Brezplačno Vas naučimo fotografirati. Na naših izletih smo Vam z besedo in dejanjem na razpolago. Duh časa zahteva, da tudi Vi fotografirate. Proti tedenski odškodnini Din K)"— Vam posodimo aparat. V vsakem slučaju in vedno Vas zanesljivo postreže Drogerija Gregorič Fotomanufaktura in parfumerija LJCJBLJRNM, Prešernova ulica štev. 5 i č nceeciujee —-i« cdgcucbok 4 o-Sl Obiščite prelestne naše Slovenske gorice! Slovenske gorice vzhodni del Ptuj in Haloze 1933 7a letovanje, izlete, kakor tudi vse druge potrebne informacije Vam je vedno brezplačno na razpolago DRUŠTVO PRIJATELJEV SLOV. GORIC TUJSKO PROMETNA ZVEZA LJUBLJANA MARIBOR Prleški „Polo-mola ‘V Ki'jmhom a Z vesel/o/t no lu-l>e-z/u-/o prišli smo za/(u sen, hacidmo kra-/e no lu-di pa Kr - lešAope-se/i. Za/ ka - mero vro- ke pa pg/dmo na vr-he, dolvzeri/mlolt le-pi s vel, ki s trs/on/e o-det, doivzenanololi le-pi uvel, kistrs/onje o-del. s-.( e> je edini naš . J %s I o v e n s k i II, s oddelek |f o t o a m at e r s k i y. * r u J / list b-k-fc Isfaročite ga v upravi LJUBLJANA^ Prešernova ul. 5 POSOJILNICA V PTUJU registrovana zadruga z neomejenim poroštvom Naj starejši slovenski denarni zavod v ptujskem okraju. Ustanovljena 1883. Posluje v Ptuju na Slovenskem trgu št. 5. Slovenske gorice, vzhodni dei in Haloze. am, kjer se naša lepa slovenska zemlja med Dravo in Muro preliva iz hribčka v hribček, so doma naši Prleki sredi brezmejnih vinogradov prelestnih Slovenskih goric. Sanjavo se vije Drava čez ravno Ptujsko polje. Na levi obali pri vhodu v Slovenske gorice stražar! starodavni in ponosni Ptuj, na desni obali pa se širijo njegove bogate in plodne gorice, obraščene s plemenitim grozdjem. Haloze so to, sosede Slovenskih goric. Ptuj je gotovo eno najstarejših slovenskih mest. Že v dobi mogočnega rimskega carstva je bila tam naselbina. Mestni Ferkov muzej hrani številne zgodovinske spomenike in druge izkopane umetnine iz tistih časov. Človek strmi nad umetnostjo že davno izumrlih narodov. Prelep drevored nas pripelje od kolodvora v mesto pred lično in zanimivo palačo magistrata. Od tod dalje na levi je sresko sodišče in tik čez ulico zanimiva minoritska cerkev s samostanom, ki je gotovo eden najlepših baročnih spomenikov Slovenije. Pročelje krase 4 ogromni stebri s korintskimi kapitlji. Po poti dalje pridemo do Aleksandrovega nabrežja ob lepo urejenem parku s senčnatimi sprehajališči. Desno vodi pot čez most na Breg. Nedaleč parka je znameniti ptujski mestni muzej. Ta stavba je bila nekdaj samostan z majhno kapelico, pozneje pa je bila prezidana in popravljena. Zanimiv je križni gotski hodnik, ki ga obdajajo gotske skulpture sklepnikov na stropu. Enako lepa so gotska okna, posebno pozornost pa vzbuja freska Marijinega oznanjenja iz XVI. stoletja. Koncem XVII. stoletja so ta dotlej dominikanski samostan prezidali in je cerkev dobila lepo baročno fasado. Zlasti zanimiv v muzeju je krilni oltar sredi reflektorija, dalje cehovstvo, meč in žezlo ptujskega sodnika iz 1555. leta, zbirka slik, ptujski strelski red, orožarna, predzgodovinska in narodopisna zbirka, numizmatična zbirka, nakiti, narodne noše, sarkofagi in drugo. Na Slovenskem trgu stoje lično mestno gledališče, stolna cerkev s samostoječim stolpom in zgodovinski Orfejev spomenik. Cerkev stoji na temeljih starokrščanske bazilike iz časov panonskih knezov Pribine in Koclja, pregorečega pristaša slovanskega boguslužja. Ostanki nekdanje romanske cerkve so vidni le še deloma v romanskih arkadah, dočim danes prevladuje gotski slog. Prvotni cerkveni stolp je 1. 1684. pogorel, pa ga danes nadomestuje bivši stražni stolp, ki se mogočno dviga visoko proti nebu in stoji ločeno od cerkve. Pred stolpom je dobro ohranjeni Orfejev spomenik, imenovan tudi sramotni steber. Vrh spomenika sedita dva leva z živalsko glavo v šapah. V trikotu pod to skupino objokuje na pol gola Afrodita mrtvega Adonisa, Orfejev išffl spomenik Foto Reich ki leži pred njo. Pod tem prizorom v votlini brenka na liro pevec Orfej, obdan od trume živali. Na spomeniku so še druge, vendar žal slabo ohranjene slike. Spada v dobo II. stoletja p. Kr. V Ptuju je tudi poleg teh zgodovinskih znamenitosti še mnogo hiš, na katerih lahko zapazimo vpliv renesanse. Zelo Prej stražni, sedaj cerkveni stolp stolne cerkve Foto Reich lepe in zanimive fasade imajo stara mestna hiša na Slovenskem trgu, patricijska hiša trgovine Zavrnik in druge. V okolici Ptuja je izredno mnogo zelo lepih izletnih točk. Nedaleč je Mitrov tempelj, ki ga je tedanja rimska garnizija zgradila svojemu nepremagljivemu bogu sonca Mitru okrog 150.1. po Kristusu. Minoritska cerkev Foto Reich Zanimiv je izlet do Vurberka z gradom, v katerem je danes ruski sanatorij. Od tod imajo izletniki prekrasne razglede na Pohorje, Kozjak, Savinjske planine, Dravsko polje in celo mariborsko okolico. Poleg obširnih gozdov je tu že polno prijaznih vinskih goric. Enako lepi so izleti skozi Ljudski vrt na Mestni vrh in do Sv. Urbana. Na desni obali Drave nas vabijo prelepe Haloze. Posebno na glasu je Zavrč vsled izbornega vina iz svojih goric. Tri ure hoda je do Sv. Barbare, središča spodnjih Haloz, od koder vodi preko slikovitega O kiča cesta v Sv. Andraž ali Leskovec v srednjih Halozah. Skozi gozdove in vinograde se od tod vije prijetna pot dalje do znamenitega gradu Trakovščana, lasti grofov Draškovicev. Na Ptujski ali Črni gori, najlažje dostopni od postaje Sv. Lovrenc, kraljuje zgodovinska romarska cerkvica s spomenikom zrinjskih in celjskih grofov, prav tako ljubka in romantična pa je cerkvica Sv. Trojice nad Podlehnikom. Od Ptuja dalje po plodnem polju nas vodi železna cesta docela naravnost. Na obzorju se blešči mogočen grad s cerkvijo. Velika Nedelja leži blizu Drave na stiku Slovenskih goric s Ptujskim poljem. Vsled svojega važnega položaja je tudi njena zgodovina zelo pestra in zanimiva. Mogočni grad, ki so si ga v XIII. stoletju zgradili vitezi nemškega križevniškega reda, katerim je Friderik II. podaril vso zemljo od tod do Središča, je poln zanimivosti in lepot. Ime ima baje od Velike noči, ko žgo velike kresove po celi okolici. Po krajevnem izrazu vuzem za Veliko noč jih imenujejo vuzmenica, dočim kronike omenjajo ta kraj v IX. stoletju kot Vuzentina. Ormož, na južnem obronku Slovenskih goric nad obalo Drave, je komaj streljaj oddaljen od Velike Nedelje. Kraj je bil obljuden že v prazgodovinski dobi, kar nam dokazujejo izkopine iz kamene in bronaste dobe. Rimljani so si na mestu sedanjega Ormoža zgradili močno trdnjavo in so še danes vidni sledovi mesto r Ormož k -1 'FM* irmt' ■ grad njihovih zgradb in cest. Ta čas je spadal Ormož k Panoniji, ki je pozneje za časa preseljevanja narodov zelo trpela od Gotov in Hunov. Mestno ime izhaja baje od imena perzijskega božanstva Ormosd, ki je bil tudi sončni bog starih Slovanov. V mestu je zanimiva župna cerkev in starodavni grad, ki je preživel že mnogo gospodarjev. Celo znameniti kralj Matjaž je bival v njem nekaj časa. Najbližja razgledna točka je raz visoko teraso grajskega stolpa, od koder se nudi krasen razgled na vse strani. Na jugovzhodu in jugu se razprostirajo ravna hrvatska polja, proti jugozahodu haloško gričevje, proti zahodu mogočna veriga Pohorja in proti severu prelestne gorice. Prelepe razgledne točke v okolici so pičlo uro oddaljeni Hum z ljubko cerkvico sredi morja žlahtnih trt, dve uri oddaljeni tipično prleški Sv. Tomaž z bližnjim rojstnim domom narodnega buditelja Božidarja Raiča in našega pesnika Fr. Ks. Meška, dalje Sv. Miklavž v idilični dolini, obdani od vseh strani z vinorodnimi griči in znani kralj teh goric Jeruzalem z malo cerkvico, zgrajeno pred skoro 300 leti. Pot k Jeruzalemu vodi mimo znamenitega Babjega klanca, kjer so 1664. junaške žene pobile četo Turkov. Jeruzalem ima krasen razgled, najboljše vino in odlične sadovnjake. Oko se ne more načuditi prelestni okolici. Središče ob Dravi leži tam, kjer se spaja dravsko - savska pokrajinska meja. Zgodovinski podatki dokazujejo, da je nastalo iz porušene rimske naselbine, zvane Curta, kar pomeni v razširjenem pojmu in media Curta ali v središču. Po prihodu naših pradedov v te kraje nekako v 6. stoletju je nastala v tem kraju naselbina kot matica poznejšega slovenskega trga, ker je kraj zelo pripraven za poljedeljstvo. V okolici so bile najdene mnoge starine iz kamene, bronaste in rimske dobe. Jeruzalem Studijska knjižnica Ptuj Središčani slove po svoji gostoljubnosti, dasi jim ljudje pravijo, da so „sami za se“. Ta prislovica se je Središčanov prijela v oni dobi, ko so še lepo složno nastopali in enoglasno volili slovenske kandidate v graški deželni in dunajski državni zbor, vsled česar so jih Nemci krstili z „das windische Moskau". 5 km severno od Središča se začno vzhodni deli ormoško-Ijutomerskih goric, njih ponos in njih trud, njih veselje in skrb. Poleg ličnih zidanic in koč se vrsti red za redom žlahtne vinske trte, da jim da v težko dočakanih jesenskih dnevih dobro kapljico, s katero se v dobrih letih radi pohvalijo, da so jo sami pridelali, v slabih pa, da jo je Bog dal. r eyl Slatina Radenci Prelep je izlet do Sv. Bolfenka na Kogu z razgledom do Ivanjščice in sosednjega Medjimurja. Ta župnija je rojstna župnija našega pesnika in pisatelja Božidarja Flegariča. Enako lep je Vinski vrh in še mnogo prekrasnih izletnih točk v okolici Ljutomer je središče tiste Prlekije, ki jo pozna ves slovenski svet vsaj po imenu, če že ne po njenih povsod raztepenih vedrih hčerah in sinovih, po njenih starih šegah in znamenitih „gučih“, po „žmahtnih gibajncah" in sladki vinski kapljici. Okolica je vsa valovita, položna, prijetno zaokrožena in mehka. Počasi teko njeni vijugasti potoki po idiličnih grabah in po hladu hrastovih logov. In neskončna je, odprta kakor božja dlan. Ljutomer je lep in zanimiv, poln zgodovine, kakor pester čilim. Kraji okrog starinskih imen. Mimo položnega Kamenščaka je lepa pot v Radomerje, potem po Cubru in železnodverskem grebenu na Jeruzalem, ki se ga spominja v svojih pesmih prleški Ilirec Stanko Vraz. Na levi strani pozdravlja samotni Aptov zid admontskih menihov, ki so vedno znali ceniti dobro vino. Pod njim šumi Zidajnsko bukovje s staroslovenskimi gomilami, še dalje proti vzhodu je lična vas Podgradje in še druga ljubka gnezdeca. Prekrasen je razgled od cerkve, od koder hiti pogled od zorečih goric, ki rode cvet ljutomerskega vina, mimo grebenov Železnih dveri in Gresovčaka na zeleno Mursko polje in prekmursko ravan do Goričanskih vrhov in Dolnje Lendave. Središča. Ljutomerčani so znani kot veseli, prijazni, vedno gostoljubni in odkritosrčni ljudje s široko slovansko dušo, kakor vsi naši Prleki. Njihovi kraji imajo lepo tujsko prometno bodočnost, le odkriti jih je treba svetu in ga seznaniti z njimi. Radenci Slatina leže v dolini Mure blizu avstrijske meje. Že dolgo so znani kot izvrstno zdravilišče, obdano z vinorodnimi kraji. Razni alkalni vrelci z veliko količino natrijevega in litijevega bikarbonata delujejo pri mnogih boleznih zelo zdravilno, pa so redki bolniki, ki bi od tod odšli neozdravljeni in nezadovoljni. Včasih so te vrelce smatrali naši ljudje za čudež; voda, ki vre kakor krop v loncu in brizga iz zemlje, je bila ljudstvu silna uganka. Vrelec so imenovali tedaj Bublja, v njem pa so bile skrite čarovnice, ki so v velikanskih loncih kuhale čudno zmes in vsipale točo nad rodna polja in lepe vinograde. Kjer je bila tedaj kuhinja, je danes moderen laboratorij, čarovnice so se izgubile, tudi ime Bublja je že skoro neznano, ostala je le slatina, ki jo pijejo tisoči in tisoči bolnikov po naših in tujih deželah. Slatina Radenci so prelep kraj z lepimi sprehajališči in mnogimi idiličnimi sprehodi in izleti v okolici. Kdor želi zdravja, ga bo tod našel. Slatina Radenci Kapela leži bore 3 km daleč od Radenc in jo štejejo med najlepše razgledne točke Slovenskih goric. Razgled od tod nam odkriva celo Prekmurje z nebroj cerkvic in naselbin, poleg naših domačih krajev pa vidimo tudi daleč tja do avstrijskega hribovja. V Kapeli je tudi izredno lepo urejena trtnica in drevesnica. Gornja Radgona je zadnji mejnik Slovenskih goric pred Avstrijo. Zanimiva je vsled svoje davne zgodovine in obmejnega mosta čez Muro. V okolici je več lepih gradov. Slatina Radenci — park Slovenske gorice so naše in zaslužijo, da bi jih iz leta v leto obiskovalo več tujcev in domačinov, ker je le redko kje lepota in prisrčnost narave tako lepo združena s plemenitostjo, prijaznostjo in gostoljubnostjo ljudi, kakor ravno v teh krajih. Obiščite jih in spoznavajte našo lepo zemljo! Gornja Radgona Založil Benon Gregorič, drogerist v Ljubljani. Restavracija Mestni iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii pri Pošti“ oznanjevalni urad Ptuj priporoča cenj. gostom vedno sveža topla in mrzla jedila, izborno pivo in najboljša vina iz haloških in ljutomerskih goric. Ptuj izvršuje vsa naročila, tičoča se raznih objav, nalepljanja lepakov in raznašanja letakov kar najtočneje. Ima 35 mest za nalepljanje objav in lepakov. L M. BERLlC Ako potrebujete kuhinjsko posodo, okovje za pohištvo, stavbene potrebščine in materija), kot okovje ter cement in nosilke (traverze), razno orodje za kmetijstvo, obrt in industrijo, je v Vašem lastnem interesu, da obiščete trgovino z železnino Specijalna trgovina kave in čaja Brenčič Mnton Ptuj .... (poleg magistrata) katera Vam more vsled velike zaloge nuditi vse potrebno v prvovrstni kakovosti po najnižjih cenah. Zaloga orožja in municije za obrambo in lov! Prvovrstne čokolade in čokoladni bonboni, džem, marmelade, keksi, brandy itd. Oblastveno pooblaščena knjigarna W. BLANKE, Ptuj tiskarna — trgovina s papirjem, zaloga tiskovin knjigoveznica EN GROS Telefon interurban 27 Telegram BLANKE Ptuj EN DET Al L« Vinogradništvo Vinske kleti Izdelovanje brezalkoholnih grozdnih in sadnih sokov JOS. 0RN1G PTUJ ^Kmetijska zadruga 3^tuj Poljski pridelki — Izvoz sadja AMZS Brivski in frizerski salon LUIZA, Ptuj Slovenski trg 5 se priporoča za trajno in vodno ondulacijo, barvanje las, manicure in masažo lica ACKERMAN K. naslednikA. KI N DL, Ptuj urar in draguljar v poslopju mestnega gledališča Največja zaloga ur, zlatnine, srebrnine in optičnega blaga. Reelna, hitra in cenena postrežba KAVARNA Franc Korže PTUJ Vseh svetnikov ulica št. 10 Franjo Širec trgovina z motornimi kolesi, bicikli in šivalnimi stroji. Mehanična delavnica Rt uj Telefon 71 GO LEN KO ANTON, Sv. Miklavž pri Ormožu Trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki. Gostilna z dobro postrežbo in izborno kapljico lastnega vina. Prodaja žganja in vina na veliko iz lastnih vinogradov Vinski vrh in Kajžar. Se priporoča Okrajna posojilnica v Ljutomeru reg. zadruga z neom. zavezo Najstarejši denarni zavod na bivšem spod. Štajerskem Ugodno obrestouanje! Solidna postrežba! V6f7C6Slci\/ \lldr trgovina z železnino, špecerijo, deželnimi pridelki, razstrelivom, dvokolesi, šivalnimi stroji Ljutomer HOTEL RESNIK ANTONVELNAR stavbeno in pohištveno mizarstvo LJUTOMER priporoča svojo delavnico za vsa v to stroko spadajoča dela Cene zmerne ! Skrbna izdelava ! Izdeluje tudi rakve, ki jih ima vedno v zalogi Tujske sobe restavracija avto garaža Prvovrstna ljutomerska vina dobra kuhinja LJUTOMER R. PUŠENJAK manufakturna, galanterijska in špecerijska trgovina LJUTOMER Ustanovljeno 1894 FRANC SENČAR Ljutomer — Mala Nedelja trgovina mešanega blaga, nakup in razpošiljatev jajc, masla, suhih gob in vseh poljskih pridelkov Brzojavni naslov: SENČAR LJUTOMER Naslov za pisma: FRANC SENČAR, LJUTOMER Tekoči račun pri Mestni hranilnici Ljutomer Telefon interurban 3 Poštnočekovni račun Ljubljana št. 10558 Kmetijsko društvo iiiiiiiiipiiiiiiiiiiMiiiiim za ptujski okraj Najstarejša ustanova te stroke v srezu Posluje na Slovenskem trgu 5 v Ptuju Obrtna banka podružnica v Lj utomeru Telefon 2 centrala v Ljubljani Daje obrtne in trgovske kredite pod ugodnimi pogoji, izvršuje vse bančne transakcije naj-kulantneje. Vloge na knjižice in tekoči račun seobrestujejo najugodneje, vezane vloge po dogovoru višje Veletrgovina vina Franc Seršen gostilna . Ljutomer ustanovljena leta 1885 Lastna vinarna v Zagrebu Pavla Radiča ulica št. 12 IF Mestna hranilnica v Ljutomeru ustanovljena leta 1873 Obrestuje hranilne vloge kakor tudi vloge v tekočem računu, kar najbolje, Rentni davek plačuje hranilnica sama in ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamči občina Ljutomer z vsem svojim premoženjem in svojo davčno močjo Zaloga pristnega prvovrstnega sortiranega graščinskega in kmetskega vina Gustav Ozmec Ormož Lastni vinogradi Prvovrstni nasadi ____________________ Domoznanski oddelek Tujsko pr SLOVENSKE M A Aleks; p Poštno ček. rač. št. 14.720 90B.497 0304265 17578 a gorice Tourist-Office zastopništvo društva Putnik d. d. g h M S C cobiss a Prodaja železniških voznih kart za tu in za inozemstvo po originalnih cenah brez pribitka. Izdaja voznih kart za plovbe po Jadranu. Zastopništvo društva Wagon lits. Oskrbovanje potnih viz za vse države. Reklamacije za železniški promet. Zavarovanje proti nezgodam na potovanjih itd.,— Brezplačne informacije za potovanja, zdravilišča, letovišča i. t. d. Sezonska ekspozitura v Rogaški Slatini Ekspozitura v Celju Nakup in prodaja vseh valut po najboljših dnevnih tečajih Menjalnica Aleksandrova cesta 35 Telefon 2122 Menjalnica Maribor, Glavni kolodvor Telefon 2669 Tiskarna Slatnar v Kamniku.