206 Evaluation of the development of the specific competencies for teaching swimming throughout the practicum of swimming 2+3 course Abstract The aim of the study was to obtain the development of the specific competencies for teaching swimming throughout the practi- cum of Swimming 2+3 course at Faculty of Sport, University of Ljubljana. Fifty-one students volunteered to participate in the study. They evaluated 19 specific competencies five times i.e. pre- and post- practicum and after theirs teaching practical sessions during the practicum. The Likert scale with five scores was use for evaluation the specific competencies. Considering the results obtained by student¢s self-reflection, the majority of specific competencies (16 of 19) were improved through the practicum. It seemed that students needed more practice to improve the rest of them. Keywords: practicum, teaching swimming, self-reflection. Izvleček Cilj raziskave je bil ugotoviti razvoj speci- fičnih kompetenc za poučevanje plavanja pri praktikumu predmeta Plavanje 2 + 3. V raziskavi je sodelovalo enainpetdeset študentov, ki so se po pet stopenjski Li- kertovi lestvici opredeljevali do podanih kompetenc. Vprašalnik so izpolnili pet- krat. Prvič pred začetkom praktikuma, zadnjič ob njegovem zaključku, vmes pa takoj po vsakem učnem nastopu. Po mnenju študentov so večino specifičnih kompetenc s praktikumom izboljšali, saj smo pri 16 od 19 ugotovili statistično po- membne razlike v ocenah med testiranji. Glede na rezultate smo zaključili, da s praktikumom uspešno razvijamo večino specifičnih kompetenc študentov za po- učevanje plavanja. Za pomembnejši uči- nek za razvoj nekaterih pa je potrebno nekaj več časa. Ključne besede: praktikum, poučevanje plavanja, samorefleksija. Jernej Kapus Ugotavljanje razvoja specifičnih kompetenc za poučevanje plavanja pri praktikumu predmeta Plavanje 2 + 3 raziskovalna dejavnost 207 Uvod „ V zadnjem času se vse bolj uveljavlja pre- pričanje, da imajo ob učiteljevem znanju pomembno vlogo pri poučevanju tudi njegove kompetence. Pojem kompetenc/ kompetentnosti je sicer večplasten in ima več vsebinskih pomenov (Tul, 2016). Kot izredno kompleksen konstrukt je bil in je še predmet proučevanja različnih disciplin; vsaka je iz svojega zornega kota oblikovala definicijo, zaradi tega je možnih več opre- delitev (Cvetek, 2004; Svetlik, 2006; Štefanc, 2006). Morda je za našo razumevanje naj- primernejša ta, da so kompetence skupek znanj, izkušenj in presoje, pri čemer je znanje nujna osnova za kompetence, izku- šnje vplivajo na način ravnanja z znanjem, presoja pa je pogoj za neodvisno upora- bo znanja (Weinert, 2001). Kompetence se na področju izobraževanja delijo še na splošne in na specifične (Key Competen- ces, 2002), pri čemer se slednje po Tuning metodologiji nanašajo na poučevanje po- sameznih predmetnih vsebin (González in Wagenaar, 2003). Specifična kompetenca je lahko torej učinkovita uporaba znanja v praktični situaciji (torej, če učitelj pozna te- orijo, še ni rečeno, da je kompetenten, če tega ne zna udejanjiti) (Kovač, Starc, Strel in Jurak, 2005). Pri študiju na Fakulteti za šport študentje razvijajo in pridobijo splošne in specifič- ne kompetence za poučevanje različnih športov. Poučevanje plavanja spoznajo pri dveh predmetih, kot sta Plavanje 1 z osno- vami reševanja iz vode in Plavanje 2 + 3 1 . Plavanje 1 z osnovami reševanja iz vode je obvezni ali izbirni predmet v 1. letniku na vseh študijskih smereh. Njegov namen je, da študentje pridobijo temeljna teore- tična in praktična znanja ter kompetence za organizacijo in varno izvedbo tečajev začetnega učenja plavanja. Plavanje 2 + 3 je predmet, ki je sestavni del predmetnika magistrskega študija športne vzgoje. Vse- buje 15 ur predavanj in 30 praktičnih ur vaj v bazenu. Njegov namen je, da študentje pridobijo temeljna teoretična in praktična znanja ter kompetence za organizacijo in varno izvedbo tečajev nadaljevalnega uče- nja plavanja. Spoznajo torej: metodične postopke učenja nadalje- • valnih plavalnih tehnik, podvodnih obratov in šolskega štartnega skoka; 1 Uradno gre za dva predmeta Plavanje 2 in Pla- vanje 3, ki pa sta pri izvedbi združena. Za članek ta delitev ni pomembna, zato ju bomo imeno- vali kot enoten predmet Plavanje 2 + 3. delovanje vaditelja in učitelja plavanja v • šolah in plavalnih društvih; plavanje kot sredstvo za ohranjanje • zdravega načina življenja, za izboljšanje kakovosti življenja; druge programe v vodi in programe • prilagojenega učenja plavanja; možnosti vključevanja vsebin drugih • šolskih predmetov. Vaje pri predmetu Plavanje 2 potekajo v obliki praktikuma, torej učnih nastopov kot eni izmed oblik praktičnega pedagoške- ga usposabljanja. Pet ali šest študentov je združenih v manjše skupine. Za vsako uro vaj se vnaprej določi plavalnega učitelja in učence. Študent, ki je izbran za vlogo pla- valnega učitelja, se na učni nastop ustre- zno pripravi z izpolnitvijo učne priprave. Delno izpolnjene učne priprave so sicer del delovnega zvezka (Kapus, 2014). Pri tem si pomaga z ustrezno pisno literaturo in z ogledom posnetkov s spletnih strani (Kapus, Šajber in Štirn, 2013). Pri pripravi na učni nastop mora upoštevati naslednja pri- poročila: povezanost ciljev ure in izbranih vse- • bin, realizacijo posameznih ciljev ure, • vsebinsko pripravo, ki mora biti smisel- • na in zgoščena, primernost uvodnega ogrevanja, • ustreznost izbranih vaj v glavnem delu • ure. Pomembno je način njihovega posredovanja, njihova izvirnost in koli- čina, učinkovitost sklepnega del ure. • Tako pripravljen študent – plavalni učitelj učni nastop tudi izvede. Pri tem mora biti pozoren na: smiselno uporabljeno in časovno ustre- • zno razlago, jasnost dajanja navodil, • demonstracijo pravilnega gibanja z • uporabo gradiva s spletnih strani; s pomočjo prenosnega ali tabličnega računalnika lahko neposredno pred uro ali med njo pokaže posnetke pravilne izvedbe vaj, smiselno uporabo pripomočkov in • učinkovito izrabo vadbenega prostora (bazenska ploščad, plavališče v baze- nu), zagotavljanje aktivne varnosti. • Ostali študentje v skupini na uri sodelujejo kot učenci. V to vlogo jim ni težko vstopiti, saj je praktično plavalno znanje, ki se jim posreduje (učenje nadaljevalnih plavalnih tehnik podvodnih obratov in šolskih štar- tnih skokov), v veliki večini popolnoma no- vo ali vsaj še gibalno neosvojeno. Pomem- ben del vsakega učnega nastopa je tudi zaključna analiza, ki jo skupaj pripravimo vsi, ki smo pri njem sodelovali. Pri tem se osredotočimo na priporočila za uspešno vodenje skupine pri učenju plavanja. Zani- majo nas tudi ostala opažanja ter refleksija študenta – plavalnega učitelja, kdaj se je počutil samozavestno, kje je imel težave in kdaj bi lahko reagiral drugače … S po- močjo zaključne analize študent – plavalni učitelj dobi dobre povratne informacije in osnovo za nadgradnjo svojega bodočega pedagoškega dela. Vsak študent pride v 30 urah praktikuma štirikrat ali petkrat v vlogo plavalnega učitelja, pri čemer se njegova samostojnost pri pripravi in izvedbi učne- ga nastopa postopno povečuje. Pri tem tudi narašča število elementov učne ure, ki jih lahko upošteva, ter njegova kritičnost in refleksivnost. S praktikumom želimo torej spodbuditi razvoj specifičnih kompetenc študentov za poučevanje plavanja in jih tako čim bolje pripraviti za uspešen pre- hod in delo v praksi. Z raziskavo smo želeli preveriti, kako uspešni smo pri tem. Cilj raz- iskave je torej bil ugotoviti razvoj specifič- nih kompetenc za poučevanje plavanja pri praktikumu predmeta Plavanje 2 + 3. Gle- de na izkušnje menimo, da bodo študentje med praktikumom kompetence izboljšali. Metode dela „ Preiskovanci V raziskavi je sodelovalo 51 (22 deklet in 29 fantov) študentov 1. letnika magistrske sto- pnje smeri športna vzgoja. Stari so bili 23 ± 1 leto. Vsi so bili vaditelji plavanja. 32 jih je že imelo izkušnje s poučevanjem plavanja, preostalih 19 pa ne. Pripomočki Na osnovi teoretičnega znanja (Kapus idr., 2002) in praktičnih izkušenj, je bil sestavljen vprašalnik iz 19 specifičnih kompetenc, za katere menimo, da so pomembne za pou- čevanje plavanja: Ko so učenci v vodi, je moja razlaga • kratka, glasna, jasna in razumljiva. 208 Poznam različne dopolnilne in dodatne • vaje za učenje plavanja. Razumem pomen uporabe dopolnilnih • in dodatnih vaj za učenje plavanja. Praktično znam prikazati različne do- • polnilne in dodatne vaje za učenje pla- vanja. Med plavanjem učencev jih znam opo- • zoriti na napake. Med plavanjem učencev znam napake • z glasnimi opozorili popravljati. Ko učni proces ne poteka, kot sem si za- • mislil, znam spremeniti svoj pristop. Za komuniciranje z učenci znam upora- • bljati različne neverbalne znake. Preden začnem z razlago ali prikazom, • počakam, da me vsi slišijo. Vem in razumem, kako izgleda pravilna • izvedba določene tehnike plavanja. Na kopnem znam pokazati, kako izgle- • da pravilno gibanje. Vidim napake pri nepravilnem plavanju • učencev. Pri delu v vrstah znam poveljevati z ja- • snimi štartnimi povelji. Poznam težino posamezne napake. • Pohvalim učenčevo pravilno izvedbo. • Po robu bazena se pomikam tako, da • učence dobro vidim. Znam popravljati napake postopno od • večje k manjši. Učno uro vodim brez težav (suvereno!). • Študentje so do teh kompetenc opredelili po 5 stopenjski Likertovi lestvici, pri čemer sta bili oceni 1 (»kompetenca zame ne dr- ži«) in ocena 5 (»kompetenca zame popol- noma drži«) skrajni meji razpona, ocene 2, 3 in 4 pa vmesne opredelitve. Študentje so vprašalnik izpolnili petkrat. Prvič pred začetkom praktikuma (prvo testiranje v nadaljevanju označeno kot 1T), zadnjič pa ob njegovem zaključku (končno testiranje v nadaljevanju označeno kot 5T). Vmes so ga izpolnili takoj po vsakem učnem nasto- pu. Vsak študent je bil v vlogi plavalnega učitelja najmanj trikrat, približno vsake tri tedne med semestrom (vmesna testiranja v nadaljevanju označena kot 2T, 3T in 4T). Analiza podatkov Dobljene ocene so predstavljene kot arit- metične sredine in standardni odkloni. Statistično značilne razlike v ocenah pri posamezni kompetenci med testiranji (1T, 2T, 3T, 4T in 5T) smo ugotavljali z analizo variance za ponovljene meritve. V kolikor je bila statistično pomembna razlika potrje- na, smo z Bonferronijevim post hoc testom ugotavljali razlike med posameznimi pari testiranj. Hipoteze so sprejete ali zavrnje- ne na ravni 5 % statističnega tveganja (p ≤ 0,05). Podatke smo obdelali s statističnim programom SPSS (verzija 15.0, SPSS Inc., Chicago, ZDA). Rezultati in razprava „ Cilj raziskave je bil ugotoviti razvoj speci- fičnih kompetenc za poučevanje plavanja pri praktikumu predmeta Plavanje 2 + 3. Po mnenju študentov so večino kompetenc s praktikumom izboljšali, saj smo pri 16 od 19 ugotovili statistično pomembne razlike v ocenah med testiranji (analiza variance za ponovljena merjenja p ≤ 0,01 ali p ≤ 0,05). Dobljene rezultate smo razvrstili v tri sku- pine. V prvi skupini so kompetence (Grafi- koni 1, 2, 3, 4 in 5), pri katerih so se ocene enakomerno zviševale skozi praktikum. V drugi skupini (Tabela 1) so kompetence, pri katerih so se ocene najbolj spremenile na začetku praktikuma (po prvem učnem nastopu, torej pri 2T), kasneje pa ni bilo več pomembnih sprememb. V tretji skupi- ni (Tabela 2) so kompetence, pri katerih se ocene med praktikumom niso statistično pomembno spremenile. Grafikoni 1, 2, 3, 4 in 5 prikazujejo kompe- tence, pri katerih so se ocene statistično pomembno razlikovale med testiranji in pri katerih je tudi naknadna analiza med posa- meznimi pari testiranj pokazala statistično pomembne razlike (zvezdice označujejo statistično pomembnost, bodisi p > 0,01 bodisi p > 0,05 med dvema testiranjema, dobljeno z Bonferronijev testom). Za prvo skupino kompetenc lahko trdimo, da so to tiste, na katere smo med praktikumom študente – plavalne učitelje najbolj opo- zarjali. Prve štiri kompetence (»Ko so učenci v vodi, je moja razlaga kratka, glasna, jasna in razumljiva.« (Grafikon 1), »Med plavanjem učencev znam napake z glasnimi opozorili popravljati.« (Grafikon 2), »Za komuniciranje z učenci znam uporabljati različne neverbal- ne znake.« (Grafikon 3) in »Pri delu v vrstah znam poveljevati z jasnimi štartnimi povelji.« (Grafikon 4)) se nanašajo na vodenje uče- če skupine v vodi. To vodenje mora biti drugačno, kot je sicer na kopnem, kjer so učenci suhi. Vadba v vodi mora potekati di- namično (Kapus idr., 2002), tako da: učitelj opravi temeljito razlago v uvo- • dnem delu, ko so učenci še suhi. Ko so mokri, bodisi v vodi bodisi še na kopnem, jo zmanjša na minimum, da učence ohranja ogrete in zbrane; v vodi ne sme biti predolgega in prepo- • gostega mirovanja. Če je tega preveč, se učenci ohladijo, kar zmanjša njihovo pozornost in osredotočenost na delo ter poveča možnost prehlada; učitelj odločno in glasno poveljuje. To • mu omogoči dober pregled nad skupi- no, hkrati pa učencu dá zaupanje, da se lahko bolj sproščeno, brez strahu pred naletom odrine od stene in začne s pla- vanjem; je čim manj zaustavljanj učenca med • plavanjem. Učenci običajno plavajo v koloni in ob nepričakovanih zaustavlja- njih lahko pride do naleta. Učitelj naj učence med plavanjem opozarja na napake z glasnimi, kratkimi opozorili in gestami. Zadnja kompetenca iz te skupine, pozna- vanje težine napak (Grafikon 5), je bila med vsemi kompetencami že pri prvem testi- ranju pred praktikumom najslabše oce- njena in tako kljub statistično pomemb- nem napredku tudi na koncu. Za razvoj te kompetence (na raven ostalih) je verjetno potrebno biti nekoliko več časa v vlogi uči- telja, zagotovo več kot 3 ali 4 ure, kot je to pri praktikumu. Študentom v pomoč smo oblikovali tudi spletno stran z napakami in z vajami za njihovo odpravljanje, v bli- žnji prihodnosti pa bomo dodali še njiho- ve težine (Stibilj, 2016). Ob tem pa želimo dodati, da pri poučevanju neplavalcev ali plavalnih začetnikov ne smemo biti preveč osredotočeni na njihove napake v plavanju. Cilj učenja plavanja mora biti sproščeno in varno gibanje v vodi. Ni nujno, da je tako le tehnično pravilno plavanje. Učenec se mo- ra pri učenju sprostiti in se v vodi zabavati. Tabela 1 prikazuje kompetence, pri kate- rih so se ocene statistično pomembno razlikovale med testiranji in pri katerih je naknadna analiza med posameznimi pari testiranj pokazala statistično pomembne razlike le med prvim in preostalimi testi- ranji (zvezdice označujejo statistično po- membnost, bodisi p ≤ 0,01 bodisi p ≤ 0,05 med dvema testiranjema, dobljeno z Bon- ferronijev testom). Za drugo skupino kompetenc, ki smo jih analizirali v raziskavi, je značilno, da je bila največja razlika med ocenami med prvi- mi in preostalimi testiranji (Tabela 1). To pomeni, da so študentje te kompetence raziskovalna dejavnost 209 Grafikon 1. Ocene kompetence »Ko so učenci v vodi, je moja razla- ga kratka, glasna, jasna in razumljiva.« pri posameznih testiranjih. Statistično pomembna razlika v ocenah med testiranjema ** - p ≤ 0,01. Grafikon 2. Ocene kompetence »Med plavanjem učencev znam napake z glasnimi opozorili popravljati.« pri posameznih testira- njih. Statistično pomembna razlika v ocenah med testiranjema ** - p ≤ 0,01, * - p ≤ 0,05. Grafikon 3. Ocene kompetence »Za komuniciranje z učenci znam uporabljati različne neverbalne znake.« pri posameznih testiranjih. Statistično pomembna razlika v ocenah med testiranjema ** - p ≤ 0,01. Grafikon 4. Ocene kompetence »Pri delu v vrstah znam poveljevati z jasnimi štartnimi povelji.« pri posameznih testiranjih. Statistično pomembna razlika v ocenah med testiranjema ** - p ≤ 0,01, * - p ≤ 0,05. Grafikon 5. Ocene kompetence »Poznam težino posamezne na- pake.« pri posameznih testiranjih. Statistično pomembna razlika v ocenah med testiranjema ** - p ≤ 0,01, * - p ≤ 0,05. 210 pred praktikumom ocenili slabše, takoj po prvem učnem nastopu (2. testiranje) pa že bistveno bolje. To so kompetence, ki so: jih vsaj teoretično že spoznali pri pred- • metu Plavanje 1 z osnovami reševanja iz vode v prvem letniku (»Poznam različ- ne dopolnilne in dodatne vaje za učenje plavanja.«, »Razumem pomen uporabe dopolnilnih in dodatnih vaj za učenje pla- Tabela 1 Kompetence, pri katerih so se ocene med testiranji statistično pomembno razlikovale in pri katerih je naknadna analiza med posameznimi pari testiranj pokazala statistično pomembne razlike le med prvim in preostalimi testiranji KOMPETENCA TESTIRANJA Statistična pomemb- nost razlik med testi- ranji Statistična pomembnost razlik med posameznimi pari testiranj 1T 2T 3T 4T 5T 1T vs 2T 1T vs 3T 1T vs 4T 1T vs 5T Poznam različne dopolnilne in do- datne vaje za učenje plavanja. 3,2 (0,8) 3,7 (0,8) 3,7 (0,7) 3,7 (0,8) 3,7 (0,7) ** * ** ** * Razumem pomen uporabe do- polnilnih in dodatnih vaj za učenje plavanja. 4 (0,8) 4,3 (0,6) 4,3 (0,6) 4,2 (0,7) 4 (0,7) * Praktično znam prikazati različne dopolnilne in dodatne vaje za uče- nje plavanja. 3,5 (1) 4,2 (0,7) 4,1 (0,7) 4,1 (0,8) 4 (0,6) ** ** ** ** ** Vem in razumem, kako izgleda pravilna izvedba določene plavalne tehnike. 3,8 (0,8) 4,3 (0,6) 4,2 (0,6) 4,2 (0,7) 4,4 (0,6) ** ** * ** Na kopnem znam pokazati, kako izgleda pravilno gibanje. 3,8 (0,8) 4,2 (0,7) 3,9 (0,8) 4,1 (0,7) 4,2 (0,6) ** * Vidim napake pri nepravilnem plavanju učencev. 3,6 (0,8) 3,8 (0,7) 3,8 (0,7) 4 (0,7) 3,9 (0,6) ** * * Po robu bazena se pomikam tako, da učence dobro vidim. 4,3 (0,8) 4,6 (0,6) 4,5 (0,7) 4,5 (0,7) 4,7 (0,5) * * ** Znam popravljati napake postopno od večje k manjši. 3,2 (0,8) 3,5 (0,6) 3,5 (0,7) 3,5 (0,7) 3,6 (0,6 ** * Ko učni proces ne poteka, kot sem si zamislil, znam spremeniti svoj pristop 3,3 (1,1) 3,8 (1) 3,8 (1) 3,9 (0,8) 4,1 (0,7) ** * ** Pri pripravi na uro imam težave. 2,9 (1) 2,2 (0,9) 2,2 (1) 2,3 (1,2) 2,2 (0,8) ** ** ** ** Učno uro vodim brez težav (suve- reno!). 3,2 (1) 4 (0,8) 4 (0,8) 4,3 (0,7) 4,2 (0,8) ** ** ** ** ** 1T – prvo testiranje, 2T – drugo testiranje, 3T – tretje testiranje, 4T – četrto testiranje, 5T – peto testiranje. Statistično pomembna razlika v ocenah ** - p ≤ 0,01, * - p ≤ 0,05. Tabela 2 Kompetence, pri katerih se ocene niso statistično pomembno razlikovale med testiranji KOMPETENCA TESTIRANJA 1T 2T 3T 4T 5T Pohvalim učenčevo pravilno izvedbo. 4,6 (0,6) 4,7 (0,5) 4,7 (0,5) 4,7 (0,6) 4,8 (0,4) Predno začnem z razlago ali prikazom počakam, da me vsi slišijo. 4,3 (0,7) 4,6 (0,6) 4,5 (0,7) 4,5 (0,7) 4,6 (0,7) Med plavanjem učencev jih znam opozoriti na napake. 3,6 (0,9) 3,7 (0,7) 3,8 (0,7) 3,9 (0,8) 4 (0,7) 1T – prvo testiranje, 2T – drugo testiranje, 3T – tretje testiranje, 4T – četrto testiranje, 5T – peto testiranje. vanja.«, »Praktično znam prikazati različ- ne dopolnilne in dodatne vaje za učenje plavanja.«, »Vem in razumem, kako izgle- da pravilna izvedba določene tehnike pla- vanja.«, »Na kopnem znam pokazati, kako izgleda pravilno gibanje.«, »Vidim napake pri nepravilnem plavanju učencev.«, »Po robu bazena se pomikam tako, da učence dobro vidim.« in »Znam popravljati napa- ke postopno od večje k manjši.«), značilne tudi za poučevanje športnih • gibanj na kopnem (»Ko učni proces ne poteka, kot sem si zamislil, znam spre- meniti svoj pristop.«, »Pri pripravi na uro imam težave.«. in »Učno uro vodim brez težav (suvereno!).«). Zato so o njih verje- tno slišali že pri drugih študijskih pred- metih ali pa imajo izkušnje iz samostoj- nega vodenja tovrstnih vadb. raziskovalna dejavnost 211 Viri „ 1. Cvetek, S. (2004). Kompetence v poučevanju in izobraževanju učiteljev. Sodobna pedago- gika, 55 (121), 144–160. 2. González, J. in Wagenaar, R. (ur.) (2003). Tu- ning educational structures in Europe. Final Report, Phase One. Bilbao, Spain: University of Deusto. 3. Kapus, J., Šajber, D. in Štirn, I. (2013). Nadalje- valno učenje plavanja. Pridobljeno iz http:// eucenje.fakultetazasport.si/plavanje2.php 4. Kapus, J. (2014). Plavalni zvezek. Delovni zvezek predmetov Plavanje 2 in Plavanje 3. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. 5. Kapus, V., Štrumbelj, B., Kapus, J., Jurak, G., Šajber-Pincolič, D., Bednarik, J., Vute, R., Čer- mak, V. in Kapus, M. (2002). Plavanje, Učenje. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. 6. Key Competencies (2002). Survey 5. Brussel- les: Eurydice. 7. Kovač, M., Starc, G., Strel, J. in Jurak, G. (2005). Kompetence učiteljev športne vzgoje in štu- dentov Fakultete za šport. Šport, 53 (3), 2–7. 8. Svetlik, I. (2006). O kompetencah. Vzgoja in izobraževanje, 37 (1), 4–12. 9. Stibilj, J. (2016). Ovrednotenje napak pri pla- valnih tehnikah. Magistrska naloga. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. 10. Stopar, M.L. (2007). Praktično pedagoško usposabljanje: specialna in rehabilitacijska pedagogika. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta. 11. Štefanc, D. (2006). Koncept kompetence v izobraževanju: definicije, pristopi, dileme. Sodobna pedagogika, 57 (5), 66–85. 12. Tul, M. (2016). Primerjava kompetentnosti učiteljev športne vzgoje iz Slovenije in severno- vzhodne Italije (Doktorska disertacija). Univer- za v Ljubljani, Fakulteta za šport, Ljubljana. 13. Weinert, F.E. (2001). Concept of Competence: A Conceptual Clarification. V L.H. Salganik in D.S. Rychen (ur.), Defining and Selecting Key Competencies (str. 45–65). Seattle: Hogrefe in Huber Publishers. doc. dr. Jernej Kapus Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Katedra za individualne športe Gortanova 22, 1000 Ljubljana nejc.kapus@fsp.uni-lj.si Pri kompetencah iz te skupine je torej oči- tno, da so jih študentje pred praktikumom že poznali, vendar si jih niso še predstavljali pri poučevanju plavanja. S prvim učnim na- stopom pri praktikumu pa jih po njihovem mnenju uspešno preizkusili in udejanjili še pri tem. Tabela 2 prikazuje kompetence, pri kate- rih se ocene niso statistično pomembno razlikovale med testiranji (analiza variance za ponovljena merjenja p > 0,05). Pri tretji skupini kompetenc se ocene med testiranji niso statistično pomembno razlikovale, bo- disi zato, ker so že na začetku bile ocenjen z visoko oceno, bodisi zato, ker zahtevajo več praktičnih izkušenj (Tabela 2). Med pr- vimi sta pričakovano kompetenci »Pohva- lim učenčevo pravilno izvedbo.«, »Predno začnem z razlago ali prikazom počakam, da me vsi slišijo.«, ki sta splošni in se pogosto poudarjata tudi pri drugih študijskih pred- metih in sta zato študentom v četrtem letu študija na fakulteti že blizu. Tretja kompe- tenca v tej skupini (»Med plavanjem učencev jih znam opozoriti na napake.«), ki je bila tudi med najnižje ocenjenimi, pa je povezana z učiteljevo gestikulacijo in izbiro primerne- ga trenutka med samim plavanjem. To sta veščini, ki zahtevata nekoliko več praktičnih izkušenj s poučevanjem plavanja. Zaključek „ Pri praktikumu predmeta Plavanje 2 + 3 gre za povezavo med teorijo in prakso, za uče- nje praktičnih veščin poučevanja plavanja, kot tudi za učenje z izkušnjo, refleksijo o la- stnih ravnanjih ter ravnanju drugih (Stopar, 2007). S tem želimo spodbuditi razvoj spe- cifičnih kompetenc študentov za poučeva- nje plavanja in jih tako čim bolje pripraviti za uspešen prehod in delo v praksi. Vpraša- nje je, koliko smo pri tem uspešni. Glede na dobljene rezultate raziskave lahko odgo- vorimo, da smo. Rezultati so namreč poka- zali, da s praktikumom uspešno razvijamo večino specifičnih kompetenc študentov za poučevanje plavanja. Za pomembnejši učinek za razvoj nekaterih pa je potrebno nekaj več časa. Vendar je to odgovor le iz enega zornega kota. V raziskavi smo na- mreč zbirali podatke le s pomočjo samo- refleksije študentov. Študentje so torej su- bjektivno ocenjevali, kako kompetentno je bilo njihovo poučevanje. V bodoče bi bilo smiselno to ocenjevati še vidika strokovne- ga opazovalca, torej učitelja, mentorja, ki bi jih spremljal med učnimi nastopi in tudi kasneje pri delu v praksi.