize DNA pa so še 
v fazi razvoja. Trenutna in začasna rešitev je dolo-
čanje provenienčnih območij na podlagi naravnih 
dejavnikov (kamnina, tla, relief, vegetacija, lokalno 
podnebje itd.), za katere predvidevamo, da vplivajo 
na genetsko raznolikost posameznih populacij 
dreves. Naknadno lahko provenienčna območja 
dopolnjujemo in preverjamo na podlagi rezultatov 
provenienčnih poskusov in analiz ONA. Meje prove-
nienčnih območij praviloma tudi prilagajamo adminis-
trativnim mejam, ki so po možnosti na terenu ozna-
čene, in to zaradi lažjega določanja provenienčnih 
območij na terenu in zaradi lažjega nadzora nad sad-
njo oziroma setvijo. Provenienčna območja so pra-
viloma dodatno razdeljena na posamezne višinske 
pasove. 
3 PRAVNE ZAHTEVE 
3 LEGAL REQUIREMENTS 
Nova Direktiva EU o gozdnem reprodukcijskem 
materialu ( 1999 ), ki je zavezujoča pravna osnova za 
zakonodajo posamezne države članice EU, ki ureja 
to področje, najprej definira provenienčno območje: 
Za vrsto ali podvrsto je provenienčno območje 
površina ali skupina površin z dovolj enotnimi ekološ-
kimi pogoji, znotraj katerih se nahajajo sestoji ali sku-
pine semenjakov, ki ob upoštevanju primernih višin-
skih pasov kažejo podobne fenotipske ali genske 
značilnosti. 
Nato direktive določajo: 
V primeru izhodiščnega materiala, namenje-
nega proizvodnji reprodukcijskega materiala kate-
gorij "geografsko poreklo" in "izbran}'} države članice 
razmejijo provenienčna območja za ustrezne vrste. 
Države članice pripravijo in objavijo zemljevide, ki 
prikazujejo meje provenienčnih območij. Zemljevide 
pošljejo Komisiji in drugim državam članicam. 
356 
Z včlanitvijo v EU bomo v Sloveniji moral\ imeti 
določena provenienčna območja, ki bodo jasno raz-
vidna na zemljevidu . V novem Zakonu o gozdnem 
reprodukcijskem materialu, ki prehaja v fazo pre-
dloga, bodo urejene zakonske podlage za določitev 
provenienčnih območij v Sloveniji. Natančna razme~ 
jitev provenienčnih območij bo določena s posebnim 
pravilnikom tega zakona. 
4 ZGODOVINA IN TRENUTNO STANJE V 
SLOVENIJI 
4 HISTORICAL GROUNOSAND PRESENT CON-
OITIONS OF REGIONS OF PROVENANCE IN 
SLOVENIA 
Prvo razdelitev Slovenije na sedem provenienčnih 
območij, ki so se imenovala semenarski okoliši 1, je 
postavil Maks Wraber (1950). Poudaril je biološke 
osnove gozdnega semenarstva in drevesničarstva 
ter nujnost načrtno urejene, usmerje\tane in nadzi-
rane semenarske službe, predvsem izvora (prove-
nience) in izbora (selekcije) gozdnega semenja. Na 
osnovi geografskih, geološko-petrografskih, klimat-
skih in vegetacijskih področij, opredeljenih na 
osnovi fitocenologije, so v tem času razdelili Slo-
venijo na sedem gozdnih semenskih okolišev 
(WRABER 1950a): triglavski, kamniško-savinjski, 
pohorsko-kozjaški, podravsko-pomurski (subpanon-
ski), posavsko-dolenjski , postojnsko-kočevski (pla-
ninski gozdnati kras) in kraški semen(ar)ski okoliš. 
S sodelovanjem Strokovnega sveta za semenarstvo 
in drevesničarstvo, Uprave za urejanje gozdov in 
Gozdarskega inštituta Slovenije je bilo na terenu 
določeno večje število gozdnih semenskih sestojev, 
namenjenih trajni proizvodnji kakovostnega semenja, 
določeni pa so bili tudi semenski predeli, kjer so nabi-
rali kakovostno seme domačih gozdnih drevesnih 
vrst. Hkrati je bilo tudi predvideno, kje naj se nabrano 
seme uporablja za setev na terenu in v drevesnicah. 
Zasnovali so sistem večjega števila gozdnih dreve-
snic, razporejenih po geografskih conah in višinskih 
vegetacijskih pasovih . Pri izboru semen(ar)skih ses-
tojev so upoštevali (WRABER 1950a. 1950b, 1951) 
fitocenološke (fitosociološke ), biološko-ekološke, 
genetske, sistematične, tehnološke in gospodarske 
kriterije. Razdelitev, ki je bila narejena na temelju ras-
tišč, relativno dobro prikazuje tudi podnebne vplive. 
V naslednjem desetletju so bila zapisana podre~ 
bna načela in metode za izbiro semenskih sesto-
1 V uporabi sta bila termina semenski in semenarski 
okoliš. Iz praktičnih razlogov, prevajanja slovenske zako-
nodaje v angleško, uporabljamo v sedanjih predlogih soro-
den termin 'provenienčna območja', ki ima jasen angleški 
prevod. 
GozdV 58 (2000) 9 
Kutnar. L .. Zitnik . S., l<raigher, H.: Razmejitev provenienčmh območij na osnovi fitogeografskih kriterijev 
7 
jev (BRINAR 1961) ter izdelana je bila podrobna 
karta razmejitve semenskih okolišev (slika 1 ). Kas-
neje so bili semenarski okoliši razdeljeni še na višin-
ske pasove. 
Razdelitev Slovenije na semenarske okoliše je 
dobila tudi pravno veljavo v Zakonu o semenu in 
sadikah (1973): 
Gozdno seme in sadike se smejo uporabiti samo 
v mejah višinskih pasov in semenskih okolišev, kjer 
je bilo gozdno seme pridelano. 
Leta 1993 je Ma~an Zupančič predlagal podro-
bnejšo fitogeografsko delitev Slovenije kot najprimer-
nejši temelj za novo razmejitev provenienčnih obmo-
čij, na podlagi katere je predlagal tudi šest prove-
nienčnih območij, razdeljenih na posamezne višin-
ske pasove. Vendar Zakon o semenu in sadikah ter 
dodatni predlog v praksi nista bila uresničena . 
V času prve revizije semenskih sestojev v tetih 
1982-1985 se je za potrebe semenarstva uveljavila 
razdelitev Slovenije na semenarske enote (PAVLE 
1987). Semenarska enota je skupina podobnih goz-
dnih združb, na enaki matični podlagi (karbonatna, 
silikatna) in v istih višinskih pasovih (0-399 m, 
400-699 m, 700-999 m, >1 .000 m). Reprodukcijski 
material , nabran znotraj določene semenarske 
enote, se lahko uporablja samo v tej semenarski 
enoti. Semenarske enote niso geografsko zaokro-
žene celote, ampak so razdrobljene po Sloveniji. 
Semenarska enota se določi za vsako mesto nabi-
GozdV 58 (2000) 9 
1 600000 
••• - L-!.........1-. • '1 
~.~~~~-$~·~~~~~~~~~~~~;~. ~r:ot· ~ 
tli ;..o.;~J{_Q.l.~&Kt ~[,\~CN .... ~,!,•;t C!-:01. 1Š 
'f!?_0~1(Q_- I?O"'Y"-~.!SI J, C .Y. ( foJA Q S<t01(0l •! 
J:..P.0~~ ... ~9-~0tJ:.~I';".1 ~t ..... [ ,." .#o.lt. ~:-.J 0~0-1! 
•' t.;>OSiO~.._tS'\0-K{)Č.C.,.~ 5[M.[ ..._14R S'o<.• (IK(IL I~ 
~"1 ~Al; -:, iC.:~·~.~:3,.1(~~,~c~Cl~· 1 
Slika 1: Karta gozdnih 
semenarskih okolišev 
Slovenije (po ANON . 
1971) 
Figure 1: Map of forest 
seed regions in Slove-
nia (by ANON. 1971) 
ranja oziroma sadnje in setve posebej . Semenar-
ske enote so določene za posamezno drevesne 
vrsto oziroma skupino dreves nih vrst. Razdelitev na 
semenarske enote se je nato v praksi uporabljala 
do danes, na tej podlagi je izdelana tudi druga revizija 
semenskih sestojev (PAVLE 1997), vendar je ta raz-
delitev neprimerna za kartno predstavitev provenien-
čnih območij in težavna zaradi velike razdrobljenosti 
na terenu. 
5 PREDLOG RAZMEJITVE PROVENIEN-
ČNIH OBMOČIJ 
5 PROPOSAL FOR DELIMITATION OF REGIONS 
OFPROVENANCE 
Zaradi pridruževanja Slovenije EU moramo v 
skladu z direktivami EU o gozdnem reprodukcijskem 
materialu Slovenijo razdeliti na provenienčna obmo-
čja . Predlagamo, da se delo na tem področju nada-
ljuje v smeri, ki jo je začrtal Wraber leta 1950, izpo-
polnila M. Pavle (1987) in ki naj bi bila nato izpo-
polnjena na osnovi nove fitogeografske razdelitve 
Slovenije (ZUPANČIČ Mitja 1 ŽAG.A.R 1995) in izde-
lana za posamezne vrste na osnovi populacijskoge-
netskih raziskav. Podobna delitev na osnovi ekolo-
ško sorodnih območij je sprejeta v nekaterih drugih 
evropskih državah, npr. v Nemčiji (BML 1999). V 
nadaljevanju na kratko predstavljamo novo fitogeo-
grafsko delitev Slovenije. 
357 
Kutnar. L. , Zilnlk , S l<ralyher, H.: RazmeJI ev provemenčnih območiJ na osnovi ntogeografskill k-iterijev 
Flora različnih delov zemeljske površine kaže 
danes raznoliko podobo, saj so se mnogi predeli 
razvijali bolj ali manj samostojno. Kljub raznolikosti 
pa obstajajo zaradi prilagajanja rastlinskega sveta 
konkretnemu okolju različne stopnje sorodnosti . Flo-
ristična sorodnost in različnost sta osnovi za fitoge-
ografsko delitev rastlinskega sveta. Fitogeografska 
delitev je hierarhična . Najvišjo raven predstavlja šest 
flornih oblasti, ki so razdeljene na florne regije. Te 
so naprej razdeljene na florne province, na sektorje 
in podsektorje. Najnižjo raven pa predstavljajo florni 
distrikti. Florne oblasti so zasnovane na podlagi spe-
cifičnosti flor, in sicer na osnovi stopnje endemizma 
na ravni družin in rodov. 
Slovenija je zajeta v holarktični florni oblasti, ki z 
izjemo tropskih predelov zavzema celotno severno 
poloblo. Za to florno oblast so značilne posamezne 
endemične družine rastlin ali pa družine, ki se le izje-
moma pojavljajo izven tega okvira. Holarktična florna 
--""'-"'\_~ 
1 
~~-~'-· .............. \ --.::-=-= . \ 
-=~~~~~~ ) .. 
- - --s·-. ....., 
-==0--:-__...::..---- IJ .· - · '\. -. . . 
.-· .. -. . \ ·- ---·'- ........ --=-= . ..._ _ ~-,, J • _..' 
oblast je po različnih kriterijih (endemizem. geoele-
menti, vegetacija) razdeljena na različne florne regije 
(npr. BRAUN-BLANQUET 1921, MEUSEL in sod. 
1965). Delitev, ki jo podajajo Mitja Zupančič in 
sod. (1987), navaja za območje Slovenije naslednje 
florne regije: alpsko-visokonordijsko, evrosibirsko-
severnoamariško in mediteransko. 
že pred tem je Maks Wraber leta 1960 pripravil 
podlago in leta 1969 objavil fitogeografsko delitev 
Slovenije. Pri tem se je oprl na ugotovitve svojih last-
nih raziskav in raziskav drugih fitocenologov. Ker pa 
v tistem obdobju še ni bilo dovolj podatkov o vege-
taciji, je bila teža Wrabrove fitogeografske delitve na 
geografskih principih. Slovenija je po tej delitvi raz-
deljena na šest območij: alpsko, dinarsko, subme-
diteranska, subpanonsko, preddinarsko in predalp-
sko. Kljub temu da se njegova delitev ni vklaplja la v 
fitogeografsko hierarhično delitev Evrope in sveta, 
je bila splošno sprejeta . Zaradi svoje enostavnosti je 
"".../' ·-·- ........ ...- ·- -""'- · 
.r · . 
_",·· ...... --- ...... 
i ~~ 
1 \ 
/ __ . ; .__ _'- ~."U,\.\1. !kJr .... l l '- . \ . ... 
~b9 .. tt"C 1' r..__,. 
i 
? 
....... 
.... 
\ ., 
'·~:--;-.r · .._ · ,.".\ :..._ 
\ 
--c-·---' 
/ 
6a Zahodnodolenjski distrikt 
6b Jugovzhodnodolenjski 
1 a Julijski distrikt 
1 b Karavanški distrikt 
3a Dravsko-murski distrikt 
3b Haloški distrikt 
(kočevsko-gorjanski) distrikt 
6c Belokranjski distrikt 
6d Idrijsko-notranjski distrikt 
6e Polhograjski distrikt 1 c Kamniško-savinjski distrikt 
1d Alpsko-pohorski (centralnoalpski) 
distrikt 
2a Jugovzhodnoalpski distrikt 
2b Pohorski (centralnoalpski) distrikt 
2c Gornjesavinjsko-koroški distrikt 
2d Primorsko-julijskoalpski distrikt 
2e Julijskoalpsko-zahodookaravanško-
kamniškoalpski distrikt 
3c Bizeljsko-krški distrikt 
4a Submediteranska-predalpski distrikt 
4b Kranjski distrikt 
4c štajersko-koroški distrikt 
5a Trnovski distrikt 
5b Snežniško-risnjaški distrikt 
Se Roški distrikt 
5d Mokrško-goteniški distrikt 
Se l<rimski distrikt 
Slika 2 Fitogeografska delitev Slovenije (po Mitji Zupančiču in Žagarju (1995)) 
6f Iški distrikt 
6g Severovzhodnodolenjski 
(bohorsko-kumski) distrikt 
6h Osrednjedolenjski distrikt 
7a Briški distrikt 
7b Kraško-vipavski distrikt 
7c Brkinski distrikt 
7 d Koprsko-šavrinski distrinkt 
Figure 2 Phytogeographical division of Slovenia (by Mitja Zupančič and žagar (1995)) 
350 GozdV 58 (2000) 9 
1 • ln r L Z11 1 ! r 
še vedno pogosto uporabljena podlaga za različne 
namene. Med drugim služi tudi kot osnova za prikaz 
razširjenosti posameznih rastlinskih vrst, ki ga podaja 
nova Mala flora Slovenije (MARTINČIČ in sod. 
1999). 
Podobna raven členitve je značilna tudi za t. i. 
fitoklimatske teritorije, l<i jih je na osnovi klimatskih 
elementov oblikoval Živko Košir in ki so bili osnova 
za delitev Slovenije pri izdelavi gozdnovegetacijske 
karte (ZORN 1975). 
Nova spoznanja so pripeljala do podrobnejše fi to~ 
geografske delitve (ZUPANČIČ Milja in sod. 1987), ki 
je v skladu s celotno fitogeografsko delitvijo Evrope 
in ki seže do ravni distrikta. Zadnja dopolnjena verzija 
fitogeografske delitve Slovenije (ZUPANČIČ Mitja 1 
ŽAGAR 1995) temelji na mnogih botaničnih in fito-
cenoloških raziskavah našega prostora. Po tej deli-
tvi je Slovenija razčlenjena na 32 distriktov, ki so 
floristično, fitocenološko in posredno tudi ekološko 
utemeljeni (slika 2). 
Zaradi tega lahko distrikti ali skupine distriktov 
(npr. 11 skupin) služijo kot potencialna podlaga za 
oblikovanje provenienčnih območij posameznih vrst. 
Tako bi npr. za bukev lahko razdelili Slovenijo na 
maksimalno 11 provenienčnih območij . Vendar pre-
dlagamo na osnovi že doslej opravljenih genetskih 
analiz (BRUS 1 999) za bukev kot prvo dreves no 
vrsto v minimalnem obsegu v razpravo dve proveni-
enčni območji (osrednjeslovensko in obalno), doda-
tno razdeljeni na višinske pasove. Med tema obmo-
čjema izmenjava reprodukcijskega materiala ne bi 
bila dovoljena. V optimalnem obsegu bo predvidoma 
osrednjeslovensko območje dodatno razdeljeno na 
provenienčna območja, mešanje med sosednjimi 
območji bo dovoljeno. Vsako območje bo razdeljeno 
tudi na 2 do 4 višinske pasove. 
Za administrativne meje, katerim bi se prilagodile 
meje provenienčnih področij, sta možni rešitvi : meje 
gozdnogospodarskih enot ali meje katastrskih občin . 
Meje gozdnogospodarskih enot so na terenu ozna-
čene, hkrati pa se za gozdnogospodarske enote 
izdelujejo gozdnogospodarski načrti in za načrtova­
nje bi bilo lažje, če bi bila celotna gozdnogospodar-
ska enota znotraj enega provenienčnega območja. 
Po drugem predlogu bi za administrativne meje vzeli 
meje katastrskih občin . Te meje so tudi označene na 
terenu, hkrati so to lastniške meje in bolj stalne od 
mej gozdnogospodarskih enot. 
6 ZAKLJUČKI 
6 CONCLUSIONS 
Osnovna zahteva kakovostne obnove gozdov 
je uporaba rastišču primernega sadilnega materi-
ala. Rastišču primeren je lahko samo reprodukcij-
ski material ustreznega izvora, kar smo v usmerja-
nju slovenske semenarske in drevesničarske prakse 
uveljavljali že od petdesetih let dalje. Ob pomanjka-
nju ustreznih populacijsko-genetskih raziskav smo 
delitev semen(ar)skih okolišev in semen(ar)skih enot 
utemeljili na fitocenoloških principih. Zaradi zahtev 
evropskih direktiv predlagamo nadaljevanje razmeji-
tve provenienčnih območij v Sloveniji, utemeljenih na 
podlagi fitocenoloških principov, ki ustrezno nakazu-
jejo ekološke meje področij. Tako izdelano osnovo 
pa bo mogoče postopno dograjevati s tematskimi 
kartami provenienčnih območij za posamezne dre-
vesne vrste, dodelanimi na osnovi provenienčnih 
testov in analiz DNA. 
Delimitation of Regions of Provenance on the Phytogeographic Basis 
Summary 
ln order to conserve the natural stability of forest stands, the use of forest reproductive material that is 
genetical!y equivalent to the autochthonous material is most suitable in regeneration by sowing and planting. 
As a consequence, the introduction of foreign genetic material that might destabilise the natural stability of 
forest stands should be prevented. ln order to fulfil this requirement the regions of provenance have been 
determined. They represent geographically identifiable reg ion s, with in which there are populations of forest 
trees with similar genetic constitution. 
The best methods for delimitation of regions of provenance are provenance trials and DNA analyses. 
However, provenance trials of forest trees are long-lasting and logistically difficult, while the molecular 
methods for DNA analyses are stili under development. The temporary solution is therefore in delimitation 
of regions of provenance on the basis of natural factors (ground rock material, forest soils, topography, 
vegetation, climate etc.), for which it is assumed that they might have an influence on the genetic diversity 
of populations of forest trees. 
The first delimitation of Slovenia on seven provenance regions, na med seed regions1, had been established 
by Maks Wraber (1950). ln the following decade, Brinar (1961) has defined the principles for selection of 
GozdV 58 (2000) 9 
l<utnnr L Zitmk , S , l\ra1gher. H Oel1mltat10n of Reg1ons of Provenaflce on t11e Phytogeograpllic basis 
se ed stands and prepa red the deta il ed map of the se ed regions. At the time of the first revision of selected 
seed stands, in the years 1982 ~ 1985, the se ed regions have be en further divided into seed source units 
(PAVLE 1987). A seed source unit is a group of similar forest sites on equal ground rock material in the 
same elevation zone . 
ln the process of harmonisation with the Directives ofthe European Union, we have faced the requirement 
to pre pare dear thematic maps of reg ion s of provenance in Slovenia . For this, se ed units are too differentiated. 
Due to the lack of adequate population~genetic studies we have proposed to divide new regions of provenance 
aga in on the bas is of phytocoenology, sin ce phytogeographical districts can be used as indicators of different 
ecological regions . 
The phytogeographical delimitation of Slovenia fellows the principles of the delimitation in Europe and 
reaches the level of a district. The last modified version of the phytogeographical delimitation of Slovenia 
(ZUPANČIČ Mitja 1 ŽAGAR 1995) is based on a vast number of botanical and phytocoenological studies 
of our environment. Slovenia is divided into 32 distrlcts which are floristically, phytocoenologically, and also 
indirectly ecologically founded. Therefore, these districts or simply groups of districts (for example 11 groups} 
might be applied as the potential basis for the delimitation of regions of provenance for different forest tree 
speci es. The administrative borders to which the provenance regions borders should be ad ap ted, could either 
be defined by the borders of forest management units or with borders of cadastrial communities. 
1 Severa! different terms in the Slovenian language have been applied in the past 50 years. However in order to facilitate 
the future transiation into English, the term 'regions of provenance' has been used in all recent communications. 
VIRI/ REFERENCES 
ANNONNYMUS. 1971. Semenski objekti.- Biotehniška fakulteta v Ljubljani, Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, ljubljana, 
37 s. 
BRAUN-BLANQUET, J., 1921. Prinzipien einer Sys1ematik der Pflanzengesellschai1en auf floristischer Grundlage.- Jahrb. St. 
Gali. Naturwiss. Gese\1. 57. 
BRINAR, M., 1961 . Načela in metode za izbiro semenskih sestojev.- GozdV, 19, s. 1-20. 
BRUS, R., 1999. Genetska variabilnost bukve (Fagus sylvalica L.) v Sloveniji in primerjava z njeno variabilnosljo v srednji in 
jugovzhodn i Evropi . Doktorska disertacija, Biotehniška fakulteta, Ljubljana, 130 s. 
MARTINČIČ, A. 1 WRABER, T. 1 JOGAN, N. 1 RAVNIK, V. 1 PODOBNIK, A. 1 TURK, B. 1 VREŠ, B., 1999. Mala flora Slovenije, Ključ 
za določevanje praprotnic in semenk.- Tretja, dopolnjena in spremenjena izdaja, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. 
MARTINČIČ, A. , 1995. Izbrana poglavja iz fitogeografije in fitocenologije.- Ljubljana, tipkopis . 
MEUSEL, H. 1 JAGER, E. 1 WEINERTE, E., 1965. Vergleichende Chorologie der Zentraleuropaischen Flora , Jena. 
PAVLE, M. , 1987. Semenski sestoji v Sloveniji. Register. · Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, Ljubljana, 145 s. 
PAVLE, M., 1990. Izbor in testiranje semenskih objektov.- Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, Ljubljana, 70s. 
PAVLE, M., 1993. Oblikovanje semenarskih enot na osnovi gozdnih združb . ~ GozdV, 51, s. 270-277. 
ZORN, M., 1975. Gozdnovegetacijska karta Slovenije, Opis gozdnih združb.- Biro za gozdarsko načrtovanje, Ljubljana. 
ZUPANČIČ, Mitja 1 MARINČEK, L. 1 SELIŠKAR, A. 1 PUNCER, 1., 1987. Considerations on the Phytogeographic Division of 
Slovenia.- Biogeographia- Biogeogratia delle Alpi Sud-Orientali , Xlii, s. 89-98. 
ZUPANČIČ, Mitja 1 ŽAGAR, V., 1995. New Views about the Phytogeographic Division of Slovenia.-\ Razprave \V razreda SAZU, 
XXV\, 1, s. 3-30. 
ZUPANČIČ , Marjan, 1992. Kakšne semenske sestoje rabimo?- GozdV, 3, s. 153-158. 
ZUPANČIČ , Marjan , 1993. Provenienčna območja gozdnega semena v evropskih državah in Sloveniji.~ Zbomik gozdarstva in 
lesarstva , 41 , s. 81-97 . 
WRABER, M., 1950a. Gojenje gozdov v luči genetike.- Strokovna in znanstvena dela GIS, ljubljana, 67 str. 
WRABER, M., 1950b. Fitosociologija kot temelj sodobnega gojenja gozdov.- lzvestja, 1, s. 28-78. 
WRABER, M., 1951 . Nova pola gozdne semenarske službe.- GozdV, 9, s. 3-14. 
WRABER, M., 1960. Fitocenološka razčlenitev gozdne vegetacije v Sloveniji.~ Ad annum horti botanici labacensis solemnem, 
Ljubljana , s. 49-98 . 
WRABER, M., 1969. Pflanzengeographische Stellung und Gliederung Sloweniens.- Vegetalio, The Hague, 17 (1-6), s. 
176-199. 
BML, 1999. Regelungen des Bundes Ober forstliches Vermehrungsgut. Unterlagen fUr die Oberwachungsbehorden und die 
Kontrollbeauflragten nach dem Gesetz uber forsUiches Saat- und Pflanzgut.- Bundesministerium fOr Emahrung, Landwirtschaft 
und Forsten (BML), Referat 533, Bonn, kompilacija publikacij . 
·-, 1973. Zakon o semenu in sadikah.- Ur. l. SRS, št. 42-1112/73. 
---, 1999. Direktiva EU o gozdnem reprodukcijskem materialu, št. 1999/105/EC.- Official Journal of the European Communities, 
11-15.1.2000, s.17-40. 
3 o GozdV 58 (2000) 9