8654 AA OSREDNJA KNJIŽNICA 60100200 Jjfoina plačana v gotovini ^ orkrk i* 4bb- postale I gruppo Lena oUU llf riSKI DNEVNIK Leto XXXV. Št 210 (10.429) TRST, sreda, 12. septembra 1979 - ------ — - » - — --m —--- — 7 -— ---7 JL PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* UjOvcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi, PRED VSEDRŽAVNO SPLOŠNO STAVKO JAVNEGA OSEBJA Predsednik Cossiga sprejme danes generalne tajnike CGIL-CISL-UIL Nič nc kaže na možnost takojšnje rešitve spora o trimesečnem obračunavanju dravinjske doklade - Včeraj zamude vlakov, od drevi pa bo železniški promet ohromel RIM — Medtem ko So v teku zad-Jj* Priprave na vsedržavno sploš-J® stavko javnega osebja, ki so jo J® jutri proglasile sindikalne orga-f^cije CGIL, CISL in UIL, med *®tero bodo priredili tudi javne ®®uifestacije s sprevodi, zlasti v ."jkih mestih (v Rimu bo stavka-feitti govoril Ben ven uto), so se že 17rai poznale v vsej državi poledice manjše akcije, ki so jo spro-r* avtonomni sindikati železni-\jev. j h sicer včlanjujejo le manjše šte-delavcev, a je bilo že to do-da je ob odločitvi, da bodo “Jihovi člani odlagali odhode vlakov j® eno uro, prišlo do občutnih te-v vsem železniškem prometu. le je bil tudi samo en železničar '*'d°nomen», je pač tisti vlak zao-7®L Zamude so se od postaje do J^aje seštevale, kar je razumljivo f®jbolj vplivalo na vozne rede vla-°* * * * v na dolgih relacijah in se je naj- bolj poznalo na vozliščih v Rimu in Milanu. Če so morali včeraj potniki prenašati marsikatere sitnosti in težave, bodo te danes še večje in bo drevi popolnoma zastal ves železniški promet po vsej Italiji. Ob 21. uri bodo namreč stopili prvi, pred ostalimi kategorijami javnih uslužbencev, v splošno 24-umo stavko železničarji, ki pripadajo enotni sindikalni zvezi. V četrtek pa bo zamrlo delo v vseh javnih uradih, od državnih do krajevnih ustanov, ko bo prekrižalo roke okrog 3 milijone in 300 tisoč uslužbencev. Prazni bodo poštni uradi, pisarne občinskih in pokrajinskih upra' , državna ministrstva. Včeraj je sklenilo pristopiti k stavki tudi združenje občinskih in pokrajinskih tajnikov, medtem ko je sindikat višjega državnega osebja odločilo, da prepusti svojim članom na voljo, sili bo stavkalo ali ne. Stavkalo bo tu- .......................... ZANIMIVA IZJAVA BETTINA CRAXIJA Socialisti se ne zavzemajo več za predsedstvo vlade? Veliko pričakovanje za bližnje srečanje med vodstvoma KPI in PSI RlM — «V teh dneh se je preveč Kovoriio o vprašanju predsedstva in premalo o drugih problemih jl^ve in predvsem o socialni kri-tako je včeraj izjavil agenciji I ^ Kronos socialistični tajnik Bet-.illa Craxi, ki se je pravkar vrnil ri"atkega oddiha v Tuniziji. . ” avgustu so najuglednejši vodici PSI stalno ponavljali, da je ^"ašanje socialističnega predsedni-l® vlade ključni problem za tešijo Politične krize. Claudio Martelli j aa primer tedniku Panorama iz-JrvU, «da je demokristjonsko hege-moč premagati le s socialnim predsednikom vlade*. Pod-jaik stranke Signorile pa je v jdPressu napisal v polemiki z Bergauerjem, da je to vprašanje neredno povezano z načrtom leve tJriljative, istega mnenja sta tudi Ca .io Cicchitto in pa Enrico Manija ^ Je v intervjuju, ki ga objavil. današnji Corriere della sera, oprezen in stremi za tem, da D di poslabšal odnosov s komunisti j^d zelo važnim srečanjem med Krkinima vodstvoma. Vj. Utk po izjavah Gennara Acqua-r,^/.. ki velja za enega njegovih j Joužjih sodelavcev, kaže torej, .Batino Craxi v bližnji bodoč-tt-ne bo tako podestoma po-tJ/jal v ospredje vprašanje sofističnega predstavnika v palači V samih socialističnih vr-jj so namreč mnogi mnenja, da ^ “eba nova Craxijeva gledanja ! d,,. *o vprašanje povezati z ne d, ril' spodbudnim uspehom PSI tžjnnijskih volitvah ali pa s ij^zom* tistih voditeljev KD, kot Hn °*saglia, Forlanj in Donat Cat-Uki so se zavzemali za socialo J“jio predsedstvo vlade ampak Ijl dili premagani od zagovornikov st?° imenovane »centralne* vlade iljj nke relativne večine v italijan-jcva d°litični stvarnosti. Na Craxi-tJ? gledanja na so gotovo vpli-dudi zadnja stališča in izjave ! finega tajnika CISL Camiti-tL.ki se je previdno zavzel za Vjuj guerjeve predloge. Pričako-te je torej bolj preridna stali-VOjnika PSI, ki bodo upošc-va-iiiiii enutno politično stanje in pa v; dejstvo, da se ne rodijo ob liu1 pekočem vprašanju nova Hfjdmtstva in polemike z ostalimi sti^ami in predvsem s komuni-tr' katerih vodstvo se bo sestalo dl)^ danes in bo med drugim cisir^avalo bližnje srečanje s so-kva >d' Včerajšnja Craxijeva iz* bo gotovo pozitivno vplivala L v?ebino in na morebitni uspeh hC srečanja, ki bo ključnega po-I IL a Za razvoj sodelovanja in po-ttf.de enotnosti med največ.jima ^dkairia italijanske levice. 'rk Nadi je bil Craxi mnenja, IV ,di bilo zgrešeno odpraviti s kot z jesenskim listjem, bo PSI kritično ocenil mo-napake in spodbudil vsako ijL IVTl0 pobudo te vlade*. V pri-|bfji?yan.iu kongresa Krščanske de-V^cije in upravnih volitev je koj Craxijevo izjavo razumeti ne bonudbo miru, ampak samo ®Snega premirja. P. P. Ob obletnici čilskega državnega udara tiv^TlAGO - Včeraj je Pinoche-diU v°jaška hunta slavila svojo 6. i: v P'co državnega udara. iVJleška hunta, ki je nedvomno i interese visokega in sred- njega meščana, si je 11. septembra 1973 postavila za cilj uresničitev «moderne in funkcionalne družbe*. Na tej njeni poti pa je bilo prelito mnogo krvi: na tisoče ljudi je bilo aretiranih in prikrajšanih najosnovnejših človeških pravic, medtem ko je v čilskih zaporih izginilo 2.500 ljudi. Prav. zaradi teh pogrešancev so nekateri njihovi sorodniki v rgznih mestih začeli z gladovno stavko z namenom, da bi izvedeli o usodi ljudi, ki so izginili takoj po aretaciji, S tem namenom se je skupina petnajstih mladeničev 3. septembra zatekla na dansko ambasado v Santiagu in začela gladovno stavko. Tudi v drugih evropskih mestih kot so Rim, Bruselj in Dublin so včeraj čilski izgnanci protestirali proti Pinochetu. Zunanji ministri devetih držav članic EGS so zahtevali, naj čilska vlada pojasni usodo izginjenih političnih jetnikov di osebje v bolnišnicah (razen nujnih služb), medtem ko so zdravniki odločili, da se četrtkove stavke ne udeležijo. Čeprav so bili sindikati v načelu oprostili nekatere posebne službe, bodo v četrtek stavkali tudi gasilci iz Lombardije in Veneta, Jako da bo od 8. do 14. ure ustavljen promet na letališčih. Učno in ne-učno osebje na vseh državnih šolah, ki še niso obnovile pouka po poletnih počitnicah, ne bo seveda moglo sodelovati pri splošni stavki, ampak se bo vzdržalo dela 20. t.m., z izjemo upravnega osebja, ki je včlanjeno v sindikat SNADAS. Kot je znano, je prvi namen enotnih sindikatov CGIL - CISL - UIL, da s splošno stavko prisilijo vlado, da prizna tudi javnemu osebju trimesečno obračunavanje draginjske doklade. Javnim uslužbencem so v tej upravičeni borbi že izrazili solidarnost številni tovarniški sveti industrijskih delavcev, upravičenost njihovih zahtev pa priznavajo tudi stranke, ki sestavljajo Cossigovo manjšinsko vlado. Glasilo PSDI na primer zatrjuje, da je nerazumljivo zakaj vlada odlaša, ko ve, da bo morala to pravico priznati. Tudi tajnik PLI Zanone je izjavil, da je treba glede edinega sredstva, ki zmanjšuje posledice inflacije, izenačiti javno osebje z ostalimi kategorijami. Kljub temu pa ni verjetno, da bi mogel Cossiga na današnjem srečanju ugoditi zahtevam Lame, Carni-tija in Benvenuta, tako da bi bilo mogoče stavko preklicati. Predsednik vlade se je včeraj posvetoval o tem vprašanju s pristojnimi ministri, a ni znano, da bi prišlo do kake odločitve in vse kaže, da bodo potrebna ne prav kratka pogajanja med vlado in sindikati. Cossiga je včeraj dejal, da se misli lotiti vprašanja v dveh fazah: najprej ga o-ceniti z gledišča gospodarskih zmogljivosti (trimestralizacija narekuje strošek 750 milijard za letos, do leta 1981 pa bi morala državna blagajna potrošiti 2.500 milijard lir), potem pa izvajanje konkretnih ukrepov, po dogovoru s sindikati. Zdi se torej, da vlada ne more ali ne zna, čeprav ne gre za nove probleme, o katerih bi bila šele zdaj obveščena, najti hitrih rešitev, ki naj bi uredile odnose z milijoni njenih uslužbencev. S tem prav gotovo ne prispeva k ohlajevanju sindikalne jeseni, ki se bo ogrela še s stavkami osebja mestnih prevozov (17. t.m.) in z začetkom nelahkih pogajanj za obnovitev delovne pogodbe 800.000 delavcev trgovske stroke. (Iv) BENVENUTO (UIL) ZA SOUPRAVLJANJE «Sindikat je vedno odločno zavračal soupravljanje. Toda nismo imeli prav. Opustiti moramo domišljav odnos do izkušenj, ki so jih uresničili v drugih evropskih državah. Jasno, ne moremo avtomatično prenašati v Italijo tujih izkušenj, ampak o njih moramo začeti vendar razpravljati. Imeli bomo trdo borbo s Carlijem in z italijanskimi podjetniškimi krogi.* To so besede generalnega tajnika sindikata UIL Giorgia Benvenuta v intervjuju nekemu italijanskemu tedniku, ki bo bržkone precej razburil vode v sindikalnih, a tudi na splošno v gospodarskih in političnih krogih. Voditelj po številu članov tretje sindikalne organizacije v Italiji pri tem zatrjuje, da je «v sindikalnih vrstah še mnogo kompleksov*, da obstaja zaskrbljenost pred integracijo sindikalnega gibanja in da še prevladuje strah pred prevzemom odgovornosti do kraja. Glede na i-talijanske gospodarske razmere Ben-venuto priznava, da položaj (črno delo, skrite proizvajalne dejavnosti, velika podjetja v krizi) sili sindikalno gibanje k resnemu razmišljanju. «Kajti v trenutku, ko mora sindikat prevzeti skrb, da se ohranjajo p.Ijetja pri življenju, ni pa prisoten v obširnem svetu skritih gospodarskih dejavnosti, se prelevi v sindikat, ki pridiga, a nima o-blasti*. V OKVIRU KOMISIJE ZA PROMET DEBATA 0 PRIORITETI IZBIR Vprašaje avtocestnih povezav v ospredja razprave na zasedanju skupnosti Alpe-Adria Posega predsednika dežele Furlanije-Julijske krajine Comellija in podpredsednika IS SR Slovenije Šinigoja (Od našega poročevalca) GRADEC — V osrčju Evrope obstaja regija, ki velja za razvito področje, je pa dejansko precej za stopnjo razvoja drugih regij srednje in zahodne Evrope. Ta regija je razdeljena med štiri države, njena osnovna značilnost pa je, da teži na severni Jadran. Medtem ko razpolagajo druge regije s sodobnimi infrastrukturami, predvsem avtocestnimi, da lahko razvijajo svoje gospodarstvo, tega ni mogoče trditi o regiji Alpe - Adria. Ta stvarnost je bila osnova za nastanek »Delovne skupnosti Vzhodnih Alp Alpe - Adria*, ki je včeraj na drugem zasedanju po ustanovitvi, do katere je prišlo pred letom dni. obravnavala doslej opravljeno delo. Gre za vrsto predlogov, ki jih je v svojem posegu strnil deželni glavar Štajerske Friedrich Niederl, ki je za prvo dveletje predsednik skupnosti. Niederl je razčlenil delovanje vseh štirih komisij, vendar pa je osredotočil največjo pozornost na dejavnost komisije za promet in prevoze, kjer se vije precejšnja dilema o izbirah in predvsem o prioritetah. Tudi včeraj te dileme niso rešili, saj je vsakdo — seveda upravičeno — opozarjal na svoje potrebe in na svoje zahteve, še zlasti pa avstrijski predstavniki, ki se bijejo za izbiro, če bodo prva finansiranja EGS namenjena avtocesti Salzburg - Celovec ali pa avtocesti Prssau - Gradec. Tudi včeraj, kot že rečeno, tega vprašanja niso rešili, pač pa so predali to problematiko v ponoven pretres komisiji, ki naj bi do prihodnjega zasedanja, ki bo čez leto dni, pripravila konkretne predloge, tudi kar zadeva prioritete. ■iiitiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHifiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiimiiitiiHiiiiiiiiMiiiiitiiiiiiimiuifiiiiiiiiiiiHiHimiiimmiiiiiiiniiiiiiMiiMiiiiiiiiiiiiiHMiiiniiiiimu PO POTRJENEM IZVEN BLOKOVSKEM ZNAČAJU GIBANJA Odmev konference neuvrščenih v sredstvih javnega obveščanja Odobreni dokumenti bodo v prihodnjih treh letih politični in gospodarski smerokaz neuvrščenih BEOGRAD — Šesta konferenca voditeljev držav ali vlad neuvrščenih dežel v Havani, ki se je končala v nedeljo, je še naprej v središču pozornosti svetovne javnosti. Agencije, časopisi, radijske in televizijske postaje skoraj brez izjeme poudarjajo zgodovinski pomen šestega vrha. Iti je potrdi! zunanje-blokovski značaj neuvrščenih in izvirna načela gibanja. Tisk v svetu tudi posebno pozornost namenja predsedniku Titu in njegovemu neprecenljivemu prispevku, da je konferenca v Havani uspešno končala delo. «Sklepna deklaracija je znova u-veljavila zakonitost načel neuvrščenosti*. Ohranjen neodvisen značaj gibanja, poudarjajo sredstva obveščanja v Indoneziji in poudarjajo, da bodo sklepni dokumenti v prihodnjih treh letih politični in gospodarski smerokaz držav članic gibanja. Seja stalnega odbora za energijo RIM — Včeraj se je v Rimu sestal stalni odbor za energijo, da bi proučil razne možnosti varčevanja s kurilnim oljem. Prvi, še nepotrjeni ukrepi, ki jih namerava odbor predlagati ministru za industrijo, predvidevajo razdelitev potrošnikov na zemljepisne pasove in pa tehnične spremembe značilnosti kurilnega olja, kar pa ne pomeni, da bodo to olje mešali z drugimi gorivi. V četrtek bo minister za industrijo Bisaglia predstavil sklepe odbora ministrom, ki so zadolženi za energetske probleme. Vlada bo verjetno že ta petek odobrila najnujnejše varčevalne ukrepe, za katere pa velja še stroga tajnost. Na sliki (telefoto ANSA): N .-sehi, Fortc, Bisaglia in drugi na včerajšnjem zasedanju Stalnega odbora za energijo. kovic ter predstavniki občine Osijek. Na poti do Tikveša so predsednika Tita navdušeno pozdravljali tisoči in tisoči prebivalcev občin Vukovarja, Osijeka in Beli Manastir. Prebivalci tega dela Slavonije in Baranje so se na ta način pf.' Iru-žiivzehvalam delovnih ljudi, jr prebivalcev Jugoslavije predsedniku Titu za vse, kar je naredil za mir v svetu in za razvoj politike neuvrščenosti. za kar so mu predstavniki več kot sto držav izrekli po-:ebno priznanje na šesti konferenci neuvrščenih držav v Havani. RIM — Predsednik vlade Cossiga je včeraj sprejel predsednica komisije Evropske gospodarske "Trpnosti Jenkinsa, s katerim se je rs-govarjal o energetskih vprašanjih ter o gospodarskem sodelovanju v Evropi. LONDON — V britanskem glavnem mestu se nadaljuje konferenca o bodočnort Rodezije, ki se je udeležujeta poleg lorda Carringtona in preč rednika rodezijske marionetne vlade Muzoreve tudi voditelja patriotske fronte Robert Mugabe in Joshua Nkomo. Jordanski tisk, ki prav tako piše o zasedanju neuvrščenih v Havani objavlja ocene predsednika Tita o pomenu šestega vrha in njegov poziv neuvrščenim državam, da tudi v prihodnje krepijo enotnost gibanja in dosledno uresničujejo sklepe sprejete v Havani. Uradni kubanski partijski dnevnik »Granma* je objavil poročilo o časti, ki so jo izkazali predsedniku Titu na sklepni seji .šestega vrha. Objavlja celotno besedilo resolucije, ki predsedniku Titu izreka priznanje za njegovo delo v gibanju neuvrščenih, prav tako pa tudi poslanico, ki jo je jugoslovanski voditelj pri odhodu iz Havane namenil predsedniku Kube Fidelu Castru. Vodilni tisk zahodnih držav prav tako še naprej komentira rezultate havanskega srečanja in pri tem podčrtuje tri osnovne ocene: gibanje ostaja še naprej dosledno neuvrščeno, kljub številnim zunanjim pritiskom; neuvrščeni se bodo zavzemali tako kot do zdaj za krepitev procesa popuščanja in vzpostavitev nove gospodarske ureditve; bile so številne razlike, vendar je enotnost ohranjena. «New York Times*, na primer, piše, da sklepni dokumenti potrjujejo neodvisnost gibanja do blokov in sprejemajo kompromise glede sporov, vključno Kampučije in E-gipta. Britanski komunistični dnevnik «Morning Star* pa poudarja, da so neuvrščeni dali vso podporo osvobodilnim gibanjem in njihovemu boju za svoje zakonite pravice. Ta časopis tudi svetuje vladi v Washing-tonu, naj se izogne sporom s »tretjim svetom*, (dd) Tito v Belju OSIJEK — Predsednik SFRJ Josip Broz Tito je včeraj iz Beograda dopotoval v Belje, kjer bo ostal določen čas. S predsednikom Titom so prispeli tudi Petar Stambolič, Vidoje Žarkovič, Stevan Doronjski, Branko Mikulič in Miloš Minic. V gozdnem gospodarstvu «Jelen* so predsednika Tita prisrčno pozd- ivili najvišji preds':.vniki Hrvaške Jure Bilič, Milutin Baltič in Marjan Cvet- iiiiiiiiiiiAiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMHiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiitMiiiiiHtiiiMHmiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiii NOV VAL TERORIZMA NA JUŽNEM TIROLSKEM? Atentat ob 601 obletnici pariškega miru Slovenija je zainteresirana za obe avtocesti, saj bi se ena Dri-ključila na Sloveniko v Šentilju, druga pa bi se končala s predorom pod Karavankami. Tako bi bilo tudi mogoče realizirati slovenski avtocestni križ. ki je dejansko predpogoj za smotrni razvoj gospodarstva in predvsem pro meta, v interesu Slovenije, pa tudi v mi.eiesu tržaškega gospodarstva in gospodarstva celotne Jugoslavije, saj so prav avtocestne povezave bistveni dejavnik gospodarskega razvoja. Pač pa je bila vsebina včerajšnjega zasedanja pomanjkljiva, kar zadeva razvoj dežele Furlanije - Julijske krajine in dežele Veneto. Niederl v svoje poročilo namreč ni vključil prepotrebnih avtocestnih povezav med Bavarsko in Furlanijo - Julijsko krajino (predora Mon-te Croce Carnico) in deželo Veneto (avtoceste Benetke - Munchen), kar je izzvalo umirjeno, a odločno reakcijo predstavnikov obeh dežel. Tudi o tem bo tako govor v komisiji, ki bo pripravila skupne predloge. O ostalih treh komisijah ni kaj dosti povedati. Z delom so šele začele, prvi dokumenti so že izdelani, vendar bo treba počakati še precej časa do konkretnih rezultatov. Poročilu predsednika Niederla je sledila razprava, v kateri so najprej razčistili vprašanje avtocestnih povezav in ga prenesli v komisijo, nato pa so spregovorili predstavniki posameznih dežel, članic te skupnosti. Predsednik deželnega odbora Fur-laniie - Julijske krajine Antonio Co-melli je najprej poudaril, da mora postati področje delovanja te skupnosti Evropa, ki je bila dolga leta prizorišče bojev, katastrofalnih tekem in vojn, a se sedaj končno prebija do lastne identitete. Comelli je CčMl evropske volitve kot dogodek, ki ifc-delno uresničuje evropsko .zamisel, a je nedvomno izredno pomemben za zgodovine te celine in nadaljeval: «Evropa se krepi in širi, išče stikov tudi s tistimi svojimi deli. ki ne sodelujejo pri politično-gospodar-ski organizaciji, približujejo pa se ji vedno nove države, predvsem države južnega pasu. S to razširitvijo se tudi težišče Evrope pomika proti jugu, proti Sredozemskemu morju, ki je že od nekdaj povezovalo Evropo z Azijo in z Afriko. Skupnost Vzhodnih Alp, je nadaljeval Comelli, je torej nastala v najprimernejšem trenutku, kajti rav- Včeraj umrl Agostinho Neto vodja angolskega ljudstva BOČEN — Močna eksplozija je včpraj zgodaj zjutraj skoraj popolnoma razdejala znani spomenik al-pinca v Brunecku v Pustertalu. Po izsledkih izvedencev, so atentatorji uporabili kar sedem kilogramov razstreliva, verjetno dinamita, podobnega tistemu, ki ga uporabljajo v kamnolomih. Eksplozija, ki jo je bilo slišati ne samo v južnotirol-skem mestecu ampak tudi v bližnjih vaseh, je poškodovala tudi nekatere parkirane avtomobile ter palačo, kjer ima sedež družba SIP. Karabinjerji so v bližini poškodovanega kipa našli letake gibanja «Ti-roler Schutzbund* (Organizacija za obrambo Tirola), ki je že prevzela odgovornost za vrsto terorisfčnih dejanj v bocenskj pokrajini. Atentat je globoko odjeknil med prei skovalci in v političnih krogih, ki gledajo z zaskrbljenostjo na nara- ščanje napetosti na Južnem Tirolskem. «Tiroler Schutzbund*, ki je znana tudi kot organizacija tirolskega orla, je izvedla včerajšnji atentat v Brunecku, da bi spomnila Nemce v bo-censki pokrajini na 60. obletnico »tragičnega pariškega miru*, po katerem je morala Avstrija odstopiti Italiji Južno Tirolsko. Ta teroristična organizacija, ki je znana tudi Po tem, da je ob priliki atentata na spomenik zmage v Bocnu javno «pohvalila» atentatorje, je pred časom ostro napadla voditelje Tirolske ljudske stranke (SVP) in predvsem njenega tajnika Magnaga, ki je «kriv», da se je udeležil proslave ob priliki praznika karabinjerjev Spomenik alpinca v Brunecku je bil trikrat tarča teroristov: leta 1943 so ga popolnoma porušili nacisti, v šestdesetih letih pa so ga dvakrat poškodovale teroristične organizacije, ki so bile v tistih letili posebno aktivne. Nov val atentatov pa se je na Južnem Tirolskem ponovno začel pred enim letom, ko so doslej še neznani teroristi razdejali spomenik zmage v Bccnu, nekaj mesecev kasneje pa so neznanci vrgli v zrak nagrobni spomenik senatorja Ettora Tolomeija, ki ga mnogi imajo za pobudnika raznarodovalne akcije proti Nemcem na tem področju. Policiji ni uspelo doslej aretirati alj izslediti atentatorjev in njihovih voditeljev, izjemo predstavlja le mladenič, član znanih »Schuetze-nov* (tirolskih strelcev), ki so ga karabinjerji pred meseci zasačili, ko je hotel ponovno podtakniti peklenski stroj na spomenik zmage v Bocnu, ki so ga medtem v celoti obnovili. Domnevni terorist je izja- vil preiskovalcem, da je tudi pri padnik organizacije «Tirol», tragič no znane teroristične skupine, ki je pred leti izvedla vrsto atentatov proti karabinjerskim postajam v o-kolici Merana, ki so terjali več smrtnih' žrtev. Vodstvo Sud ti roler Volkspartei pa je medtem ob priliki 60. obletnice pariškega miru izdalo dokument, v katerem zelo kritično ocenjuje dogodke na Južnem Tirolskem in pa predvsem dejstvo, «da Italija ni nikoli priznala nemški narodnostni skupnosti na tem ozemlju pravice do samoodločanja in do lastne avtonomije*. SVP polemizira tudi z vlado in s strankami, ki jo podpirajo, «češ, da ne priznavajo Nemcem v bocenski pokrajini vseh pravic, ki jih predvideva tako imenovani paket, ki je tako v mnogih členili o-stal popolnoma neuresničen*, (st) no naše dežele se bodo morale kot protagonisti vključiti v razvoj gospodarskih interesov in mednarodnih trgovskih izmenjav.* Comelli je nato obravnaval vprašanje razlike infrastruktur med zahodnim in tem delom Evrope ter poudaril, da je treba te razlike čimprej odpraviti, To naj bi bila Comelli o sodelovanju med Italijo in SFRJ Ob koncu zasedanja delovne skupnosti Vzhodnih Alp je na tiskovni konferenci predsednik deželnega odbora Furlanije-Ju-lijske krajine Antonio Comelli odgovoril uredniku Primorskega dnevnika na vprašanje o tem, če bi bilo mogoče v okviru te skupnosti obravnavati tudi druga vprašanja, ki izhajajo iz osimskega sporazuma in sicer konkretno vprašanje industrijskega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo in - vprašanje manjšin, ki zadeva štiri dežele. Comelli je poudaril, da je obširno obravnaval tisti del osimskega sporazuma, ki daje deželi možnost ukrepanja, to pa ne zadeva industrijskega sodelovanje, ki sodi v izključno pristojnost bilateralnih odnosov med obema državama. Kar pa zadeva manjšine, je vprašanje delikatno in sodi v pristojnost italijanske vlade, kjer že deluje posebna komisija. Dežela je seveda razpoložljiva za vse, kar sodi v njeno pristojnost in lahko bi tudi zgodovinsko in kulturno izročilo postalo predmet razprave. Sicer pa je tudi iz dokumenta urbanistične komisije raz.vidno, da je dežela Furla-nlja-Julijska krajina obravnavala to vprašanje z vsn pripravljenostjo. MOSKVA — Le teden dnd pred svojim sedeminpetdesetim rojstnim dnem je včeraj v neki moskovski bolnišnici umrl angolski predsednik Antonio Agostinho Neto, ginekolog in pesnik, neumorni borec za svobodo svojega ljudstva, človek, ki je za marsikaterega Afričana postal simbol boja proti kolonializmu in boja proti rasističnemu režimu v Pretorii. Antonio Agostinho Neto se je rodil kot sm protestantskega pastorja. Licej je dokončal v Luandi, medicino pa je študiral v Coimbri in v Lizboni. Prvič je okusil zapore reakcionarnega portugalskega režima leta 1951. Štiri leta kasneje so ga ponovno aretirali in ga izpustili šele čez dve leti zaradi pritiskov svetovnega javnega mnenja. Medtem so se leta 1956 razna angolska nacionalistična gibanja združila v Ljudsko gibanje za o-svoboditev Angole (MPLA). Tedaj je bil Neto že priznan lirični, socialni in politični pesnik portugalskega jezika, iz njegovh verzov pa je izhajala nova avtohtona angolska kultura. Leta 1958 je doktoriral, leto kasneje se je z ženo in komaj rejenim otrokom vrnil v Angolo, kjer ie pričel ordinirati, obenem pa je nadaljeval s političnim delom in je kaj kmalu prevzel vodstvo MPLA. Tri leta kasneje so ga portugalske kolonialne o-blasti ponovno aretirale. Leta 1962 mu je uspelo po krajšem obdobju prisilnega bivanja v nekem kraju na Portugalskem, da ie zbežal. Pod njegovim vodstvom je oboroženi odbor angolskega ljudstva šol od zmag do zmag. dokler ni 11. novembra 1975 postal prvi predsednik svobodne Angole, (voc) LIZBONA — Portugalski predsednik Antonio Ramalho Eanes je včeraj razpustil parlament in določil nove politične volitve, ki bodo 2. decembra. RIM — Tajništvo rimske federacije KPI je sporočilo, da je po odstopu Argana, uradni kandidat stranke na mesto rimskega župana Luigi Petroselli. ena prioritetnih nalog te skupnosti, je naglasil Comelli, ki je nato prešel k analizi posameznih obveznosti in dejal: «V tem okviru so še drugi ugodni elementi. Tu se nanašam predvsem na obveznosti. katere sta sprejeli italijanska in jugoslovanska vlada s podpisom osimskega sporazuma in dogovora o sodelovanju na gospodarskem področju: na eni strani sta dokončno potrdili voljo po mirnem in dejanskem sodelovanju med o-bema narodoma, na drugi strani pa sta postavili temelje razvoju gospodarskega sodelovanja in izboljšanju življenjskih pogojev na obmejnih področjih, to je v Furlaniji - Julijski krajini in v Sloveniji.* Comelli je nato izrecno navedel pobude, ki jih vsebuje osimski sporazum in ki zadevajo to skupnost: sodelovanje med lukami, prometni infrastrukture in proučevanje tehničnih motnosti za gradnjo plovne poti od Jadrana do Črnega morja. Podpredsednik izvršnega sveta SR Slovenije Dušan Šinigoj pa je uvodoma poudaril, da se zaveda številnih težav, ki se pojavljajo na začetku delovanja te skupnosti, vendar pa je poudaril željo po pospeševanju medsebojnega sodelovanja na zelo številnih področjih v skupnem interesu, ne glede na razlike, ki obstoje v družbenih in gospodarskih sistemih devetih dežel skupnosti Alpe - Adria. «Ob koncu dvajsetega stoletja, je dejal Šinigoj, moramo bolj vizionarsko in dolgoročno graditi našo bodočnost, zavedajoč se širših dimenzij problemov, s katerimi se soočamo. Zato v tem času ni prostora za ozkost nacionalizmov ali pred* sodke preteklosti. Nahajamo se v času priprav na nov pomemben sestanek o evropski varnosti in sodelovanju, ki bo prihodnje leto v Madridu, na pripravah katerega naše države uspešno in plodno sodelujejo, tako kot je bilo to v Helsinkih, katere sklerna listina vsebuje načela, priporočila in pobude, ki jih tudi mi uspešno uresničujemo na našem regionalnem nivoju.* Šinigoj je nato preletel osnovne namene te skupnosti, ki je «v zgodovinskem, narodnostno etničnem in jezikovnem pogledu zelo pestra*, poudaril nujnost izgradnje avtocestnih povezav, ki predstavljajo izhodišče razvoja za prostor, ki v mnogem presega meje Slovenije. nato pa je dejal: «S takšnim sodelovanjem dežel naše delovne skupnosti bomo v še večji meri omogočili preseganje umetnih delitev, ekonomskih, jezikovnih in drugih pregrad, ki obstajajo, olaišah medsebojno komuniciranje tako naših občanov kot tudi gospodarskih, kulturnih in drugin institucij. V načelu mi v Sloveniji, ki smo se vedno zavzemali z,a odprtost meje in družbe, pozdravljamo in podpiramo take pobude ter bi želeli, da jih čimbolj konkretno, praktično in realno opredelimo.* BOJAN BREZIGAR NA VČERAJŠNJI SEJI TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Nezadovoljiv odgovor Cecovinija o vprašanju stanovanjskih izgonov Starši handikapirancev zasedli sejno dvorano - Manifestacija avtoprevoznikov in prebivalcev iz Rocola in od Sv. Ane ■ Zamenjava treh odbornikov Kako jo težko upravljati so sedanji upravitelji Liste za Trst lahko že preizkusili na lastni koži. Lahko so tudi spoznali, kakšna je razlika ined demagoškimi obljubami in konkretnimi dejanji. Če pa se tega še niso zavedli jim je to ražliko gotovo pokazala cčeraj-šnja seja občinskega sveta, oziroma nekateri dogodki, ki so se odvijali pred začetkom prvega zasedanja občinske skupščine po poletnem premoru. Pred občinsko palačo je bila u-stavljena kolona kamionov in dostavnih vozil. Svojo nejevoljo so manifestirali avtoprevozniki kontejnerjev in združenje obrtnikov. V imenu občinske uprave jih je sprejel odbornik Seri. Pred občinsko palačo je bila tudi večja skupina pre; -ivalcev mestnih četrti iz Rocola in od Sv. Ane, ki so hoteli vedeti od občinske uprave, kdaj bo ti četrti oskrbela z neobhodno potrebnimi družbenimi strukturami. Najbolj žalostna pa je bila slika v sejni dvorani občinskega sveta. Po številnih neizpolnjenih zagotovilih in obljubah so jo zasedli starši handika-piranih otrok s svojimi malčki. Po daljšem posvetovanju z županom Ceeovinijem, jim je slednji obljubil. da bo že danes na vrsti sestanek, na katerem bodo skušali rešiti najnujnejša vprašanja celotne zadeve. S tem županovim posegom se je praktično začela občinska seja; starši soastičnih otrok so zapustili sejno dvorano, v njej pa so ostale še številne družine, ki jim grozijo sodni izgoni. Stanovanjsko vprašanje je bilo namreč ena glavnih točk dnevnega reda. Načel ga je župan Cecovini. ki je s tem v zvezi odgovoril komunistični skupini. Dejal je, da je bil sklenjen soorazum med občino in zvezo gradbenikov, na osnovni katere bo občina kupila nova stanovanja, ki bodo vsaj v tem prvem trenutku zadostovala potrebam izgnanih družin. Dejal je tudi, da je občinski upravi uspelo, vsaj kupa 32 stanovanj; nadalje je še zahteval, da mora občina izročiti prefekturi izsledke študije o neod-danih stanovanjih v mestu (župan je dejal, da je bila že izročena, čeprav ni o tem ukrepu še nikogar obvestil) ter kakšne ukrepe namerava sprejeti občinska uprava, da bi rešila celotno stanovanjsko vprašanje. Kot zadnje pa je Costa zahteval, da se mora spričo številnih problemov občinski svet sestati že v tem tednu in ne šele 21. t.m., kot je bilo določeno. Svetovalec KD Richetti pa je skupščino obvestil, da je njegova skupina vložila posebno resolucijo, s katero obvezuje občinski odbor, da bi sprejel tiste ukrepe, ki so potrebni za rešitev problema stanovanjskih izgonov. Med odgovori na vprašanja je treba vsekakor zabeležiti poseg odbornika Gambassinija, ki je svojemu strankarskemu kolegu Dolcherju odgovoril o nekaterih »znakih*, oziroma majhnih železnih količkih z o-znako EZIT, ki jih je opaziti v o- kolici Gropade, Trebč in Padrič. Svetovalec Dolcher je z vprašanjem hotel vedeti ali se s temi količki že začenja s perimetracijo industrijske cone in zakaj so bili postavljeni. Odbornik Gambassini pa je odgovoril, da ga je predsednik EZIT Antonini pismeno seznanil z namenom postavitve teh količkov: postavljeni so bili za izdelavo študij o teritoriju in izdelavo kartografije, ki jih je dežela poverila ustanovi za industrijsko cono v Trstu (EZIT). Po Gam-bissinijevem mnenju pa je tak odgovor popolnoma neresničen, zaradi česar je «svečano opomnil odgovorne organe, da bi preprečili vsakršen korak, s katerim bi spremenili to mimo obmejno ozemlje v potencialno prizorišče nasilja kot sta Libanon in Irska.» Skupščina je nato sprejela odstop odbornikov Tassinarija (ki je zapustil tudi občinski svet) posl. Gruber Bencove in Perca. Zamenjali so jih inž. Lino Zandegiacomo, Fra-usin in Dolcher. V REZIJI NASPROTNIKOV «SLOVENSKEGA ŠOLSKEGA CENTRA* Italijanski starši so zasedli slovenski otroški vrtec v Miljah Društvo Slovencev miljske občine je ostro obsodilo to nedopustno dejanje Slepi šovinizem jih je privedel že tako daleč, da so postali nerazsodni. še pri bruhanju protislovenskega žolča niso več dosledni. Z ene strani na vse vetrove vpijejo, da v miljski občini sploh ni Slovencev (takšen cinično nesramen glas je bilo čuti celo iz opozicijskih vrst občinskega sveta in dotični je očitno pozabil, da govori vpričo dveh slovenskih svetovalcev, ki pač zastopata slovensko narodnostno skupnost), z druge pa DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE vabi vse Slovence in zlasti starše otrok, ki obiskujejo slovenski vrtec in osnovno šolo pri Korošcih in v Žavijah, na sestanek, ki bo danes, 12. septembra, ob 20.30 v občinski razstavni dvorani «Lo Squero» v Miljah. Preverili bomo ukrepe, ki so potrebni za preobro-ditev težav okrog (slovenskega šolskega centra». iiiiiiiiiiiiiiitiiiiuiMiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiMiiiiiiiiiMiiiiiiitiiiiiiiitiiiiiiHiiiiiiiiiitiuiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiufiiHiiiiiiiiiiiiimi V PRIČAKOVANJU SKORAJŠNJEGA SNIDENJA Z LANDINIJEM IN PARLAMENTARCI SIRT: danes na prefekturi sestanek med sindikalisti in ministrom Scalio Tudi na Tržaškem se je tekoči teden pričel v znamenju številnih stavkovnih gibanj za nekaj časa, odgoditi rok tistih stanovanjskih izgonov, ki bi morali stopiti v veljavo v prihodnjih dneh. Orisal je dosedanje korake občinske uprave o tem vprašanju in med drugim dejal, da je slednja odposlala pismo ministrskemu predsedniku Cossigi, v katerem se zavzema, da bi bili vsaj začasno preklicani sodni izgoni. Te so bile glavne novosti, s katerimi je župan Cecovini seznanil skupščino. S takim odgovorom pa se ni strinjal komunistični svetovalec Costa, ki je svetovalce opozoril na neizpolnjene obveze občinske uprave. Zahteval pa je, da mora občinski odbor skupščino seznaniti o celotni operaciji od- Tekoči teden se je začel v znamenju sindikalnih bojev za priboritev delovnim množicam tistih mezdnih in siceršnjih pravic, ki jim jih tako zasebni kakor javni delodajalci Akcija Primorskega dnevnika ZA ZDRAVLJENJE LIVIJA ČOKA Včeraj so prispevali: Olga Ban 5.000, Ina in Nino Rustia 10.000, Sonja in Iztok 10.000, Zvonka Fabec 10.000, Sedmak 5.000, N. N. 50.000, uslužbenci ZTT 15.000 Ur, družina Gantar 30.000 lir. Namesto cvetja na grob Rudija Sosiča darujejo uslužbenci Hranilnice in posojilnice na Opčinah 135.000 Uti kV spomin nan Marjana Cianija daruje družina 30.000 lir. ffi Hrani Inica . in. posojilnica na -Opčinah sporoča, da je odprla zbiranje prispevkov za zdravljenje Livija čoka. ■vtiMiiiiiimiiifiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiifiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiniiiimHiiiiiitiiiMMiiiiiiiiiiii ZARADI STAVKE AVTONOMNIH SINDIKATOV ŽELEZNIČARJEV ZAMUDE PRI ODHODIH IN PRIHODIH VLAKOV Skoraj vsi vlaki odpotovali z enourno zamudo - Drevi začetek 24-urne stavke, ki jo je oklicala sindikalna federacija Kot je bilo predvideti, se je včeraj začel kaos na tržaški železniški postaji. Zaradi stavke, ki so jo oklicali avtonomni sindikati železničarjev, so včeraj skoraj vsi vlaki odpeljali s tržaškega kolodvora z enourno zamudo, prav tako pa so imeli večje ali manjše zamude tudi vlaki, ki so pripeljali iz drugih krajev Italije v Trst. Stavke se je v našem mestu udeležilo približno 60 odstotkov železničarjev in pri njej so sodelovali tudi nekateri, ki pripadajo enotni sindikalni federaciji. Do 19. ure sinoči sta odpeljala ob urniku iz Trsta le dva vlaka, vsi ostali so imeU zamudo. Stavkajoči železničarji, ki so javili prekinitev svojega dela le kakih deset do petnajst minut pred odhodom vlakov (kar je povzročilo med potniki še večjo zmedo), so se v večini primerov odločili, da povzročijo enourno zamudo, le vlaki, s katerimi se peljejo delavci iz Trsta domov v Furlanijo, so imeli demonstrativno četrturno zamudo. Od vseh vlakov, ki so včeraj odpeljali iz Trsta, j moral največ čakati na odhod brzovlak za Ljubljano-Zagreb-Beograd, ki je namesto ob 11.22 odpotoval proti Jugoslaviji ce- Tečaj 150 ur Na vseh slovenskih nižjih srednjih šolah v tržaški pokrajini je odprto vpisovanje za tečaje «150 ur» za dos- o diplome nižje srednje šole v slovenskem jeziku. Vpis je mogoče opraviti tudi v tajništvih občin Doli..a, Zgonik, Repentabor, >evin - Nabrežina in na sedežu Sindikata slovenske šole ali v Tržaški knjigarni, v Ulici Sv. Frančiška v Trstu, vsak dan med 16. in 18. uro, razen ob sobotah in nedeljah Za vpis je dovolj izpolniti in izročiti obrazec, ki je na razpolago v omenjenih uradih ali pri prosvetnih in športnih društvih, ter priložiti rojstni list na navadnem papirju. Za tiste, ki niso še dopolnili 23. leta starosti je potrebna diploma osnovne šole, oziroma potrdilo o opravljenem šolanju. Rok za vpis zapade 25. septembra. le tri ure kasneje. Vlaki, ki so prispeli v Trst iz drugih krajev Italije, so imeli vsi po najmanj uro zamude, pravi »rekord* pa je imel brzovlak iz Palerma z več kot triurno zamudo. Vsekakor pa je bila včerajšnja stavka «le» preludij v 24-umo stavko železničarjev, ki jo je oklicala sindikalna federacija CGIL, CISL, UEL in ki se bo začela drevi ob 21. uri. Tržaška sekcija italijanske zveze za kulturno sodelovanje s Sovjetsko zvezo sporoča, da se bodo oktobra začeli tečaji ruskega .jezika, katerih se lahko udeležijo tako odrasli kot dijaki, ki so dokončali vsaj srednje šole. Vpisi potekajo na sedežu v Ul. Torrebianca 13, I. aadstropje. vsak delavnik razen ob sobotah od 17. do 20. ure. (država) kratijo že vsa povojna desetletja. Delavstvo je marsikaj doseglo, sedaj pa skušajo nazadnjaške sile te sadove vsebinsko docela izvotliti. Pri tem jim pomagajo (koliko načrtno, koliko pa zaradi svoje kratkovidnosti, ni dano vedeti) raznovrstni tako imenovani avtonomni sindikati. Vzemimo primer sindikata železničarjev FISAFS-CISAL, ki z zdajšnjo stavko, o kateri poročamo na drugem mestu, skuša podkrepiti zahteve, ki jih je enotna sindikalna zveza CGIL, CISL, UIL že sama davno postavila. Nastalega {»loža’ ja je vsekakor kriva s poprejšnjimi tudi nova, »sezonska* vlada kljub javno izraženim dobrim namenom predsednika Cossige. Dejstvo je namreč, da se razraščanje težkih družbenih problemov v državi nikakor ne more ustaviti s splošno krizo,’ampak iih ie treba kakor koli začeli' reš^miVnč pa se predajati še naprej klientelizmu in lovu za oblastjo. Poleg železničarjev prične danes stavkati uslužbenci bolnišnic iz vrst avtonomnega sindikata CISAL, j m tri pa se jim pridružijo še tisti, ki pripadajo enotni sindikalni federaciji (najnujnejše storitve bodo sicer zagotovljene). Ravno tako jutri bodo prekrižali roke uslužbenci tramvajskih in mestnih avtobusnih podjetij sindikata CISAS, medtem ko bodo njihovi vrstniki iz CGIL, CISL, UIL stavkali v ponedeljek, 17. septembra. Danes zapuste nadalje svoja delovišča ministrski nameščenci CISAL, jutri pa pripadniki enotne sindikalne zveze. Danes in jutri bodo zaprti vsi uradi krajevnih ustanov, razen nujnih služb, prav tako jutri ohromi poldržavni aparat, pa še poštna služba. Vse to velja seveda tudi za tržaško pokrajino, kjer imamo že tako opravila s kopico drugih težkih problemov. Vprašanje proizvodne preusmeritve bivše steklarne Vetro-bel v smislu načrta SIRT še ni rešeno. Danes ob 9. uri bo na tržaški prefekturi vladni komisar dr. Marrosu sprejel v tej zvezi predstavništvi tovarniškega sveta in sindikalne zveze CGIL, CISL, UIL, ki bosta z zadevo seznanila ministra za znanstvene raziskave Vita Scalio. Le-ta ni pristojen za problem, je pa le vladni mož in treba je izkoristiti njegovo navzočnost pri nas; v miramarskem centru za teoretsko fiziko se namreč udeleži mednarodnega zasedanja o nadomestnih energetskih virih. Še ta teden pa bo istotako na prefekturi sni- denje predstavnikov tovarniškega sveta in sindikalne zveze s krajevnimi parlamentarci, podjetnikom Landinijem in deželnim odbornikom za industrijo Rinaldijem. Na podobno rešitev, kakor Vetrobel, že predolgo čaka tudi nekdanja pivovarna Dreher. Še druge probleme imamo. Sindikati so še vedno na braniku cen avtobusnim vozovnicam, ki so bile povišane, ne da bi hkrati tudi preestrojili in okrepili avtobusno službo. Sindikalisti zahtevajo posebne olajšave za upokojence, študente, delavce in sploh revnejše sloje. Ravno tako zahtevajo, kakor sporoča komunike sindikata USP-CISL, da se v Trstu kot mestu, ki je »Italiji najbolj pri srcu*, uvedejo posebne prodajne enote (»spac-ci»)za blago vsakodnevne nujne porabe, kar naj bi pomirjevalno vplh valo na draginjo. Tu (jt* problem stanovanjskih izgonov, ki ga tržaška občina kar ni sposobna rešiti in še bi lahko nadaljevali, a bi samo pogrevali stare probleme, (dg) se strašno bojijo, da ne bi slovenska otročad preplavila Milje, ki da so «italianissime». Mislimo na tiste, ki so zagnali vik in krik proti uresničitvi »slovenskega šolskega centra* v D'An-nunzijevi ulici, ki pa nič drugega ni kot združitev celodnevne slovenske šole Žavlje - Korošci in slovenskega odseka občinskega otroškega vrtca pod isto streho. Na tiste, ki so ščuvali italijanske starše, da so v brk vsem zakonskim predpisom ter inštitucijam (tako celo ministrstvu za šolstvo) dne 1. septembra zasedli prostore slovenskega vrtca v pritličju ooslooia v omenjeni ulici: to pa pomeni, da se slovenski malčki ter obiskovalci prvega razreda slovenske osnovne šole ne bodo imeli 18. t.m. kje učiti. Se bodo mar v «šolabusu»?, je grenko vzkliknil neki slovenski oče na sinočnjem snidenju staršev, oziroma članov Društva Slovencev miljske občine, ki ga je vodil svetovalec Kiljan Ferluga. Za kaj gre? Lani spomladi je občinska uprava sklenila rešiti vprašanje pomanjkanja učilnic z uporabo zgradbe obmejnih stražnikov v D’Annunzijevi ulici; razbremeniti je bilo treba šolski poslopji v štrama-ru in pri Korošcih, pa še občinski vrtec. DSMO je pristalo na njen predlog o preselitvi naše celodnevne šole (trije razredi v Štramaru in dva pri Korošcih) v omenjeno zgradbo pod pogojem, da se tjakaj premesti tudi slovenska sekcija občinskega vrtca. Občini je bilo prav. Začela so se dela za ureditev ustreznih prostorov, medtem pa so odprli državni vrtec, ki so mu namenili stavbo v predelu Fonderia; ker ni bila še dokončana, so slovenski starši privolili v začasno namestitev novega vrtca v D'Annunzijevo ulico. Maja bi moral šolski skrbnik izdati dovoljenje za odprtje «slovenskega šolskega centra*, pa ga ni, češ da potrebuje ministrsko odobritev, kar ni bilo res. Slovenci so se obrnili na župana, ki je spričo neobstoja u-radnih zaprek pristal na odprtje centra, toda medtem je podtalno rovarjenje nam nasprotnih sil dozorelo. Ko je skrbnik sprejel 3. t.m. predstavnika DSMO, ki je za razgovor zaprosil še v maju, je bilo prepozno. Nekateri (morda italijanski ravnatelj?) so med italijanskimi starši otrok državnega vrtca zbrali 17 podpisov za to, da ne zapuste pritličja zgradbe v D’Annunzijevi ulici; 10 glasov je bilo proti (drugih deset družin nihčg .pi ,qjčqsaj;,znašal) in tako je sedemnajsterica zasedla 1. septembra vrtec?' kjer se je pouk za italijanske malčke žhČel1 izdatno pred predvidenim časom — 18. septembrom. Slovenski otroci so ostali na cesti. Računica je torej taka, da 17 več velja kot 80 (31 otrok za slovenski vrtec, 39 za slovensko osnovno šolo plus tistih 10 nasprotnih glasov i-talijanskih staršev). Zaskrbljivo pa je to, da je pristojna šolska oblast odobrila protidemokratično gesto nasprotnikov Slovencev, ki vrh vsega tlači ministrske predpise in mnenje občinske uprave. Nezaslišan dogodek torej, a spretna režija: «Zapreti vam hočejo šole ter vas izriniti iz vašega rodnega okolja,* so tvezili staršem od Koroščev. In glej: na isto razglašeno struno je zabrenkalo tudi glasilo Liste za Trst «La Vo-ce libera». Slovenci seveda tej blodni politiki ne bodo nasedli. Danes ob 9. uri pojde delegacija DSMO k miljskemu županu, da bi se občinska uprava bolj zavzela za problem, ob 20.30 pa bo v dvorani «allo Squero» sestanek vseh slovenskih staršev, (dg) V okviru glasbenega septembra bo jutri v baziliki sv. Silvestra koncert za violino in kitaro. Nastopila bosta Bruno Pignata in Pino Briasco. Protest avtoprevoznikov f .. J ' jVaVi^ Skupina kakih dvajsetih voznikov tovornjakov, ki odvažajo, oziroma dovažajo kontejnerje v tržaško pristanišče, je včeraj popoldne s svojimi težkimi vozili demonstrirala po mestnih ulicah, da bi protestirala in opozorila javnost na nevzdržno stanje v tržaški luki in predvsem na velike zamude pri natovarjanju in raztovarjanju tovornjakov na Sedmem pomolu. Vozniki se namreč pritožujejo nad počasnostjo na- niMmmuiMiMHiiimiiHiiiiiimiiHHiimiiimiHiiMMiMuiiiiMHijiiimiiiiiiimiiMiiimiiiiiimiMMMMiHiniiii Izidi popravnih izpitov na strokovnem zavodu Včeraj so objavili še zadnje izide popravnih izpitov na slovenskih višjih srednjih šolah, in sicer na strokovnem zavodu za industrijo in obrt. V posameznih oddelkih so dosegli sledeče rezultate: Kemijski operaterji T. r. — Izdelala sta: Marina Alberti in Alessandro Sedmach. Tri dijakinje so bile odklonjene, ker sc niso javile k izpitom. II. r. — Izdelali so: Roberto Ba-rut, Laura Pecenik Sergio Slavec. En dijak se ni javil k izpitom. Orodni mehaniki I. r. — Popravne izpite sta imela dva dijaka. Izdelal je Viljem Čufar. II. r. Popravne izpite je imel Paolo Antonie, ki je izdelal. Monterji in popravljavci radijskih in TV aparatov I. r. — Izdelali so: Vincenzo Ber-tini, Igor Cej, Giovanni Fabian, Ivan Gombač, Mitja Iancovich, Boš tjan Javornik, Andrej Jazbec, Adri-jan Marsetti, Livio Sedmach in Marino Versa. Trije dijaki so bili odklonjeni, ker se niso javili k izpitom. V n. razredu ni imel nihče popravnih izpitov. ■ V petek, 14. septembra, ob 19.30 se v Ul. Roncheto 77 sestane rajonski svet za skedenj in Čarholo. Med drugim bodo razpravljali o resoluciji, ki jo je predložila Lista •iiiatiiMtaiiiiaiiiiiiai>iaftai«iiMiiiiaiaMiit««»>Mii«>ft«i«iiiiiti*ia»iBMiiaiiiii>Miiiiiaaaii««aii>i*i«iM>i«iii*iivtMiiiiiiMiii>»iiiiaiiiii>iii**>*iiii*i*ii>i||i|i**t*aiii|>faaiaaaiii|aiaiaiBi|a STARŠI OPOZORILI JAVNOST Z ZASEDBO V centru za pomoč spastikom je postal položaj nevzdržen Vilo Haggiconsto, ki se nahaja v luksuzni mestni četrti, v neposredni bližini kina Ariston in kjer je pokrajinski sedež ustanove za vzgojo in pomoč spastičnim otrokom (CEM), so pred tremi dnevi zasedli starši in otroci, ki obiskujejo ta center. S tem skušajo opozoriti javnost na neurejene razmere, ki vladajo v centru samem in za katere javne ustanove nimajo velikega posluha. Center obiskuje dnevno 130 otrok, v glavnem iz Trsta, le eden prihaja iz miljske občine. Tu se zbirajo otroci in odrasli, saj je najmlajši obiskovalec star samo leto dni, najstarejši jih ima pa 34, V centru ostanejo ves dan, nekatere vozijo starši, večji del pa prihaja z vozili, ki jih da na razpolago center. Za starše je nega, ozirom., terapija, ki jo daje center, edino sredstvo, s katerim lahko pomagajo svojim otrokom, zato jim vsekakor ne more biti vseeno, če centru primanjkujejo potrebna sredstva za dostojno delovanje. Obiskovalcem centra so na razpolago en zdravnik, 8 terapevtk (v resnici jih je samo 5, ker so ostale | na zdravniškem dopustu, zanj“ pa niso dobili nadomestila), 3 šoferji, 1 nosač, 7 otroških negovalk in 2 čistilki. Na razpolago imajo 3 avtomobile (od katerih je eden v popravilu). Starši prizadetih so se že večkrat sestali s krajevnimi ustanovami in jim razložili svoje zahteve. Vse kar sprašujejo so namreč človeški pogoji za nego svojih že tako prizadetih otrok. Za center zahtevajo večje število avtobusov in seveda spremljevalcev, ki bi otroke, ko je treba, dvigovMi, saj je delo zelo naporno in en sam spremljevalec ne utegne opraviti vsega. Zahtevajo tudi več terapevtk in čistilk. Upati je, da bodo z zasedbo opo- zorili na problem in da bodo čim-prej dosegli vse, kar zahtevajo za normalen petek dela v tem centru. (zt) iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiaiaiiiiaiiiiiiiiiaiiiaiiiiiiiiaaiiiaiiiaiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiaiiiiiiiaiiaiaiiiiiaiiiiiiiiiaiiiiaiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiaiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiaaaaaaiiaiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii RAZGOVOR Z MLADIM NARKOMANOM «Droga te zasvoji, postane del tebe...» (Droga te prevzame, te osvoji, postane bistven del tebe in troje osebnosti, zanjo bi se odpoveaal vsemu ostalemu, žrtvuješ vse.» Ko tako pripoveduje v lepi, tekoči italijanščini. se zazre v strop, je skoraj odsoten. Na bledem in belem obrazu, na katerem je komaj o-pazna senca rdečkaste redke brade. je viden povsem drug izraz, izraz, ki izraža preslano trpko izkušnjo. potovanje v vsemirje droge in napor, težaven poskus, da bi se izkopal iz brezna obupa Srečal sem ga po naključju, ker sva prišla skupaj k psihologu centra zg boj in zdravljence narko- manije, jaz da bi se pogovoril z j ____* i .. ____t______lil _ 'P- zdravnikom o narkomaniji na Tržaškem in o vzrokih, osebnostnih in vedenjskih motnjah, o motivaciji, ki peha mlade v vsemirje droge, on da bi nekoliko poklepetal z zdravnikom, da bi mu pomagal v tem težkem trenutku, ko skuša bežati ined »opico*. Navezati dialog z njim ni težko, rad govori tudi o svoji grenki izkušnji. Videti je. da je še mlad. pravi, mu je 21 let, morda pa je še mlajši, ko govori pa te le obraz in skoraj otroški glas spominjata na to. da je fant komaj prestopil prag življenja, besede m doživljaji. ki jih opisuje, te bolj spominjajo na človeka, ki je prehodil že dolgo pot skozi življenje. Imena mu ne vem, ni mi ga povedat in nisem ga vprašal, lahko bi bil Andrea. Marco. Livio. lahko bi bil moj. tvoj. njegov sin . . . «Moja družina je doma iz Trsta, kjer imam sorodnike a živeli smo v Milanu. Mati je bila preveč, skoraj bolestno navezana name, oče pa me je komajda pogledal. Občasno mi je dal desettisočak, najin odnos se je nehal tu. V meni je rasel odpor, zašel sem v čudno družbo, najprej sem pokusil hašiš in marijuano. pozneje, iz odpora do družine in v iskanju novih občutkov, novih izkušenj sem poskusil tudi heroin. Droga mi ie vlivala zaupanje v samega sebe. čutil sem se drugačnega, v krat kem sem bil povsem zasvojen.» In kako si si kupil mamilo? (Počel sem vsega, tudi kradel a ne veliko, ker si nisem upal, bilo me je strah. Prodal sem vse. kar sem lahko prodal doma, le da bi okusil «flash» (blisk ali možganski orgazem, ki ga narkoman doživi, ko si vbrizga mamilo v žile), da bi si lahko zapičil iglo v žilo. Veš. včasih ti obred raztapljanja heroina, pripravljanja injekcijske brizgalke in vbadanja igle v žilo pomeni več kot «potovanje:*. Pozneje, ko sem se skušal odvaditi sem prešel na epta-don. ki je po mojem mnenju še hujši od heroina. Vbrizgal sem si do deset ampul eptadona na dan.» Fant pripoveduje in pripoveduie, govori o tem. kako ga ie včasih pretepla policija, opisuje okolje v katerem ie živel, slika svoj status narkomana .. . Govori odmaknjeno in obenem občuteno. Toda kako je postopno prišel do sklepa. da se skuša osvoboditi teh težkih spon? Ni povsem jasen, «vsemirje drogen ie težko doumljivo za tistega, ki je ostal zgoli zunanji opazovalec in ki ni nikoli potoval po u-metnem raju. (Veš, zavedal sem se. da nisem iskren, da lažem tudi samemu sebi Poleg tega pa me je šokiralo dejstvo, da sem če prav nehote, vlekel v začarani krog tudi dekle, s katero sem živel. Sedaj se počutim bolje, napenjam vse svoje sile, da ne bi več zapadel skušnjavi, a je zelo težko zlasti, če ne dobiš novih perspektiv.» «Osebno sem imel srečo, ker mi pomagajo prijatelji in tovariši ZK MI. pomagali so mi pri iskanju stanovanja, pomagajo mi pri iskanju službe, me bodrijo in spodbujajo v boju s heroinom. Brez njih bi se najbrž ne iztrgal drogi lipam le. da bom lahko vzdrzal.t Kot on bi se morda še marsikdo drug lahko izkopal iz ise-mirja droge, ko bi mu pomagali, ko bi mi nudili tiste perspektive in tisto zaupanje, ki ga je izgubil ob prvem travmatskem srečanju -spopadu z okoljem in z druzoo. Narkomanija je beg pred stvarnostjo, narkoman je slabič, ki išče v drogi tisti svet gotovosti in sigurnosti, ki ga ne najde v sebi in v družbi. Vendar to ni razlog, da bi ga prepustili kar tako nje govi usodi. Humanost m kulturo neke družbe merimo tudi po njeni sposobnosti in pripravljenosti, da pomaga šibkejšim, (vt) 1 Prispevki V spomin na Marijo Brezavšček daruje Ljudmila Kralj - Jogan 5.000 Lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Janka Obada darujeta Vesna in Igor Grilanc 10.000 lir za ŠK Kras. Namesto cvetja na grob Janka O-bada darujejo družina Alojz Kralj 10.000, družine Kralj, Crociati in Marija Blažina 20.000, Milka in Dušan Grilanc (Salež) 10.000 lir za PD Rdeča zvezda. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V KRIŽU V spomin na Ano Tavčar in Cvetko Košuta daruje Pierina Sedmak (Križ 56) 10.000 Ur. Namesto cvetja na grob Alojza Počkarja darujejo družine Sedmak. Furlan in Strekelj 15.000 Ur. J.K. iz Križa daruje 10.000 Ur. za Trst o zaupnici sedanjemu predsedstvu sveta. V ponedeljek se bo na sedežu v Ul Battisti 14 sestal rajonski svet za novo mesto in Novo mitnico. Na dnevnem redu so problemi onemoglih, handikapiranih. nadalje stanovanjsko vprašanje ter problem prevozov. Poziv ob obletnici AHendcjeve smrti Pred šestimi leti je na včerajšnji dan vojaški golpe fašista Pinocheta v krvi zatrl čilsko demokracijo in ubil zakonitega predsednika Al-lendeja. Ob tej žalostni obletnici poziva tržaška sekcija Združenja Italia - Čile vse italijanske demokrate naj se še po svojih močeh borijo zoper zatiralce čilskega ljudstva ter potrjuje, da bo 1. oktobra odprla v Trstu najavljeno razstavo, katere izkupiček bo namenjen čilskim otrokom. Razstavo bodo nato priredili še v Pordenonu, Vidmu in Gorici. Zaradi stavke __ omejen sprejem bolnikov v bolnico §8fies3»S ShŠcI tovarjanja kontejnerjev, zaradi če" sar morajo čakati na tovor tudi več dni. _ vgl. Kot pred dobrim mesecem . niki tovornjakov so na tak nac demonstrirali že 2. avgusta le*06 so tudi včeraj med 17. in ioni, pred katero je peljal, po- skoraj ohromiU promet po - . prometnih središčnih ulicah. _v... ■ Ioni rvred katero ie nelial policij avtomobil, so počasi vozili po ., brežju, po Korzu, Ul. Carducci, • Ghega in nato spet po Nabr - - - •• iVZTOLR* pri čemer so s trobljami Pov-_ j, veliko hrupa. Na tovornjakih meU nalepljene lepake z že mi gesli kot «Pristanišče naj res gospodarska usianuvo". v mi pomol mora delovati* in P0®"^ nimi. ustanova*, - Casagrande, Mas s>miliano De Marco, Leonardo Ru teez, Rossella Marchese, Eva Pec chiari, Federico Antonini, Michele Contento, Sergio Vadagnini, Saverio Arena. UMRLI SO: 79 letna Eulalia Visco-vich vd. Fiori, 76 letna Santina Rio-sa vd. Neri, 62-letni Gaetano Gen-*ile, 100-letna Giuseppina Likof vd. Persoglja, 67 letna Anna Corazza Por. Stocovaz, 51 letni Silvestro Bri scech, 82-letni Giovanni Cobau, 72-letni Giovanni Souček, 80-letni Rai mondo Weiss, 66-letni Danilo Suligoi, 69-letni Pietro Moratto, 79-letna Cleo-patra Fantini vd. Brecciaroli, 62-letni Graziano Persini, 74-letni Miche-le Cassandro, 77-letna Giusta Carli por. Caproni. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Largo Piave 2, Borzni trg 12, Mi ramarski drevored 117, Ul. Combi 19 (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35 NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Ospcdal" 8, Irtrska ulica 35 LEKARNE V OKOLICI Bol junec; tel. 228 124; Bazovica tel 22(1165: Opčine: tel 211 \pr I In^rpcJadjaKPI glede odkupa ljudskih stanovanj Deželna svetovalca KPI Battello in Zorzenon sta deželnemu odboru naslovila pismeno vprašanje, v katerem zahtevata pojasnila glede zamud in zaprek pri izvajanju zakona o odkupu stanovanj, ki so bila zgrajena z javnimi sredstvi. Kot znano, gre za zadevo, ki je stara že nekaj let. Zavlekla pa se je radi križanja pristojnosti med deželo in državo ter zaradi različnega tolmačenja državnega zakona št. 513 z dne 8. 8. 1977, ki je prepovedoval, da bi najemniki lahko odkupili stanovanja, ki so bila zgrajena z javnim denarjem. Marca lani je dežela izdala zakon št. 12, ki se sklicuje na prejšnja določila (deželni zakon št. 26 z 22. maja 1975) ter izrecno izjavlja, da se členi št. 27, 28 in 29 državnega zakona 513 na področju dežele ne izvajajo. Po zakonodajni strani bi moralo biti torej vprašanje rešeno. V resnici pa temu ni tako in je trenutno samo v goriški pokrajini nerešenih okrog 150 prošenj. Menda zaradi zaprek, ki jih postavlja finančno nadzorništvo, ki se sklicuje prav na omenjeni državni zakon št. 513. Odtod sklep, da se o zadevi seznani deželni odbor in zaprosi za ustrezno posredovanje. Prva seja «obnov!jenega» upravnega sveta Te dni se je sestal na prvi seji nanovo imenovani upravni svet medobčinskega prevoznega konzorcija za tržiško področje, ki mu predseduje socialist Giacomo Morena. Na seji so sprejeli sklep, da se podpredsedniško mesto zaupa demokristjanu Giorgiu Spazzapanu, govor pa je bil tudi o razširitvi in izboljšanju storitev. Uvodno poročilo o tem je podal predsednik upravnega sveta konzorcija. Cepljenje psov proti steklini Občinski živinozdravnik obvešča, da se bodo obvezna cepljenja proti steklini izvajala po sledečem urniku: od 13. do 20. septembra vsak dan v občinski klavnici v štandrežu, Kraška ulica 15; 21. septembra od 8. do 9. ure v osnovni šoli v Pod-gori, od 9. do 10. ure na Oslavju, v gostilni »Pri Pepitu*, od 10. do 11. ure pa v šentmavru, pred trgovino Figelj; 22. septembra pa bo na raspolago v Ločniku v osnovni šoli. Iz goriške bolnišnice Včeraj zjutraj, nekaj pred deseto uro, se je v bližni mostu v Za-graju ponesrečil 22-letni Livio Vižintin. Peljal se je z motornim kolesom, ko mu je naenkrat presekal cesto avtomobil ford escort. Pri trčenju je Vižintin zadobil lažji pretres možganov zaradi katerega se bo moral zdraviti osem dni. Zahtevajo odstranitev mrtvega tira v Tržiču Občinski svetovalec v Tržiču, Pa-cor, izvoljen na listi KD, je v občinskem svetu vložil pismeno vprašanje glede odstranitve železniškega tira, ki povezuje ronško postajo z ladjedelnico. Gre za objekt, ki že dolgo ne služi svojemu namenu, predstavlja pa precejšnjo oviro za urbanistični razvoj' nekaterih pre-drfov Tržičal.- V zvezi s tem velja omeniti, da je bil o tem vprašanju žč^nelC^toae^goVbrKtUdi v občinskem svetu. Pred meseci je o tem vprašanju razpravljal tudi rajonski svet »Largo Isonzo* ter prav tako izrazil mnenje, da bi nepotrebno infrastrukturo odstranili. Tudi meseca avgusta je tržiška luka imela precej živahen promet. V nrvih osmih mesecih letos so v Tržiču pretovorili preko milijon ton blaga, točneje miliion 6° tisoč 380 ton, kar pomeni, da so že doseeli številko, ki so jo v prejšnjih letih navadno dosegli šele v zadnjih mesecih leta. ali drugačnega značaja. Ponekod bodo morali računati s prostorsko stisko, drugje spet s praznimi učilnicami. V Gorici, posebej pa v predmestju, bo postalo pereče vprašanje prevoza, otrok z občinskimi avtobusi. V primeri z lanskim letom se je namreč marsikaj spremenilo. Tako je en šolski avtobus v popravilu, povečale pa so se tudi obveznosti občinske uprave. V kratkem bodo namreč začeli s popravili na šolskem poslopju v Pevmi, otroke pa bo treba prevažati v Gorico, v Ulico Čampi. Prav zaradi takih o-koliščin se utegne zgoditi, da občina ne bo mogla poskrbeti za prevoz vseh otrok. To bojazen je te dni izrazil predsednik rajonskega sveta v Štandrežu, Valter Reščič, ki se je o zadevi pogovarjal s pristojnimi občinskimi odborniki. Vprašanja pa niso rešili, zato bodo o njem ponovno razpravljali na skupni seji štandreškega rajonskega sveta, rajonskega sveta za Pevmo, Oslavje in štmaver ter konzulte za slovenska vprašanja pri goriški občini. Sestanek bo že v prihodnjih dneh v Štandrežu. • Pod pokroviteljstvom občinske u-prave v Štarancanu bo v petek, 14. t.m., ob 20.30 v občinski sejni dvorani okrogla miza o krizi v gradbeništvu. Gledališča Primorsko dramsko gledališče bo jutri ob 20.30 nastopilo v Idriji z delom Veronika Frančka Rudolfa. V petek ob 20.15 bo z istim delom nastopilo na domačem odru v Novi Gorici. Predstava za abonma red S petek B. Razna obvestila Slovenski Mladinski center v Gorici prireja seminar za likovni pouk in lutkovno dejavnost. Prvo srečanje z voditelji seminarja bo v petek, 14. septembra, v prostorih Dijaškega doma «S. Gregorčič* v Gorici, Svetogorska 84, ob 14.30 za likovni pouk in ob 15.30 za lutkovno dejavnost. Vabljeno je vse učno o-sebje naših vrtcev, osnovnih šol in ustanov, prosvetni delavci ter animatorji po društvih. Mladinski krožek iz Gorice obvešča, da se nadaljuje vpisovanje za 8. seminar, ki bo od 14. do 16. septembra v Mladinskem domu ob Bohinjskem jezeru. Prijave sprejemajo na sedežu SKGZ, Ul. Malta 2, tel. 84-95. Za vse udeležence je zborno mesto pred železniške/ postajo v Novi Gorici v petek, 14. septembra, ob 12. uri (po italijanskem času). Vlak odpelje ob 12.28. Kino Sposodili so si nekaj avtomobilskih delov Če ti odpeljejo avto, še ni tako hudo. Dogaja se namreč vsak dan in stvar sprejemamo kot nekaj neizbežnega. Huje je, če si zlikovci na tvojem vozilu izposodijo nekaj nadomestnih delov. Nekaj takega je doletelo 36-letnega Maurizia Destri-nija, ki stanuje v Mazzinijevi ulici v Ronkah. V ponedeljek proti večeru se je odpeljal na obisk k prijatelju v Tržič. Vozilo — športni fiat 125 — je parkiral pod prijateljevim stanovanjem, v Ulici Romana 125. Nič hudega sluteč se je okrog poltretje ure namenil domov, na ulici pa ga je čakalo neljubo presenečenje. Neznani storilci so si namreč na vozilu izposodili nekaj delov na armaturni plošči, odbijač, pokrov na motorju in nekaj drugih malenkosti, v vrednosti okrog 600 tisoč lir. Najbrž gre za visoko specializirane tatove, ki zbirajo samo avtomobilske dele... Gorica VERDI 17.00-22.00 »Bruce Lee Super drago*. Bruce Lee. Barvni film. CORSO 17.30-22.00 «Guerrieri del-1’inferno*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. VITTORIA 17.30-22.00 «Le notti por-no nel mondo n. 2*. A. Wilson. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 18.00-22.00 «Quattro scatenati di Hong Kong*. PRINCIPE Zaprto. ISova Gorica in okolica SVOBODA 18.00—22.00 »Svatba*. A-meriški film. SOČA 18.00—22.00 »Temna zvezda*. Ameriški film. DESKLE 19.30 «Emanuela bela in črna*. Italijanski film, DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Alesani, Ul. Carducei 38, tel. 22-68. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna «AUa salu-te*, Ul. Cosulich, tel. 72-480. iitiiimiiiiiiimiiuiiiiiiiiiitimiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiitiiiiMiiiiiiiHtiiiiiuitiiiiin Nov vozni red avtobusov APT S pokrajinskega avtobusnega podjetja so nam posredovali novi urnik avtobusov, ki bo v veljavi od nedelje, 16. septembra. Proga Gorica - Trst Odhodi iz Gorice ob delavnikih: 7.00, 13.45. Odhodi iz Trsta ob delavnikih: 12.40, 18.30. Proga Gorica - Videm Odhodi iz Gorice ob delavnikih: 7.15, 12.30. 13.45, 18.15 Odhodi iz Vidma ob delavnikih: 7.15, 12.15, 14.30, 18.00. Proga Gorica - Doberdob - Tržit Odhodi iz Gorice ob delavnikih: 650, 13.45, 19.10. Odhodi iz Gorice ob praznikih: 14.30, 18.50. Odhodi iz Tržiča ob delavnikih: 7.30, 13.00, 17.35 (1) Odhodi iz Tržiča ob praznikih: 14.50, 19.10. (1) ne vozi ob sobotah. Proga Gorica - Sovodnje - Tržič Odhodi iz Gorice ob delavnikih: 6.40, 8.10 (1), 11.45 (1), 13.45 14.10 (1). Odhodi iz Tržiča ob delavnikih: 7.30 17.35 (2) Odhodi iz Gabrij ob delavnikih: 8.25, 12.00, 14.25. (1) vozi samo do Gabrij (2) ne vozi ob sobotah Proga Gorica - Oslavje . Štever-jan - Gorica Odhodi iz Gorice ob delavnikih: 6.50, 10.00, 19.15. Odhodi iz Gorice ob praznikih: 13.40, 16.50, 19.50. Proga Gorica - Grojna - šte-verja*- - Gorica Odhodi iz Gorice ob delavnikih: 7.30, 12.45, 13.45, 18.20. Izleti Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo, 16. septembra, vzpon na Poliški Špik (Montaž) - 2754 metrov. Odhod s Travnika ob 6. uri z lastnimi sredstvi Prihod na planino Pecol približno ob 8.30. Od tu do vrha je približno dve uri in pol hoje. Tura ni pretežavna in je primerna tudi za manj izkušene planince. Podrobnejša pojasnila dajejo na sedežu društva. Odbor sekcije krvodajalcev iz Sovodenj orireja v nedeljo, 16. t.m„ enodnevni avtobusni izlet v Škofjo Loko. Cena prevoza je 5000 lir, za člane »ekcije pa je izlet brezplačen. Na razpolago j: še nekaj prostih mest. Točno uro odhoda bomo javili nakn-dno. VOZILI SMO ZA BRALCE PRIMORSKEGA DNEVNIKA 127-TOP: MALČEK Z NADPOPREČNO OPREMO Dobra notranja oprema in lega na cesti odlikujeta Fiatovo limuzino nižjega razreda - Cena: 5.457.500 lir ključi v rokah Fiat 127 je eden od avtomobilov, ki gredo najbolje v prodajo, na italijanskem tržišča pa je prevzel vlogo, ki jo je nekdaj imel «l'ieo». Nič čudnega zato, da tu-rinska avtomobilska hiša posveča velike nege temu «malčku», ki gre tako dobro v denar (proizvedli so skoraj 4 milijone 127). Pred dobrim letom je hiša povsem prenovila model nižjega razreda, ki je sedaj na voljo kupcu kar v devetih različicah. Kot zadnjega so pred dobrim mesecem predstavili javnosti model «top», ki naj bi tako po notranji opremi in drugih pripomočkih izstopal v svojem, razredu. 127 top bodo proizvedli v omejenem številu kot vse modele «posebnih serij*. S to komercialno strategijo si skušajo avtomobilske hiše pridobiti predvsem tiste kupce, ki si želijo nekoliko manj a-nonimne in bolje opremljene avtomobile in so v ta namen pripravljeni seči globlje v žep. Fiat je za svojega «malčka» izbral opremo, ki je značilna za vozila višjega razreda. Edino vprašanje, ki se ob tem postavlja je. ali se res izplača kupiti vozilo posebne serije in ali je taka oprema primerna za avto, ki bi se moral odlikovati predvsem po praktičnosti. Odgovor prepuščamo bralcu, ker je izbira pač odvisna od finančne razpoložljivosti, od potreb in želja vsakega avtomobilista, medtem ko je dolžnost kronista, da bralcu predoči pozitivne in negativne plati avtomobila. O zunanjosti vozila ni, da bi veliko govorili, saj je 127 že vsem znana limuzina s svojo obliko polkombija, ki je postala že značilna za vozila tega razreda in s pogonom na prednja kolesa. Pripomniti bi morda veljalo, da je slogovno bolj brezosebna od ostali!) tekmecev, v zameno jamči trpežnost. ki je sad velikega števila proizvedenih vozil. Od ostalih različic se «ton» razlikuje po dvobarvnih kolesih, malem srebrnem profilu (po našem mnenju je kot okrasek odveč, saj se hitro odleoi) po posebni barvi (modra ali bronasta s kovinskim sijem), atermičnih šipah in brisalcu na zadnji šiDi in seveda po napisu «toq». Različica modre barve pa ima tudi praktično premično streho iz debelega sintetičnega nepropustnega blaga. Notranjost se usklajuje z zunanjo opremo: prevleka stolov in vrat je žametna in tudi na stropu je modrikasta (oziroma rjavkasta) prevleka iz sintetičnega blaga, ki spominja na žamet. Modre (oziroma rjave barve) sta tudi armaturna plošča in usnjeni volan, ki daje vozilu nekaj športnega tona. Posebnost različice «too» je mala elastična zanka na armaturni plošči, ki naj bi služila vozniku za sončna očala. Nedvomno bolj koristen je zadnji dvodelen premičen sedež: na ta način lahko potujejo z avtom tudi v treh z znatno prtljago. V tej različici, ki naj bi, kot pove ime, sodila v sam vrh nižjega razreda, so Fiatovi načrtovalci nekoliko izboljšali stole, ki so nedvomno udobnejši kot v ostalih modelih, a so še vedno precej trdi, naslonjač je nizek, poleg tega pa v ovinku slabo držijo voznika. Posebnost teh stolov je, da so precej visoki in tudi voznik poprečne postave se dotika stropa z glavo. Med vožnjo, če sedi z vzravnanim hrbtom pa ima neprijeten občutek, da gleda v strop. Pri avtomobilih z dvojnimi ali trojnimi vrati je dostop do zadnjih sedežev vselej nekoliko problematičen, pri fiatu 127 pa je še posebno težaven, še zlasti ko voznik pomakne prednji stol nekoliko v nazaj. Tedaj je treba še kar precej zvijanja, da se človek lahko dokoplje do zadnjega sedeža. Spredaj je prostora kar dovolj, zadaj pa so potniki kar na tesnem, še zlasti če sta prednja sedeža pomaknjena nazaj. Testni avto je imel premično streho, ki je videti še kar trpežna in ki poleti dopušča še kar prijetno vožnjo. V avto je Fiat vgradil plastičen vetrobran, ki ščiti šoferja in potnike pred premočnim pišem, ko je premična streha odprta. Vendar ta vetrobran nemalo ovira pri nastavljanju senčnika. Poleg tega je odprta Streha še kar hrupna. Praktičen, glede na obliko ka- nat uspesen v Braziliji Po dolgoletni absolutni prevladi je nemški avtomobilski koncern Volkswagen začel nazadovati na brazilskem tržišču, kjer je letos prodal za dobrih 10 odstotkov vozil manj kot lani. Na tem trži šču se je letos dobro uveljavil turinski Fiat, ki je dosegel znaten uspeh s svojimi limuzinami nižjega srednjega razreda 147 (brazilska različica 127) in je odjedal del tržišča volksvvagnovemu hrošču. roserije, je tudi brisalnik na zadnji šipi, ki se ob slabem vremenu in na prašni makadamski cesti hitro zamaže. K dobri vzvratni vidljivosti pripomore nadalje tudi ogrevana šipa. Vidljivost je dobra na vse strani, le žarometi so zlasti v kritičnih pogojih nekoliko prešibki. Nerodno je tudi pr kiranje, ker zaradi oblike karoserije voznik ne vidi zadka. Lega na cesti je, kot znano, neoporečna. Pri divji vožnji v ovinkih je treba vozilu dodati volana, kar je značilno za vsa vozila s pogonom na prednjih kolesih. Kolesa so dobesedno prilepljena na asfalt in posamične obese dobro ublažijo udarce tudi na razrva-ni cesti. Tudi kretni mehanizem je kos svoji nalogi, le ko šofer v nižjih prestavah močno pritisne na plin se volan hitro obrne. Včasih pa mu je treba nekoliko pomagati. Zavore so zadovoljive, le pri najostrejšem zaviranju in neob-teženem avtomobilu je opaziti težnjo k blokiranju in k zanašanju vozila, v začetku zaviranja pa nekoliko «neodločnosti». K dobri legi na cesti pripomore tudi 1050-kubični motor brazilske proizvodnje, ki premore 50 konjskih moči pri 5.600 obratih. Motor ■ .... 1 . tku mor- -k/f ... ..... • r -uJ Mii tV- Sf&T I H' : ‘ *** -»u,*\ ač po tolikih razočaranjih prinesli nekoliko veselja tujo jugoslovanskemu in italijanskemu 'nboru. To velja predvsem za «pla-,e», ki so bili po polomu Stekiča ! skoku v daljino (s 'skokom 7,97 m f kil komaj peti) še najbolj razo-•Orani. Ponedeljek je bil za jugo-|.‘ovansko atletiko končno le neko-j*0 bolj perspektiven. V polfinale J* je kvalificiral Rok Kopitar, s ča-f°hi S0'’98, v troskoku pa je na kva-Pukacijah Srejovič s skokom 16,27 Petra dosegel tretjo najboljšo razdalj* 1 2 3 za Sovjetom Valiukivičem (16,99 “jetra) in Američanom Banksom ^”>81 m). Presenetil je tudi Itali-j®n Piapan, ki je do sedaj' četrti s Pokorn 16,25 m. ,Se za drugo veselo vest je poskrita jugoslovanska vaterpolska eki-p ki (čeprav so jo v zadnjem SMK pju premagali Madžari s 6:8) se * uvrstila v finale zaradi boljše [ezlike v golih. V finalu se bo potovala za odličja skupno z Romu- SZ in ZDA. ženski košarki pa so jugoslo-j^nske košarkarice še poslednjič razbrale. V srečanju za peto mesto 19 namreč izgubile s SZ 78:66. REZULTATI i Ž10 m z ovirami — moški , Prokofjev (SZ) *■ Munklet (NDR) 13”50 13”50 3. Pouhkov (SZ) 13”55 5. Buttari (It.) 13”88 110 m z ovirami — ženske 1. Langer (Pol.) 12”62 2. Perka (Pol.) 12”66 3. Komissova (SZ) 12”90 400 m — ženske 1. Kultčunova (SŽ) 50”35 (svetovni univerzitetni rekord) 2. Bryand (ZDA) 51”35 3. Brehmer (NDR) disk — moški 1. Schmidt (ZRN) 60,78 m 2. Tuokko (Fin.) 59,82 m 3. Wibraniko (ČSSR) 58,32 m PLAVANJE skoki s stolpa 1. Aleinik (SZ) 570,81 2. Ambartsumian (SZ) 563,31 3. Hong Ping-li (Kitajska) 562,05 4. Lieu Heng-lin (Kitajska) 551,97 5. Stajkovič (Avstrija) 531,81 6. Virts (ZDA) 516,60 7. Rinaldi (It.) 495,87 NOGOMET EVROPSKI POKAL Danes kar pet tekem Današnji dan bo v evropskem nogometnem pokalu izredno pester. Na sporedu bo namreč kar pet izločilnih tekem, in to v štirih različnih skupinah. V prvi skupini se bosta spoprijeli Anglija in Danska, v drugi Norveška in Belgija. V četrti skupini bosta na sporedu kar dve tekmi, in sicer: Islandija — NDR in. Švica — Poljska. V skupini 6 pa bosta Grčija in Sovjetska zveza igrali’ odločilno srečanje za prvo mesto. DREVI V BERLINU ZRN - Argentina BERLIN — Drevi se bosta v Berlinu v prijateljski nogometni tekmi spoprijeli reprezentanci Zahodne Nemčije in Argentine. Argentinci bodo v tem srečanju, kot tudi v naslednjem, v nedeljo proti Jugoslaviji krnjeno postavo. igrali z dokaj o- KOLESARSTVO Raas in Hinault v soboto v Italiji RIM — Na 39. kolesarski dirki po Laciju, ki bo v soboto, 15. t.m., bosta nastopila tudi svetovni prvak, Nizozemec Jan Raas in zmagovalec letošnjega Toura, Francoz Hinault. Konkurenca bo torej izredno huda, saj bodo poleg zgoraj omenjenih kolesarjev nastopili tudi Knete-mann, Saronni, Moser in Battaglin, ki se je od Italijanov najbolje odrezal na zadnjem svetovnem prvenstvu. Dirko bo v evroviziji prenašala tudi italijanska televizija na drugi mreži, z začetkom ob 15.30. PRED PRIČETKOM OSMIH SREDOZEMSKIH IGER Neapelj in Tunis v znamenju dvoboja Cerar-Menichelli Velik organizacijski uspeh neapeljskih iger - Spor med Arabci in Izraelci prisoten tudi na tej manifestaciji Italijan Pietro Mennea je na študentskih igrah v Mehiki potrdil, da je trenutno najhitrejši belopolti snrinter na svetu iiiiiiiiiiiiiMiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiimiitiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,iiiiiiiiiii,iMi,||„„„l„Illt,„ll„lllllllllllMIIIIIIIIII1lfllllllllllimlulnl|IMIIIIII,|,,|,|lllllllllllu(IIIII|„l||,llllllIlt|l,ll|llllllllllllllll|lll|l|l|IIIIIIIIIMI| NA ZAKLJUČNEM VEČERU LETOŠNJEGA «RACETOVEGA MEMORIALA* NA PROSEKU Mnogo gostov in številne nagrade Izkupiček večera v dobrodelne namene - Besede Borisa Raceta - Mnogo občinstva na tekmah Mnogo ljudi se je v ponedeljek zvečer zbralo na prostoru zadruge za Kulturni dom Prosek - Kontovel ob nagrajevanju ekip in posameznikov, ki so nastopali na 2. nogometnem turnirju za «Memorial Žarka Raceta*. ki ga je organiziralo ŠD Primorje. Prisotni so bili skoraj vsi predstavniki in nogometaši nastopajočih ekip. Zaključne slovesnosti letošnjega memoriala so se udeležili tudi svojci Žarka Raceta, predstavnika nogometne zveze FIGC Donadel in Bertocchi, predstavnik zveze tržaških . nogometnih sodnikov AIA Sar-ti, ter predstavniki vaških kultur- Za prijetno razpoloženje je poskrbela proseška godba, ki je pod vodstvom Slavkota Lukše zaigrala nekaj veselih koračnic, nakar je predsednik Primorja Oskar Vatovec pozdravil prisotne in se jim zahvalil za Številno udeležbo na nagrajevanju, kot tudi na turnirju samem, ki je nadvse uspel, za kar gre, seveda, velika zasluga vsem nastopajočim ekipam, voditeljem posameznih klubov, sodnikom, nogometni zve- Predstavnikom ŠD Vesna je trofejo izročil Boris Race "'"'■Himniimiii.............nitmi....................... Kolesarstvo MED MLADINCI 4. ČOK DEVETI Adriini cikloamaterji so nastopili v Tržiču V Kolesarska nedelja je bila za bar-5 lonjerskega društva Adria u-U^na, predvsem med mladinci, tt? je edini član podlonjerskega nastopal v tej kategoriji San- rv i _ ..n /1 rt 1 nflnTO ki je zasedel zelo dobro O mesto, ki je sad in rezultat Kitalo dobre volje na 118 km dol-L jn naporni progi v Manzanu. ajerski kolesar je bil stalno v sku-tf1 osemnajstih ubežnikov, ki so Jtabili* dirko približno na polovici (E/jte in se sami podali proti cilju. k*a sama pa se je odločila nekaj L Pred Manzanom, v Comu Dl ',3%°, ko je ušla trojica tekmo-in z manjšim presledkom se to^a predstavila na cilju. Ete je k . dirka težka, priča že dejstvo, kJe startalo preko petdeset kole-na cilj pa je prispelo le o-to , ajst nastopajočih. Dirke se je SCležil0 tudi številno zastopstvo iz ?oJ!eraje, najboljši pa so bili Ro C1 vozači, ki so prispeli na cilj ^ deseti. 1, )JRstni RED “'anluca De Rossi (Coppi - Gazira), ki je 118 km prevozil v ! L45' bupa Sorgente - 1. . (Pradipozzo) *^ani (Libertas) 1’20 4. Chiarot (Ganeva) 9. čok (Adria) Med cikloamaterji pa so člani A-drie nastopili v Tržiču, na' krožni dirki po mestnih ulicah. Zmagal je Dal Col iz Veneta, pred domačinom Deanom. Medtem ko je vrstni red dokaj čuden, saj so se na prva mesta uvrstili kolesarji, ki so stalno med zadnjimi. Borbenosti na tej dirki torej ni bilo. Kolesarji Adrie so v tem nastopu prispeli v skupini, nihče se ni udeležil sprinta za najboljša mesta, tako da je bil še najuspešnejši Poropat, kot 15., medtem, ko je bil Ferluga 17., Marušič pa se je uvrstil okrog 25. mesta. VRSTNI RED 1. Dal Col (Treviso), ki je 54 km prevozil v 1.25’ s poprečno hitrostjo 38,118 km na uro 2. Dean (Italcantieri) 3. Pelizon (Cremcaffč) R. Pečar Ferrari okreval BOLOGNA — Virginio Ferrari, ki se je resneje poškodoval med motociklistično dirko za SP v Le Mansu, bo danes zapustil bolonjsko bolnišnico. Ferrari je skoraj popolnoma okreval in se bo tako lahko zdravil doma. zi in vsem ljubiteljem nogometa, ki so tako navdušeno spremljali turnir, obenem pa tudi vsem podjetjem in ustanovam, ki so darovali pokale in razna darila kot nagrade za ta turnir, ki ga je organiziralo ŠD Primorje v počastitev spomina na svojega prezgodaj preminulega, vzornega nogometaša in odbornika Žarka Raceta, ki je še vedno v živem spomini, vsem. ki so ga poznali. Vatovec je ob koncu povedal še, da je odbor ŠD Primorja odločil, da vse prostovoljne prispevke, ki so bili zbrani v ponedeljek zvečer, na menijo za operacijo Livia Čoka in se tako pridružijo solidarnosti, za katero je dal pobudo naš dnevnik. O1 benem bo ŠD Primorje prispevalo še 100.000 lir. Nato je spregovoril Boris Race, ki se je tudi v imenu vseh družinskih članov zahvalil Primorju, ki je ta memorial organiziralo, vsem 12 nastopajočim ekipam in številnemu občinstvu, ki je vsak večer polnilo tribune proseškega igrišča. Nato je še dejal: »Slovenci nismo enakopravni z državljani italijanske narodnosti na tem območju. V tak položaj nas spravlja dejstvo, da ne moremo u-porabljati materinega jezika povsod; neenakopravni smo zaradi gospodarske šibkosti naše skupnosti — in ne po naši krivdi ali nesposobnosti, zarta so nam vrata do odgovornih mest v javni upravi. Neenakopraven položaj naše manjšine sili mnoge pripadnike, da najprej pozabljajo svoj jezik in se kmalu nato ne čutijo več člani naše skupnosti. Vsakdo hoče živeti; tako tudi mi, kot narodnost, nočemo umreti. Zato je več kot utemeljeno in potrebno, da se branimo, da se za svoje pravice borimo in se organiziramo na vseh področjih, tudi v športu. Morda preseneča dejstvo, da je v popolnoma ali pretežno slovenskih naseljih toliko športnih društev in so tako vitalna. Tudi preko športa se Slovenci potrjujemo, zato je potrebno razumevanje, če sodimo, da je koristno, da bi ta društva ostala slovenska. To ne pomeni, da se hočemo izolirati. To potrjujejo društva vsak dan s tem, da igrajo v raznih prvenstvih, to potrjuje tudi «žar-kov memorial*, na katerem je skoraj polovica italijanskih moštev. U-resničevati hočemo dvoje; ohranitev svoje skupnosti in uveljavljanje načela, da šport združuje narode.* Ob koncu svojega govora je Boris Race še čestital vsem enajstericam, ki so nastopile na memorialu, posebno kriški Vesni, ki je letos zmagala in drugouvrščenemu Fortitudu, lanskemu zmagovalcu. NAGRAJEVANJE Sledilo je nagrajevanje ekip, ki so dobile pokale (dar raznih ustanov in podjetij). KONČNA LESTVICA 1. Vesna, 2. Fortitudo; 3. Primorje, 4. S. Marco, 5. Opicina, 6. Lo-stalunga, 7. Primorec, 8. Portuale, 9. Gaja, 10. Kras 11. Breg, 12. Zarja. Kriška Vesna je kot zmagovalec prejela pokal (dar družine Race) in trofejo «Memorial žarka Raceta*, katerega je izročil Boris Race predstavnikom kriškega k’uba in ta trofeja bo v Križu do prihodnjega memoriala, saj pravilnik pravi, da jo dokončno osvoji tista ekipa, ki bo trikrat prva. Tudi drugi ,r ' -e-ni ekipii iFdrtitudo je pripadel po-kaLJujga.je poklonila družina Race. ( Disciplinski pokal je šel enajsterici Primorca. Najboljši strelec turnirja Massimi (Vesna) je dobil pokal in zapestno uro. Najstarejši nogometaš je bil vratar Portualeja Malinverno (dobil je budilko). Najmlajši je bil Panioni (Fortitudo), dobil je medaljo in zapestno uro. Najboljši stoper je bil Aquavita (Vesna), dobil je plaketo, dar družine Race. Najboljši vratar turnirja Štoka (Primorje) je dobil reprodukcijo Trsta 1910. Najboljši nogometaš finala Pipan (Vesna) je prejel fotografski aparat. Najnesrečnejši nogometaš Bezin (Primorje), ki je zakrivil avtogol v polfinalu proti Vesni je dobil radijski aparat, najboljši nogometaš turnirja Gabrielli (Gaja) pa zapestno uro. Nagrajeni so bili tudi kapetani prvih štirih ekip (Tence, Pintus, Angeleri, Min-ca). Nagrade so dobili tudi trenerji vseh nastopajočih ekip. Posamezniki in ekipe so dobili še mnogo nagrad, kar je jasno potrdilo, da je za memorial vladalo izredno zanimanje. Odbor Primorja je podaril sorodnikom Žarka Raceta spominsko plaketo in medalje. OBRAČUN Turnir je bil gotovo zelo uspela športna prireditev. Pričel se je 20. avgusta in končal s finalno tekmo Vesna - Fortitudo, 8. septembra. V 16 odigranih tekmah je skupno padlo 34 golov (2 11-metrovki), a en sam avtogol. Trenerji so skupno poslali na igrišče 221 nogometašev, od katerih jih je kar 27 dobilo opomin, sedem pa je bilo izključenih. Torej so imeli sodniki precej dela. V glavnem pa so ga dobro opravili, saj se je turnir dobro iztekel in res nismo videli grobih izpadov. Eden glavnih protagonistov turnirja pa je bila publika. Nekaj nad 5000 gledalcev si je namreč ogledalo 16 tekem, od katerih so bile nekatere na dobri, druge na nekoliko slabši tehnični ravni. Upoštevati je vsekakor treba, da' so bile v glavnem vse ekipe šele v začetku priprav, zato je prišlo tudi do nekaj presenetljivih izidov. Organizacija je bila dobra in brezhibna. Zaradi nesporazuma je bila ena sama tekma odložena (S. i 4 Predsednik Primorja je družini Race podaril plaketo in kolajne Marco - Fortitudo). Ne smemo sicer pozabiti, da je tudi ugodno vreme precej pomagalo organizatorjem, ki so letos prijetno presenetili navijače. Vsak večer je bila namreč na sporedu loterija, srečnih dobitnikov je bilo precej, zato so bili vsi zadovoljni. Skratka, res pozitiven turnir, ki je bil dobro organiziran, za kar gre nedvomno vsa pohvala proseš-kim športnim delavcem, ki vedno presenečajo z novimi pobudami ih idejami. Zato mislimo, da bo tur-nir ostal vsem v spominu, kot tudi ime tistega, katerega ime je turnir počastil. Žarko Race ostaja še vedno vsem ljubiteljem nogometa v živem spominu, ne le kot nogometaš, temveč tudi kot iskren prijatelj. B. R. Brez Saronnija VARESE — Giuseppe Saronni se ne bo udeležil sobotne dirke po Laciju. Na dirki po Kataloniji se je namreč zmagovalec «Gira» poškodoval. P0 olimpijskih igrah v Rimu je organizirala SI Italija. Obmorsko mesto, ki je prevzelo to veliko odgovornost, ie bil Neapelj. 1963 — Neapelj (Italija) Tisti, ki poznajo Neapeljčane, so dvomili, da bodo pripravili srečanje najboljših športnikov Sredozemlja, tako kot se za tako veliko tekmovanje spodobi. V resnici pa je prišlo do prave tekme med »prestolnico* Rimom, ki se je z organizacijo • OI res izkazal, ter »provin-co» Neapljem. Organizatorji so pripravili pravi olimpijski spektakel. Nobenega dvoma ni, da so bile te igre doslej najbolje pripravljene in izvedene ter je tudi vse ostalo, kar je izven samih športnih tekmovanj, preseglo skromne začetke prvih treh izdaj. Političnih zapletov ni manjkalo. Vzrok najpomembnejšega je bil Izrael, ki ni bil povabljen na igre kar je pripeljalo do tega, da je mednarodni olimpijski komite odrekel svoje pokroviteljstvo, pa še mednarodni zvezi za atletiko in veslanje sta iz tega razloga odrekli priznanje teh dveh panog na samih igrah. In tako imamo sedaj več obračunov in statistik, z atletiko in veslanjem ter brez teh dveh športnih panog. Italija si kot gostitelj ni pustila odvzeti naslova najboljšega udeleženca, saj je tudi edina nastopala te popolno reprezentanco. Nekcm-pletni Francozi so bili z velikim zaostankom drugi. Egipčani pa tretji v uradni verziji (z upoštevanjem veslanja in atletike bi bili Jugoslovani boljši). Tudi v Neaplju se je zbrala vsa elita svetovno znanih športnikov. V atletiki so namreč zmagali Francozi (Piquemal, Wadoux), Italijani (Berruti, Frinolli, Meconi in Lievo-re),.kar dvakrat je kot prvi pretekel skozi cilj tunizjški dolgoprogaš Gamudi. Tako kot v Rimu na OI so tudi tokrat poželi velik uspeh i-talijanski boksarji. V gimnastiki je v začetku tekel dvoboj dveh izrednih telovadcev, Cerarja in Menichel-lija. Na koncu je bil Cerar boljši in ob koncu je bil neprekosljivi ((zlati jezdec* najboljši športnik SI s sedmimi osvojenimi kolajnami. Omeniti velja, da je Menichelli osvojil samo eno manj. Najbolj slovita imena v bazenu so bili tedaj Gottvales, Luyce, Dennerlein, najboljši sabljači pa; Magnate, Dreyfuse in Cala-rese. V rokoborbi prostega sloga so bili Turki nepremagljivi, saj so pospravili vse zlate medalje. V analih SI pa so ostali naslednji zmagovalci šoortnih iger: košarka — Italija, hokej na travi — Egipt, odbojka — Jugoslavija, vaterpolo — Italiia. 1967 — Tunis (Tunizija) Po 16 letih so se SI zopet vrnile na sredozemsko obalo Afrike. Igre so, žal, potekale še v znamenju i-zraelsk0 - arabskega spopada, ki se je končal komaj dva meseca prej. Tako na igrah ni bilo Egipta in Sirije. Glavna značilnost 5. SI ali bolje rečeno novost teh iger je bil prvi nastop športnic, kar je pravzaprav šele začelo odpirati v nekaterih sredozemskih državah vrata v športno udejstvovanje ženskam. Zato je bila ta poteza organizatorja iger i-zredno pomembna in hvalevredna. Športno udejstvovanje žensk je tako v marsikateri državi premagalo začetne tabuje ter odprlo vhod na igrišče in telovadnice tudi nežnemu spolu. Prvič so na igrah nastopili igralci rokometa. Toda niti to pot ni šlo brez zapletov, kar je za SI prava značilnost. Za zaplet je poskrbela mednarodna federacija za dviganje uteži, ki je odrekla pokroviteljstvo temu tekmovanju Francija se je še enkrai, odločila za bolj simbolično zastopstvo, zato ni čudno, da je po številu osvojenih kolajn ostala na sedmem mestu. Veliki zmagovalci so bili ponovno Italijani, tokrat pred Španci in Jugoslovani. Poudariti velja, da sta se Libija in Alžirija prvič udeležili iger. Še enkrat je bil v središču pozornosti veliki dvoboj med Cerarjem in Menichellijem. Cerar je bil tudi to pot s sedmimi osvojenimi kolajnami, med katerimi so bile tri iz najbolj žlahtne kovine, Italijan pa se je moral tudi v Tunisu zadovolji- ti s šestimi. V tretjem spominu SI pa bodo ostala naslednja imena: atleti Gamudi, Areta, Papanicolau, Višini, atletinje Teiiiez, Hrepevnik, Trio, boksarji Cctena, Vujin, plavalci Chicoy, Fortuny, Del Čampo, rokoborci Horvat, Robin, Simič, Yilmar, sabljači Granieri, La de Gaillere, Valle, teniška igralca San-tana in Arilla. Zmagovalci v športnih igrah - so v Tunisu postali: košarka — Jugoslavija, odbojka — Jugoslavija, nogomet — Italija, vaterpolo — Jugoslavija. Za letošnje organizatorje MIS pomeni 15 osvojenih zlatih kolajn doslej največjo «zlato» bero na SI. Razen zmagovitih ekip — košarke, odbojke, rokometa in vaterpola so jih prispevali še Todosijevič (višina), Rak (skok v daljino), Šuker (krogla), boksar Vujin, Cerar, (mnogoboj, konj, bradlja), plavalec Ku-ridja (100 m metuljček), ter rokoborca Horvat in Simič. (Nadaljevanje sledi) OBVESTILO ŠZ Bor sporoča, da bo seja glavnega odbora v petek, 14. t.m., ob 19.30 na stadionu «1. maj*. tiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiifMuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiUMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiN KOŠARKA V PRIJATELJSKI TEKMI Križani so že na Proseku proslavili osvojitev prvega mesta na •Memorialu Žarka Raceta* Košarkarji Siobode premočni za Alabardo Igralci iz Tuzle teden dni gostje ŠD Kontovel Kot smo že poročali, je prišla članska košarkarska ekipa Slobo-de iz Tuzle na enotedenske priprave na Kontovel. Kako to, da so si Bosanci izbrali za treniranje prav to našo majhno zamejsko vasico? Iz enostavnega razloga, ker pač med predstavniki ŠD Kontovel in med odborniki KK Sloboda se je prav ob koncu letošnje športne sezone porodilo prijateljstvo ob priliki petdnevnega gostovanja konto-velske kadetske ekipe v gostoljubni Tuzli. Ta začetna rahla vez pa se je utrdila na zadnjem turnirju prijateljstva, na katerega je, poleg že dolgoletnih prijateljev iz Maribora prišla tudi ekipa iz Tuzle. Ne glede na kratek čas, ki veže ta dva športna kluba, je prijateljstvo že obrodilo dokaj zdravih sadov. Pri tem mislimo predvsem na to, da se mod našo mladino in rojaki iz matične domovine ustvarijo nova prijateljstva, obenem pa, da se ob slovesu, ki ga uživa jugoslovanska košarka tudi mi nečesa naučimo in s tem seveda tudi košarkarsko napredujemo. Omenili smo že, da je Sloboda zelo dobra ekipa, ki razpolaga z vrsto mladih in odličnih košarkarjev, a novo športno sezono pa je ekipo ojačil prihod iz vrst Partizana branilca Beravsa, ki bo predvsem s svojo dolgoletno izkušnjo veliko pripomogel, da bo končno Slobcdi uspel prestop v prvo zvezno ligo. To pa verjetno jim ne bi smelo spodleteti, tudi glede na to, da bodo v Jugoslaviji preuredili način tekmovanja, ki bo skoraj v celoti enak italijanskemu. Torej tudi v Jugoslaviji bedo prvenstvo prve zvezne lige razdelili v dva dela. Do te odločitve je prišlo predvsem iz dveh razlogov: prvič zaradi vedno večjega števila klubov, drugič pa tudi, da bi še v večji meri pritegnili zanimanje do košarke. Slobodi bo tako letos zadostovala uvrstitev med prvih šest ekip druge zvezne lige, KOLESARSTVO «xUU»t BODOČNOSTI* Poljaku Brzeznyju sedma etapa DIVONNE LES BAINS - Poljak Jan Brzezny je osvojil sedmo etapo dirke «Tour bodočnosti*. Sovjet Sergej Soukoroučenkov, ki je še vedno prvi na skupni lestvici, je 150 m pred včerajšnjim ciljem padel, vseeno pa je dokončal etapo. . Vrstni red 7. etape 1. Brzezny (Pol.), ki. je prevozil 135 km v 3.40’33” s poprečno hitrostjo 37,406 km na uro 2. Averine (SZ) 3. Lang (Pol.) 4. Gusejnov (SZ) 5. Sujika (Pol.) vsi z zmagovalčevim čas. u Skupna lestvica 1. Soukoroučenkov (SZ) 25.10’09’‘ 2. Gusejnov (SZ) , po 3'26" 3. VVillmen (Nor.) 5 39' 4. Claes (Bel.) 5S3” 5. Averine (SZ) 6'15" Dirka po Kataloniji PLAYA DE ARO — Francoz Christian Jourdan je osvojil » sto etapo kolesarske dirke po Kataloniji. Jourdan je sam prispel na cilj s skoraj osmimi minutami prednosti pred rojakom Martinezom. Španec Vincente Belda je ohranil prvo mesto na skupni lestvici. O O ; •* o i / °°o o ^ ^ C?° o«* ...j b<'5^šf*or„." oOV •° o r* • •• / ?o % \ .• .*'O 16 o o o v nedeljo, 23. septembra NA STADIONU 1. MAJ taka uvrstitev pa jim bo dala pravico igranja v prvi ligi. Na letošnje prvenstvo se je torej Sloboda zelo dobro pripravila. Med te priprave sodi tudi sedanje enotedensko gostovanje na Kontovelu. Zjutraj trenirajo igralci pod veščo roko trenerja Duroviča, vsak večer pa bodo odigrali prijateljsko tekmo z raznimi klubi iz Trsta in iz Slovenije. V prvem tovrstnem srečanju je igrala Sloboda proti tržaškemu tretjeligašu Aiabardi. ■ . f, • : Sloboda Tuzla - Alabarda Trst 114T62 (61:26) SLOBODA: Zec 11, Pavič 8, Žigič, Beravs 5, Gračič 16, Mitrovič 15, Korajkič 15, Husarič 12, Talinjan 16, Nurkanovič 8, Markovič 8. Kot kaže izid je bila Sloboda premočan nasprotnik za tržaško Alabardo. Bosanci so prekašali svojega nasprotnika v tehniki, izstopali pa so predvsem zaradi fizične premoči. Alabarda se je kolikor toliko upirala le v prvih minutah srečanja, nato pa je morala priznati premoč nasprotnika. Pri Slobodi so vsi brez izjeme igrali zelo dobro, pri Aiabardi pa sta se zaradi občasnih lepih akcij izkazala le Falconetti in mladi Sculin. ‘ Na sinočnjem prijateljskem košarkarskem srečanju na Kontovelu je Sloboda premagala Kraškega zidarja s 116:92 (62:46). Nepričakovan poraz Emersona iz Vareseja BOLOGNA — Na mednarodnem košarkarskem turnirju v Bologni je že v prvem srečanju prišlo do velikega presenečenja. Fortitudo iz Bologne, ki nastopa v A-2 ligi, je nameč povsem nepričakovano, toda zasluženo premagal Emerson z 88:81 (42:42). V domačih vrstah sta bila najboljša Američana Jordan (35 točk) in Starsk (22), v vrstah bivšega državnega prvaka pa se je izkazal Morse (29). V drugem izločilnem srečanju pa je čačanski Borac zanesljivo od-, pravil ekipo Motomagauti, ki na-1 stopa v B ligi, s 97:75 (57:48). V Borčevih vrstah je bil naiboljši An-droič, ki je dosegel 17 točk. McMillian podpisal i za Sinudyne j BOLOGNA — Jim McMillan' je | včeraj podpisal pogodbo z italijan-| skim košarkarskim prvoligašem' Si-' I nudynejem iz Bologne, j McMillian bo tako skupno s j čosičem sestavljal dvojico tujcev v ; leni moštvu, ki ima letos daljnosež-I ne programe. Kot je znano, se je , Sinudyne dlje časa potegoval za Dalipagiča, kar pa mu je spodletelo. No, tudi z McMiilianom se je bolonjsko moštvo nedvomno zelo o-: jačilo, saj je ta igralec odličen strelec in je med drugim tudi uspošno igral v nekaterih ameriških profe-, sionalnih klubih (Los Angele?, Bo-! ston in New York). OBVESTILO SPK Čupa iz Sesljana sporoča, da bodo jesenske društvene in open REGATE v nedeljo, 16. septembra, v Ses-tjanskem zalivu. Vpisovanje na društvenem prostoru od 8. do 9. ure. Starti so predvideni ob 10. uri. Regate bodo po olimpijskem sistemu, za jadrnice optimist, za manjše jadrnice in kabinete. Vabljeni vsi jadralci, da se ra-gat polnoštevilno udeležijo. Uredništvo, upravo, oglasni oddelek, VRST. Ul. Montecchi 6. PP 559 Tel. (040) 79 40 72 (4 linije) Podružnica Gorica. Ul 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 3.500 lir — vnaprel plačano celotna 32.000 lir. Letna naročnino za Inozemstvo 48.000 lir. za naročnike brezplačno revijo