FRIDERIKU BARAGI KATOLIŠKI MISIJONI Za kaj prosimo v Baragovem mesecu Hvalevredna je misel, da se letošnji avgust posveti akciji za Baragovo proglagenje bluže- nini (beatifikacijo). Dvojna bo naša naloga. Prvič PROPAGANDA: O Baragi, njegovem apostolskem delovanju in krepostnem življe¬ nju moramo govoriti, pisati, če le mogoče tudi v jezikih velikih narodov, da katoličani po vsem svetu spoznajo tega velikana med misi¬ jonarji in dobijo zaupanje v njegovo priproš¬ njo. — Drugič MOLITEV: Prositi moramo, da Bog- svojega zvestega služabnika in gore¬ čega niH>stola poveliča s čudeži; Friderikn Baragi pa priporočajmo zadeve, v katerih človeške pomoči ni najti, da mu tako damo priložnost sprositi čudežno uslišanje, kadar bo tako božja volja. Pa še za eno zadevo mo¬ ramo moliti, kateri doslej nismo posvečali pažnje, razen morda s tem, da smo jo kriti¬ zirali, kar pa malo pomaga. .Naj jo čisto stvarno in odkrito razložim. V nedeljo 3. junija letos je bil med blažene prištet papež Pij X., sedemintrideset let po smrti; Baraga pa po več ko osemdesetih letih niti na potu do beatifikacije ni. Morda bo kdo pripravljen na to ugotovitev pripomniti: pa¬ pež Pij je bil Italijan, zato je šlo tako hitro, mi Slovenci smo pa majhni in revni. Takšna trditev ne bi bila točna. Zakaj je šlo pri pa¬ pežu Piju tako hitro? Zato ker so z informa¬ tivnim škofijskim procesom hitro ZACELI. In zakaj ne gre z Baragom ? Ker se informativni proces.ge NI začel. Temu pa ni krivo dejstvo, da je Baraga slovenskega rodu, pripadnik majhnega naroda, saj jo svetniško živel in de¬ loval v Združenih državah, kjer je že okrog 30 milijonov katoličanov, in informativni pro¬ ces se mora začeti in dovršiti v Združenih državah, ne v Sloveniji, v inarquetski in ne v ljubljanski škofiji. Dvajset let je minilo, odkar se je začelo v ljubljanski škofiji in v Združenih državah gibanje za Baragovo bea¬ tifikacijo, a škofijska komisija, ki naj bi pro¬ ces vodila, še do danes ni imenovana. Za ko¬ gar pa od človeške strani ni storjeno, kar Cerkev zahteva, tega Bog ne more poveličati s tem, da pride v seznam svetnikov. Zakaj se pa še ni nič začelo? Je več vzro¬ kov, ki so poznavalcu razmer razumljivi. Ko je leta 1868 Baraga umrl, je bila škofija še v vseh začetnih težavah brez zadostnih mate¬ rialnih sredstev in z malim številom duhov¬ nikov. Teh težav tudi njegov prvi naslednik, Ignacij >b-ak, ni mogel premagati, po desetih letih se je odpovedal težki škofiji. Za njim je Janez Vrtin vladal dvajset let. Pma nje¬ gova težka skrb je bila, pozidati novo stolni¬ co, ker je prvotna pogorela, še preden je bil za škofa ustoličen. V dvajsetih letih se je škofija že bolj organizirala in število duhov¬ nikov se je namnožilo. Njegov naslednik Fri¬ derik Eis, ki ga je Baraga sprejel kot dijaka, je škofoval sicer triindvajset let, a formalne prošnje ni od nikoder dobil, naj bi začel delo za Baragovo beatifikacijo, gele njegov nasled¬ nik Pavel Nussbaum (1922—35) je prejel prošnje iz Ljubljane, Lemonta In Marquetta in je imenovnl namestnika-postulatorja v svoji škofiji, ki je bil obenem župnik velike župnije v Calumtu in ni našel časa, da bi se posvetil pripravi škofijskega procesa. Pač pa je inže- njer Jožef Gregorič iz Chicage pridno zbiral sistematično vse spise Baragove: pisma, dnev¬ nike, vloge na državne oblasti in njih rešitve, kolikor jih je našel v raznih državnih arhivih (ta material se doslej še ni uporabljal za živ¬ ljenjepis Baragov, ker ni bil dostopen). Ves rokopisen material je fotografiral in zdaj se¬ stavlja obširen življenjepis, v katerem bo vso to snov obdelal in objavil. Ta knjiga bo ško¬ fijski komisiji prihranila ogromno dela in iskanja. Gregoričevo delo je velik korak k cilju. — Po smrti škofa Nussbauina je mar- quctska stolnica, ki jo je zgradil Vertin, po¬ gorela. Njegov naslednik Poljak Jožef Kazi¬ mir Plagens, dotlej pomožni škof v Detroitu, je imel tisoč skrbi za zgradbo nove katedrale. Postavil jo je in reči se mora, da je dostojen in vreden spomenik Baragi, saj velja za eno najlepših katedral v Združenih državah. Ko je to delo dovršil, je bil premeščen v drugo ško¬ fijo, njega pa je nasledoval Franc Magner že med drugo svetovno vojno leta 1940, ki je bila zopet ovira, da se delo ni začelo, ker ni bilo zveze z rojstno škofijo Baragovo, v ka¬ teri bi se moral tudi izvršiti proces za leta, katera je Baraga tam preživel. Sedanji škof — od 1947 — Tomaž Noa, Poljak po rodu, je zelo zavzet za Baragovo stvar, a ima tudi še marsikatero težkočo premagati. Marquetska škofija šteje (1. 1950) 91.126 katoličanov, to je 26 % vsega prebivalstva, njeno ozemlje je nekaj stotin kvadratnih milj večje kakor Švica ali Nizozemska; ima 92 župnij, 39 misijonskih postaj, ki imajo redno službo božjo, čeprav ne VSAKO nedeljo, in 21 "podružnic", kamor pride duhovnik le od časa do časa maševat in delit zakramente. Duhovnikov šteje 141 svetnih in 24 redovnih. — 396 Ta statistika nam kaže, da so pri razmeroma malem številu vernikov pač tudi gmotna sred¬ stva škofije nezadostna za kritje vseh stro¬ škov procesa. Trdno upam, da bo za nje Ba¬ raga sam w>skrbel, kadar se bo proces začel in bo toliko napredoval, da škofija sama ne 1 k» več zmogla stroškov. Nadalje kaže stati¬ stika. da so duhovniki vsi zaposleni v dušnem pastirstvu in bi glavnega dela pri procesu ne mogel nobeden opravljati poleg svojega dose¬ danjega dela. Semenišč« škofija nima svo¬ jega, zato tudi nima bogoslovnih profesorjev, ki bi bili že po svoji stroki kaj pripravni so¬ delavci pri škofijskem procesu, ki ima trojno nalogo: t. dokazati junaško stopnjo krščan¬ skih kreposti na Baragi; 2. dokazati, da se mu doslej ni izkazovalo javno češčenje; 8. presoditi vse njegove spis«-, ali se vse nje- NAŠ VZORNIK Baraga je umrl v Marquettu 19. januarja leta 1838. Duhovniki, njegovi sodelavci, so ga ohranili v blagem spominu kot svetega in go¬ rečega misijonarja in škofa. Tedanji izobra¬ ženci iz severnih pokrajin Ameriških zdru¬ ženih držav so po njegovi smrti slavili nje¬ gove nevenljive zasluge za krščansko vero in omiko tamkajšnjega ljudstva; slavili so nje¬ govo delo tudi, ko je še živel. Verniki vseli njegovih misijonskih postojank in pozneje vse njegove obširne škofije so imeli brez¬ mejno spoštovanje in ljubezen do njega. Zla¬ sti so ga {la ljubili in si ga vtisnili v spomin njegovi Indijanci rodu Otava in Očime; še zdaj si pripovedujejo njihovi potomei, kako goreč, svet in ponižen misijonar je bil in kako je uboge, zapuščene Indijance ljubil kakor oče. Temu spominu na krepostnega iu apostol¬ skega Barago je dal Friderik Kis, tretji Ba¬ ragov naslednik na škofijski stolici, ki ga je bil še kot študenta sprejel v svojo škofijo, določen izraz, ko je svojini duhovnikom v posebnem pastirskem listu leta 1903 naročil, naj t. decembra v pridigah proslavijo pet¬ desetletnico Baragove škofovske posvetitve in obstoja marquettske škofije. Postirski list je škof Eis zaključil z besedami: "Prosim vas, častiti sobratje, da goreče in vztrajno molite k Bogu, naj v svoji dobroti čimprej navdahne svojo Cerkev, da vpiše Barago v knjigo svojih svetnikov." Od takrat naprej se Ca želja in molitev Slo¬ vencev v Ameriki in domovini in vernikov marquettske in drugih škofij, kjer je Baraga deloval, izraža na razne načine. Molijo se po¬ sebne, od cerkvene oblasti potrjene molitve, (rtdnevnice in devetdnevnice, da bi bil pro¬ glašen za blaženega. Verniki mu priporočajo svoje pereče zadeve. Med slovenskimi ameri¬ škimi duhovniki deluje |e od leta 1904 Ba¬ ragovo društvo. Tudi v Sloveniji »e vršijo Ba¬ ragove prireditve. Njegovo ime se daje raz¬ lila z verskim in nravnim naukom Cerkve. Tu moramo tudi mi poseči vmes Z MOLIT¬ VIJO K Svetemu Duhu, da nakloni marquet- ski škofiji kmalu SPOSOBNE DELAVCE, raz¬ svetljene in učene, vnete in goreče, ki bodo Baragov informacijski proces ročno začeli, pravilno vodili in čim prej dovršili v večjo čast božjo, v rast kraljestva Kristusovega na zemlji in v veselje vsem dobrim kristjanom zlasti v Združenih državah in v Sloveniji. Do¬ slej v svojih molitvah za Baragovo beatifika¬ cijo nismo na to dosti mislili. Začnimo v tem mesecu zaupljivo in goreče moliti v ta namen, zedinimo se v tej molitvi tako, da bomo po Jezusovi obljubi uslišani: “Ako se na zemlji dva izmed vas zedinita v kateri koli prošnji, jima bo vse storil moj Oče, ki je v nebesih" (Mt 18, 19). škof GKEGOKU ROŽMAN IN mPROŠNJIK uiin ustanovam. Med verniki se razširjajo njegove slike in odlomki iz njegovih knjig. Njegovo življenje in delovanje še naprej raz¬ iskujejo v domovini in Ameriki. O njem se pišejo življenjepisi in članki, povesti in ro¬ mani; vprizarjajo se gledališke prireditve. 0. 1 leta 1935 stoji v Kulturnem vrtu Gordo- novega parka y Clevelandu med kipi drugih največjih mož raznih narodov tudi Baragov kip. V Sloveniji in Ameriki se prirejajo Ba¬ ragovi dnevi. In tako dalje. Posebni cerkveni slovesnosti v spomin ško¬ fa Barage sta bili v letu 1930 ,v marquettski stolnici sv. Petra in v domovini v letu 1931 1. a Brezjah. Takrat je preteklo sto let, kar se je Baraga na starega leta dan leta 1830 iz¬ krcal v Nevv Vorku in v letu 1831 začel svoje misijonsko delo. Tedanji murquettski škof Pavel Nussbaum je imel 9. avgusta leta 1930 v stolnici nad Baragovo grobnico slovesno sv. mašo. Po maši je imel -v imenu Slovencev, ki so se zbrali iz severnih delov Združenih dr¬ žav. odlični Baragov življenjepisec msgr. dr. Anton Ivan Režek slavnostno angleško pri¬ digo. V njej je prosil škofa Nussbaum a, naj začne z delom, da podeli Bog, če je to njegova sveta volja, prvemu škofu te škofije č as t ol¬ tarja. “Katoliški Slovenci iz Združenih držav, zbrani na svojem prvem splošnem zborovanju, spominjajoč se stoletnice, ko je njihov rojak, misijonar in škof Friderik Baragu, ki je umrl \ sluhu svetosti, želijo kar najprisrčnejše, da se čim prej začne z delom za njegovo progla¬ sitev za blaženega." Naslednje poletje so se pa množice iz raz¬ nih krajev Slovenije zbrale v Marijinem sve¬ tišču na Brezjah. Toliko jih je bilo, da se je veličastna slovesnost morala vršiti na lepo okrašenem trgu pred cerkvijo. Po slovesni sv. maši so zastopniki slovenske duhovščine in slovenskih vernikov izročili škofu dr. Grego¬ riju Rožmanu prošnjo, naj bi začel /. delom za Baragovo proglagenje za blaženega. Za to slovesnost je Družba sv. Mohorja v Celju iz¬ dala nov Baragov življenjepis. Letošnje [mletje bo torej preteklo dvajset let od tega slovesnega dne na Brezjah. * * * Kdor skrbno prebira življenje šk°fa Bara¬ ge, mora biti navdušen zanj. Saj je bil tako velik po življenju in delu, velik pa tudi po ponižnosti, ki je znak in jamstvo prave m resnične svetosti. Najprej ga vidimo v dolenjski graščini Mali vasi, kako njegova roditelja skrbno bdita nad njegovo zibelko, potem kako napravi prve plahe korake in kako spregovori prve be¬ sede, — naše slovenske besede. Na gradu v Trebnjem, ki ga je kupil nje¬ gov oče, ko je prodal Malo vas, vidimo otroka in dečka Friderika, kako posluša svojo po¬ ložno mater, ko mu govori o Bogu, o Jezusu, n Materi božji Mariji, o angelu varuhu, o terskih resnicah in skrivnostih. Gledamo ga, kako s sestricama Amalijo in Antonijo moli z materjo, v sobi, na vrtu in v župni cerkvi in kako z njo nosi revnim bolnikom jedil in krepčil. Z veseljem gledamo njegovo pokor¬ ščino očetu, duhovnikom, učitelju. Opazujemo ga pri njegovih igrah s sestricama. Krstna ne¬ dolžnost, ki jo je vse življenje ohranil, se mu lepo odraža na obrazu. Po zgodnji smrti njegovih staršev ga sre¬ čujemo v Ljubljani kot študenta, kako hodi iz hiše svojega botra in vzgojitelja profesorja .Jurija Dolinarja v bližnje gimnazijsko po¬ slopje, kjer se uči srednješolskih predmetov v slovenščini, ki so jo vpeljali Francozi, po¬ toni na v nemščini. Vsako šolo zdela z odliko. Doma moli s sostanovalci jutranjo molitev in zvečer rožni venec in pridno zahaja v bližnjo stolnico sv. Nikolaja. Na počitnice se vozi s sestrama k stricu Ignaciju na moravski grad Belnek. Kot višješolec si zamišlja skrbno \ zgojeno Dolinarjevo hčerko Anico kot svojo bodočo nevesto in gospodinjo na trebanjskem gradu. Potem ga kot jurista srečujemo na dunaj¬ skem vseučilišču. Ne veselem Dunaju živi za¬ se, poleg nravnih ved se uči modemih jezikov; njegova edina strast je risanje in slikanje. Dobri pastir Jezus ga 12. julija leta 1817 pelje k sv. Klemenu Hofbatierju, apostolu Du¬ naja in dušnemu vodniku dunajskih vseuči- liščnikov. Pid njem opravi Baraga dolgo spo¬ ved, hodi k njemu na večerne sestanke in pod njegovim vodstvom raste v duhovnem življe¬ nju. Boga tako zelo vzljubi, da sklene od¬ povedati se graščini in nevesti in postati du¬ hovnik. V letih 1821—1824 ga res vidimo v ljub¬ ljanskem bogoslovju. Na Dunaju se je pridno učil pravoznansbva, tukaj se pa še bolj pridno uči svetih ved. Do predstojnikov je spoštljiv in pokoren, do bogoslovcev prijazen, a zelo pridržan in molčeč. Dne 1. septembra leta 1823 je že posvečen v mašnika: drugi dan opravi na vse zgodaj v stolnici pri oltarju sv. Rešnjega Telesa zbrano in pobožno svojo novo mašo in se zanjo vse dopoldne zahvaljuje v svoji semeniški sobici. Štiri leta je kaplan v Šmartnem pri Kranju. Že prve mesece se tako vrže v delo, da ga se¬ stra Amalija v pismu prosi, naj se vendar ne ugonobi. Od daleč hodijo k njemu k spovedi in poslušat njegove pridige. Na vse načine se bori zoper zmotne nanke in navade janze- nizma, ki je zgradil vse versko življenje na trepetajočem strahu in ne na slnovski ljubezni do Boga. Baraga vse razda siromakom in se mrtvičil v hrani in spanju. Ob prostem času sestavlja svoj molitvenik “Dušna paša”, ki so ga spet in spet ponatisnili, tako da si je utrl pot skoraj v sleherno slovensko hišo in kočo. Stanovski tovariši, nevede in brez krivde vzgojeni v janzenistovskih nazorih, Barago zavidajo, obsojajo, zasmehujejo pred ljudmi in tožijo na škofijstvo. S sočutjem spremlja¬ mo Barago na poti v Metliko, kamor je ka¬ zensko prestavljen. V Metliki ostane dve leti in pol. Spet vneto deluje na prižnici in spovednici, spet vse raz¬ ila za reveže, spet obiskuje zapuščene bolni¬ ke, snet piše Slovencem knjige. Zato se pa spet ponovi odpor in sovraštvo janzenistov¬ skih stanovskih tovarišev zoper njega. Kakor glas iz neba mu pride poziv iz Amerike, od škofa Femvicka iz Cincinnatija, naj pride po¬ magat, ker je misijonska žetev velikanska, delavcev pa zelo malo. Z zvestim sodelovanjem z vsemi milostmi si je Baraga zaslužil milost misijonskega po¬ klica. Velikodušno se ji odzove. Poslovi se od dobrih Belokranjcev, ki jokajo za njim. Po¬ slovi se od svojih ljubljenih sester. Ves ubog in osamljen se v francoskem Havru vkrca na ladjo na jadra. Ko mu preidejo zimski meseci v Cincinna¬ tiju, ga škof Fenvvick po odtajanem Huron¬ skem jezeru osebno spremi na misijonsko po¬ stajo Krivo drevo na severovzhodni obali Mi¬ chiganskega jezera. Tam je že našel precej kristjanov. Pridno spreobrača še druge, išče poganov onstran jezera, pozimi pa sestavlja i tulijaucem-Otavanom prvi molitvenik, kate¬ remu pozneje sledijo še drugi, živi v velikem uboštvu; zase in za svoj misijon ima le to, kar mn dobrotniki pošljejo iz Evrope. Ko je v Krivem drevesu že vse spreobr¬ njeno, se preseli proti jngu, k Veliki reki (Grand River). Tam mora začeti vse, znova. Postavi jim iz tramov cerkev in šolo in si najame skromno sobico. Njegova gorečnost ne pozna mej, zato se mu vsa zloba pogan¬ stva z vsem svojim satanskim sovraštvom po¬ stavi po robu. Belokožci, prodajalci žganja, ga črtijo in črnijo, ker odvrača Indijance od alkohola in hoče iz njili napraviti dostojne, civilizirane in delavne ljudi. Prav zato je na¬ poti tudi agentom Združenih držav, ki hočejo, (ia Indijanci ostanejo v svoji lenobi in pijan¬ čevanju, ker jih bodo potem brez večjega odpora pregnali na ameriški Zahod. Baraga mora oditi od Velike reke. Pa saj gre rad. Srce ga vleče h Gorenjemu jezeru, k Očip- vejcem, ki so še skoraj vsi pogani, želi si peruti, da hi bil čimprej pri njih. V zgodnjem poletju se vozi in vozi po od¬ tajanem Huronskem in Gorenjem jezeru v La Pointe, ki leži na zahodnem delu južne obale Gorenjega jezera, v ostrem, mrzlem podnebju. Tudi tukaj mora začeti vse znova. Da zgradi dostojno leseno cerkev in šolo in da pomaga ubožnim Indijancem, pride leta 1830 v Evro- 398 po, t> najkrajši poti tloseže in reši dušo, ki se nahaja na razpotju v takti različno večnost. Spotoma je križal prometno cesto, prav ko je na saneh drsela mimo neka kara¬ vana. Ko je izmenjal z njo par besedi, se je oprostil, češ da se mu mudi k neki duši, ki ga v svoji smrtni sili potrebuje. Gospodje, menda sami protestanti, se niso mogli načuditi taki požrtvovalnosti za enega ubogega poganskega otroka. To je treba na račun naših komodnih misijonarjev ovekove¬ čiti, so se domenili. In res je kmalu nato pro¬ testantsko glasilo “Nevv York Observer” ta junaški Baragov čin javno proslavilo, i-.deii dotičnih gospodov ga je kot očividec opisal in dostavil, da so kaj takega zmožni samo kato¬ liški misijonarji, ki svoje ljubezni do duš ni¬ majo razdeljene med Boga in lastno družino. Baragu je prišlo to poročilo v roke. V svo¬ jem pismu dunajskemu nadškofu ga dobe¬ sedno navaja in pojasnjuje. Pravi, da mu je poročevalec domala deset let preveč naprtil, ko je zapisal, da mora imeti približno HO let, a jih ima le 51- Misijonski napori, zlasti zimski, da so ga pač hitreje postarali. Kar se pa tiče njegovega začudenja, tla je radi ene otroške duše tvegal tako pot, pa meni, da to ni nič izrednega. Vsak katoliški misijonar bi to storil, ne le če bi šlo za 37, ampak celo za 500 milj dolgo pot. Saj je vendar ena sama duša vsake žrtve vredna. Gotovo, ne le vsak katoliški misijonar, celo vsak katoliški duhovnik, ki se zaveda svojega zvanja, bo doprinesel tako žrtev za rešitev ene duše, ki je njegovi duhovni oskrbi pover¬ jena. Toda zavest dolžnosti, ki jo v takili pri¬ merih nalaga pravičnost, in pa zavest dolžno¬ sti, ki jo nalaga ljubezen, je dvoje. 1'reden pride zavest do končnega sklepa: Pojdi, dol¬ žan si, tudi s tveganjem življenja, je junaška ljubezen, ki sebe ob takili prilikah sploh ne pozna, že na potu. Barago je gonil za dušami ta motor junaške ljubezni. Sledečo zimo ga zopet srečamo na enaki, a še bolj tvegani [joti, zojiet radi ene duše. Iz —->t* nitij oddaljenega Fond du laike je dobil sporočilo, da ga tam na pragu življenja čaka poganska duša. Bila je neka indijanska star¬ an. Njeni domači so šli v gozdove prezimovat, njo pa so pustili v k'»či. v- upanju, tla je več ne najdejo, ko se spomladi vrnejo. To bi »e bilo tudi zgodilo, da se ni krščanska žena za¬ vzela za n.|o. Le-ta je obvestila misijonarja, da ima priliko eno dušo rešiti. Zopet ga vidimo, kako hiti preko zametov, da še ujame to dragoceno dušo. Ko se pri¬ plazi v njeno kočo in žena vitli, da ima preti seboj •'črnosuknarja", se ga z obema rokama obupno oklene in milo prosi: “Oče, oče usmili se me!” Kar požirala Je temeljne resnice sv. vere in zatrjevala, da vse veruje. Kljub temu je hotel misijonar krst odložiti za drugi dan, da jo med tem še bolje pouči. A preden se je poslovil, mu je nekaj reklo: kdo ve, če jo boš jutri š‘‘ živo našel. Pa jo je kaj' takoj krstil. In res. drugo jutro so mu prišli povedat, ib* Je umrla. Nazaj grede je pa malo manjkalo, da ni sum postal žrtev ljubezni za to rešeno dušo. Zajela ga je silna snežna -vihra. Navadno je rabil za to pot štiri dni. Takrat jih je rabil sedem. Ivo so ga začele moči zapuščati, se je najprej osvobodil misijonske prtljage, ki jo je obesil na neko drevo. Nekaj časa je šlo malo laglje, potem sta se pa zopet začeli Javljati utruje¬ nost in oslabelost. Kad bi si bil zakuril ogenj in se ol) njem malo ogrel ter odpočil. A sta mu bili roki tako premrli, da ni niti poskušal. Kar tako se malo usesti, bi pomenilo obsedeti in se šele v večnosti prebuditi. Vedno znova se je zato izkopaval iz zametov in sunkoma pognal naprej. Tako je končno dosegel mesto, odkoder je bilo sarao še četrt ure hoda do najbližjega naselja. Itabil je pa še cele tri in pol ure, da se je dokopal do njega, po- polnoma izčrpan. To sta le dva, morda najznačilnejša pri¬ mera, kako je Baraga zaslužil blagrovanje apostola narodov, ki je s prerokom Izaijem vzkliknil: “Kako lepe so noge oznanjujočih mir, oznanjujočih dobro" (Rim 10, 13). Je podoba, da je to sam Bog iiotrdii. Značilno je, da je med čudežnimi ozdravljenji, ki se pri¬ pisujejo Baragi, dvoje takili, ki so v zvezi z njegovimi apostolskimi stopinjami. O enem, ki se je zgodilo, ko je bil on še živ, nam poroča njegov žlvljenjeplsec Vrvvjrsl O. F. M. Neka žena je mnogo trpela na otek¬ lini v kolenu. Ker je imela Barago za svetega moža, se je k njemu zatekla po pomoč. Nje¬ govo postrežnico je prosila, naj ji da njegovo nogavico, da jo obuje na zateklo nogo. Po- strežnica si je ni upala sama dati, ampak je prosila Barago za dovoljenje. Dovolil je. žena si je nogavico obula in oteklina je začela 400 plahneti ter kmalu popolnoma izginila. A po¬ zneje se je zopet pojavila. To pa za kazen. Tej ženi je nekdo izmaknil surovo maslo, ki Ha je pripravila zn prodajo. A tokrat se ni obrnila na Barago, ampak na neko vedeže- valko, naj ji pokaže sled za tatom. Zato se ji je oteklina povrnila. O drugem čudežnem ozdravljenju priča pis¬ mena izjava Rev. M. JodocJ'-ja, župnika pri sv. Janezu Krstniku v Marquette, Midi. Le-ta je poznal Mrs. James Beaudr.v, ki mu je kot 88 letnft starka pripovedovala, kako je njena krušna mati Mrs. Mihaela Longtin v Mar- quettu na Baragovo priprošnjo čudežno ozdra¬ vela. Strupen pajk jo je v nogo pičil. Noga ji je začela hitro otekati* Oteklino so zdravniki sicer zaustavili, a splahnela ji ni. Dolgo je bila žena priklenjena na posteljo. Rev. Bu¬ rton, ki je bil nekaj ča-sa Baragov misijonski pomočnik, ji je prinesel njegovo nogavico in ji rekel, naj jo natakne, že ko je to posku¬ šala, je vstala in hodila, kot bi ji nič ne bilo. Tisto, surovo pleteno, spodaj rujavo, zgoraj belo volneno nogavico je potem žena skrbno hranila. Nihče razen nezmotljive Cerkev ne more z gotovostjo trditi, da so to pravi čudeži. Prav tako ne, da niso le v neki slučajni, ampak bistveni zvezi z njegovimi nogavicami. Vse- kako pa je dovoljeno izraziti pobožno mnenje, da je res Bog sam potrdil, kar je razodel: "Kako lepe so noge oznanjujočih mir, ozna¬ njujočih dobro.’’ Dr. p. HUGO BBE.N OFM TO JE BIL BARAGA Kadar pomislim na Barago, ga vidim \ najrazličnejših podobah: gledam ga kot gra¬ ščakovega sina, ki ima pred seboj vso bo¬ dočnost, gre študirat, da bo kot jurist vodil graščino; vidim ga kot izredno čutečega in ljubečega brata, ki je svojo sestro Amalijo ljubil kot bi jo lahko samo Je mati; gledam ga celo kot nežnega ženina, ki je doživljal srečno ljubezen ob hčerki svojega varuha; vidim ga kot akademika v dunajskem ■vele¬ mestnem življenju, kjer je nihal med pokli¬ cem: ali naj služi umetnosti kot slikar, ali , znanosti in svoji gospodarski bodočnosti kot jurist v domači deželi; odpovedal se je slikar¬ stvu, končal študije, toda odločil se je po¬ stati svetnik, odkar je postal žrtev božje Mi¬ losti, kakor mu jo je posredoval njegov spi- ritual sveti čeh Dvoržak-Hofbauer. Kot sveti Pavel na poti v Damask je postal Baraga nov človek: od znanosti in umetnosti je postal APOSTOL BOGA in vse svoje zmožnosti po- svetil odslej Njegovi slavi. Na lestvici duhov¬ nih vrednot si je izbral najvišjo: SVETOST; prav v smislu romantike, katere prav tako značilen otrok je, kakor Prešeren v pesmi. Čop, ženin njegove sestre, v znanosti, ali Slom¬ šek, sovrstnik v njegovi smeri. Lepo je biti velik umetnik, slavno je jmstati velik znan¬ stvenik, ali največ je vredno, postaviti iz sebe duhovnega človeka vedno in z vsem v skla¬ du z božjo voljo, to je: svetnika. Ohranjenih )e aekaj njegovih podob iu bakrorezov; po¬ stal je kulturni delavec svoje domovine (pi¬ satelj izredno priljubljenih molitvenikov); postal je znanstvenik, kulturni pionir po njem v katolištvo pripeljanih poganskih Indijan¬ cev, postal tak njihov kulturni delavec, kot sveti Ciril Slovanom: prvi jim je zapisal nji¬ hovo besedo, sestavil prvine njihovega jezika v znanstveni sistem, jim tiskal prve knjige iz ljubezni do bližnjega, ki je izhajala iz lju¬ bezni do Boga. V tem se je pokazal največ¬ jega “mojstra” in postal vzor. Tu je imela njegova osebnost svoj izvor in svoj vrh. Na poti k njemu je premagoval vse ovire z naj- večjimi osebnimi žrtvami; odpovedal se je zakonski ljubezni, postal duhovnik, lria-1 od svojih sobratov neprijaznost, ki je nasproto¬ vala v času razumarskega liberalizma njego¬ vi verski romantični gorečnosti; premagoval neizmerne ovire na svojih misijonskih potih; delal kol največji garač v vinogradu Gospo¬ dovem za Indijance in tudi za Slovence, ka¬ terih ni pozabil (pisal jim je v Ameriki, in jih je prišel dvakrat v domovino obiskat), in duhovno neobdelano pokrajino pripeljal \ naročje Boga, v katerega službi je bil v taki službi, da mu je vsega žrtvoval, od njega pa prosil samo zveličanje duše, svoje in svojih ovčic. In še to: BIL JE BARAGA USTANOVI¬ TELJ SLOVENSKE EMIGRACIJE V AME¬ RIKO. On ji je pokazal pot, on jo je vabil za seboj in on jo utrjeval v svoji gorečnosti, ki je še desetletja za njim rodila bogate sadove. Ne samo kot slovenski kulturni delavec, ne samo kot indijanski sveti Ciril in Metod sku¬ paj, tudi kot slovenski emigrant >v naš tlel sveta, v katerem se nahajamo sedaj, nam mo¬ ra biti Baraga ljub iu drag, najbolj pa kot SVETNIK, ki je naj višja podoba človeka. Mi občudujemo njegov svetniški lik, kakor so ga njegovi sodobniki, in zato postavljamo sebe in vso svojo emigracijo pod njegovo varstvo, proseč ga, naj nam obrani to, kar je on tako ljubil v življenju: VERO IN DOM; KATOLIŠTVO IN SLOVENSKO DOMOVINO. DR. TINE DEBELJAK BARAGA O GOREČNOSTI ZA BOŽJO ČAST “Kdor hoče biti pravi kristjan, mora imeti gorečnost za božjo čast. Ta gorečnost je kri¬ stjanu tako potrebna, kakor mu je potrebna ljubezen do Boga, Iz katere gorečnost izvira." “Nekateri mislijo, da naj bo vnema za božjo čast lastna le apostolskim možem. Uu je za vse stanove. Ni ga poklica, iv katerem bi človek ne mogel kazati te gorečnosti. Ka¬ zati si jo dolžan z dobrim zgledom, z dobrimi nasveti, s tolažbo v trpljenju, posebno pa z molitvijo. Velikokrat se kakšen grešnik spre¬ obrne le zaradi prisrčnih molitev, ki jih ta ali ona bogaboječa, pred svetom skrita duša po¬ šilja iz svoje samote k Bogu.” “Če Boga zares ljubiš, mu ne moreš bolje pokazati svoje ljubezni, kakor če si priza¬ devaš, da bi ga ljudje bolj častili in ljubili. Stori mu to veselje, da ga ne boš le častil, ampak da boš porabil vse pripomočke in vse okolnosti, da bi še druge vnel za božjo čast." — 401 — RADI BI BARAGO, SVETNIKA! Brez svetnikov Slovenci nismo. Danes je menda dokazano, da sv. Hema ni le živela med Slovenci in nad delom Slovencev gospo¬ dovala, ampak da je bila tudi slovenskega rodu. še bolj gotovo je slovensko poreklo njenega blažena moža Viljema, čigar zemski ostanki počivajo v gotskem sarkofagu staro¬ davne cerkvice v Tvvimbergu v gornji Labud- ski dolini in se mu ondotno nemško prebi¬ valstvo priporoča kot zaščitniku goveje ži¬ vine. Kulturna zgodovina nima pomislekov, da ne bi v kulturno last naroda prištevala stva¬ ritev tistih tujcev, ki so prišli od drugod, se med narodom naselili, se vživeli v njegovo kutlurno snovanje in še svoje doprinesli. Slo¬ venski biografski leksikon zato obširno po¬ roča, postavim o škofu Herbersteinu, o sli¬ karju Metzingerju, Korytku itd. Toliko bolj so last našega verskega občestva tujci-inisi- jonarji, ki niso prišli k nam po zaslužek, >v službo, ampak z namenom žrtvovanja: sveti Amand, Modest in Metod. Celo oni svetniki, ki so živeli na slovenskem ozemlju pred pri¬ hodom Slovencev, nam ne smejo biti samo zgodovinsko zanimivi. Mislim na sv. Vikto- rina, Maksimilijana, Ruperta, Mohorja in Fortunata — najbrž jih je bilo še več —, ki so delovali med pravovernim prebival¬ stvom naših krajev in to prebivalstvo odnos¬ no njih potomstvo se jo vendar pozneje spo¬ jilo s Slovenci. Vladarji, ki so svoje narode privedli v naročje Cerkve, uživajo prav tako kot nositelji redov skoraj vsi čast oltarja. Slovenska kneza Hotimir in Kocelj je ne uži¬ vata, pač zato ne, ker sta po razpadu karan¬ tanske odn. panonske države zapadla pozab¬ ljenju in s tem je prenehalo njuno češčenje. Prav tako pa je prenehalo iz istih vzrokov, zaradi spremenjenega narodnostnega življe¬ nja, ki je razrahljalo skupno zavest, sploš¬ no češčenje starih slovenskih svetnikov, ki se je šele z ustanovitvijo Mohorjeve družbe in dvigom narodne zavesti vsaj glede sv. Mo¬ horja, Heme in sv. Metoda spet nekoliko oži¬ vilo. češčenje ostalih slovenskih svetnikov je le ozkega krajevnega značaja, pa niti onih treh — priznajmo! — ni posebno goreče. Cerkev uvaja nove praznike, razglaša dog¬ me in daje čast novim svetnikom. To je go¬ tovo Bogu dopadljivo in za versko življenje potrebno. Za dvig verskega' življenja Sloven¬ cev je pa tudi potrebno, da dobijo na svoje oltarje nove svetnike, ki bodo združili Slo¬ vence od Rabe do morja v vneto češčenje. Poleg Slomšeka in marsikaterega mučenca iz zadnjih let nam more biti kot naš svetniški kandidat posebno dragocen baš Irenej Fri¬ derik Baraga. Bes je kot misijonar tudi last drugih narodov — podobno kot Amand, Mo¬ dest In Metod našega —, a v prvi vrsti je slovenski. Da je bil svetniška osebnost, že njegovi sodobniki niso dvomili, saj je dva rodova tik pred narodno smrtjo združil z Bo¬ gom in živel, kot pač morejo in znajo živeti samo svetniki. Svetniško pa je bilo življenje in delovanje že v domovini, kateri pa je dal iz svojega novega delokroga še mnogo več kot prej doma. Ne le, da je še v Ameriki pisal Slovencem nabožne knjige, ki so dose¬ gale za naše razmere skoraj rekordne na¬ klade, BARAGA JE s svojim zgledom kot nihče drugi za življenja in po smrti SLO¬ VENSKE VERNIKE OPOZARJAL NA NJI¬ HOVE MISIJONSKE DOLŽNOSTI. Toda rad bi povdaril še dve drugi okolno- sti, ki nam prav posebno priporočata molitev za Baragovo beatifikacijo. V svoji odvetniški praksi na štajerskem in Kranjskem sem imel priliko opazovati skrajno sovraštvo med brati in sestrami, med otroki in starši, ki je našlo ostudnih izrazov v dediščinskih in posebno prevžitkarskih pravdah, čeprav imajo sorod¬ niki in advokati, seznanjeni z mnogimi grdo¬ bijami, precej trdo kožo in malo sentimen¬ talnosti, so jim tovrstne pravde dostikrat za¬ grenile poklic in celo zaslužek, škofa Irenej« Friderika življenjepis pa pripoveduje o nje¬ govi ljubezni do matere in sester tako vzvi¬ šene st.ari, da se vidijo dostikrat skoraj prav tako neverjetne, kot je neverjetno sovraštvo marsikje. Zdaj, ko v domovini vladajo brez- božniki, raste tudi nevarnost za krščansko zakonsko življenje, ki ga je Baraga tako go¬ reče blagoslavljal v svojem najožjem sorod¬ stvu, pa seveda tudi v dušnopastirskem in misijonskem delovanju. Zato nam je res po¬ treben kot PRIPROŠNJIK ZA LJUBEZEN V' DRUŽINI IN SORODSTVU. Druga rana našega naroda je izseljenstvo. Najprej so se selili Slovenci v Severno Ame¬ riko, potem v severnozapadne evropske in¬ dustrijske države, v druge prekomorske kra¬ je in po nastanku Jugoslavije v južne kraje držaive, deloma med drugoverce. Slovenci iz¬ ven Jugoslavije so bili pomešani vedno bolj z drugorodci. Več kot tretjine naroda ni bilo “doma”, in še zdaj g a več kot četrtina ni. Mnogi so bili in so še odločeni, da se vrnejo, vsi drugi so, če ne v prvem ali drugem, pa v tretjem ali četrtem pokolenju obsojeni na narodno smrt. Skoraj vsaka družina doma ima v tujini svojca ali vsaj daljnejšega so¬ rodnika. Kot izseljenec nekdaj je s mojo pri¬ prošnjo že marsikateremu poznejšemu izse¬ ljencu pomagal; to smo mnogi doživeli ali vsaj o tem brali. A to so stvari intimnega verskega značaja. Vsemu narodu naj bo pa vzgled LJUBEČIH VEZI MED BRATI V TU¬ JINI IN ONIMI V DOMOVINI, a onim, ki so, kot nekoč njegove misijonske ovčice, obsojeni na narodno smrt, REŠITELJ PRED DUŠNO SMRTJO. Dušni pastirji med izseljenci zopet nimajo lepšega zgleda kot Baragovo delovanje med Izseljenci okrog Velikega jezera. Naj bi se vsi Slovenci združili v skupni molitvi, da nam Cerkov da v Baragi našega misijonskega, družinskega in izseljeniškega svetnika! DR. MARJAN MAROLT, BARAGA O LJUBEZNI DO BOGA “Svet silno veliko terja od tistih, ki ga ljubijo. Samo javi jim, kaj želi imeti, pa mu brez pridržka takoj ustrežejo. Ali bo torej samo Bog tisti, kateremu nečemo nič storiti, preden ne preračunamo, ali morda preveč ne zahteva?” “Daj mi svoje srce!” ti Bog ljubeče pravi. Daj mu ga torej in bodi vesel, da Bog želi tako reven dar, kakor je tvoje srce.’’ 402 Baragova pat k časti oltarja Kdor spozna Baragovo življenje, se pre¬ priča, da je Baraga živel in umrl kot svetnik. Že njegovi sodobniki so bili prepričani, da je . zorno spolnil svojo življensko nalogo kot duhovnik, misijonar in škof. Nič niso dvomili, da je njegova duga v nebesih. Splošna sodba o njem je, da bi se mogel razglasiti za svet¬ nika. Pred leti se je tudi začelo gibanje, naj l'i se' Baragu res podelila čast oltarja. SVETNIKE MORE RAZGLAŠATI I,E CER¬ KEV 7 , nihče drug ne. Bolj natančno povedano: razglašati jih more le papež. Samo po sebi se razume, da bo papež le takrat koga razglasil za svetnika, ko bo trdno prepričan, da je umrli res v nebesih. Toda kako naj do ta¬ kega prepričanja pride? Po človeškem in bož¬ jem pričevanju. TREBA JE DOKAZATI, DA JE UMRLI IMEL KRŠČANSKE ČEDNOSTI V JUNAŠKI STOPNJI IN I)A SO SE NA NJE¬ GOVO PRIPROŠNJO PO NJEGOVI SMRTI ZGODILI ČUDEŽUTo dvoje pa je treba točno dokazati na način, ki ga je Cerkev v ta na¬ men predpisala. To dokazovanje se vrši po posebnih izredno strogih postopkih, ki imajo v cerkvenem zakoniku ime "postopki pri raz¬ glašanju božjih služabnikov za blažene in blaženih za svetnike". BARAGA — BOŽJI SLUŽABNIK Človek, o katerem se trdi, da je živel in umrl v duhu svetosti in bi zato mogel biti razglašen za svetnika, se v cerkvenem urad¬ nem jeziku imenuje božji služabnik. 1RENEJ FRIDERIK BARAGA JE TOREJ BOŽJI SLU¬ ŽABNIK. Tak božji služabnik pa more biti mučenec ali spoznavalec. Pri razglašanju za svetnike je to raziskovanje zelo važno. Mu¬ čenec se razgla.si za svetnika, če je le “jasno dokazano mučenigtvo tako v materialnem kot \ formalnem pogledu” (Kan 3116 § 2). Od zahteve po čudežih daje papež na prošnjo spregled pri mučencih (lian 2116 § 2). Pri spoznavalcih, ki so spoznavali Kristusa s svo¬ jim življenjem, ne pa z mučeniško smrtjo, se pa v takem primeru, kot je Baragov, vedno zahtevajo poleg čednosti v heroični stopnji še čudeži (Kan 2116 § 1). Pri razglašanju za blažene in svetnike "se more postopati po dvojni poti, po redni in iz¬ redni”, kot se izraža kan. 2000 § 1. Izredna pot pride v poštev pri tistih božjih služabnikih ali blaženih, ki so umrli pred 1. 1534. Ker je Baraga umrl več kot štiristo let pozneje, se bo njegova razglasitev za svetnika vršila po redni poti. NAJPREJ BLAŽENI, POTEM SVETNIK PODELITEV ČASTI OLTARJA VSEBUJE DVA DELA. Prvi se imenuje razglasitev za blaženega ali BEATIFIKACIJA. Drugi pa razglasitev za svetnika ali kanonizacija. Prvi se mora izvršiti pred drugim. Božji služab¬ niki se torej razglašajo za blažene; blaženi pa za svetnike. Za razglasitev za blaženega se zahtevajo pri spozn- valeih čednosti v junaški stopnji in čudeži. Pri razglašanju za blaže¬ nega je treba najprej dokazati čednosti v ju¬ naški stopnji, šele ko so te dokazane, se pri¬ stopi k preiskovanju čudežev. Potem ko so bile dokazane omenjene čednosti ali pri mu¬ čencih mučeništvo, in so v papeževem imenu izdali odlok o tem, se sme božji služabnik imenovati ČASTITLJIVI; preje j)a ne (Kan 2115 § 2 in 2084 § 2). Toda naslov častitlji¬ vi še ne dovoljuje kakega javnega češčenja. Javno češčenje se začne dovoljevati šele z RAZGLASITVIJO ZA BLAŽENEGA, a še takrat le v omejenem obsegu. Polno javno češčenje pa se ukaže z razglasitvijo blaže¬ nega za svetnika. Ta razglasitev ali kanoni¬ zacija je zadnja in dokončna ter nezmotljiva izjava vrhovnega cerkvenega učiteljstva, da je umrli res v nebeški slavi. Baraga je torej danes božji služabnik. Ko bo izdan v papeževem imenu odlok, ki bo avtentično razglasil, “da je dobro dokazano, da je božji služabnik imel vse čednosti v he¬ roični stopnji” (Kan 2115 § 1), bo šel Ba- ragu naslov častitljivi. Blaženi Baraga pa ga bomo mogli imenovati po razglasitvi za bla¬ ženega, ko bodo seveda prej dokazani čudeži, storjeni na njegovo priprošnjo. Ko pa bo Ba¬ raga razglašen za blaženega, se bo za nje¬ govo razglasitev za svetnika zahtevala potr¬ ditev dveh čudežev, ki se bosta izvršila po njegovi razglasitvi za blaženega. Takrat šele bomo mogli ali bodo mogli prositi: Sveti Ire- nej Friderik Baraga, prosi za nas! Kdaj bo zasvetil ta srečni dan? Ne vemo. Samo Bog ve zanj. Naša stvar je, da molimo in storimo, kar je v naši moči, da bo Baraga najprej raz¬ glašen za blaženega, šele na to bo mogel biti razglašen za svetnika. KAJ SE ZAHTEVA ZA RAZGLASITEV ZA BLAŽENEGA Za razglasitev za blaženega pa se bo pri Ba¬ ragu zahtevalo dvoje, kot smo že omenili, namreč dokaz, da je imel krščanske čednosti v junaški stopnji, in drugič dokaz, da so se na njegovo priprošnjo po njegovi smrti zgo¬ dili čudeži. Kot določa kan. 2104 se bo moralo doka¬ zati, “ali je ugotovljena HEROIČNA STOP¬ NJA BOŽJIH ČEDNOSTI vere, upanja in lju¬ bezni do Boga in bližnjega in POGLAVITNIH ČEDNOSTI modrosti, pravičnosti, zmernosti in srčnosti ter z njimi sorodnih”. Pod heroično ali junaško stopnjo čednosti je umeti trajno izvrševanje čednosti v nenavadni meri. Ne zadoščajo nekatera junaška dejanja, marveč se zahteva trajno izvrševanje čednosti. Se ne zahtevajo izredna dela, marveč izvrševanje navadnih vsakdanjih dolžnosti na popolnejši način, kot je običajen. Ni dvoma, da je Ba¬ raga izvrševal čednosti v taki junaški stopnji. Težave bodo morda le v izbiranju pravnih dokazov za te čednosti. Imeti čednosti v ju¬ naški stopnji ne pomeni namreč že tudi prav¬ no dokazati njih obstoj. Ko se bo ugotovila heroična stopnja kr¬ ščanskih čednosti, bodo pristopili k PREIS¬ KOVANJU ČUDEŽEV, o katerih se bo trdi]*), 403 - da so bili storjeni na Baragovo priprošnjo. Za razglasitev za blaženega se pri spozna/val- oih zahteva različno število čudežev, včasih dva, včasih trije, včasih štirje. Kan. 2117 namreč takole določa: “Za razglasitev božje¬ ga služabnika za blaženega se zahtevata sa¬ mo dva čudeža, če so podale dokaz o čedno¬ stih v obeh postopkih, v informativnem in apostolskem, priče očividci, ali če so priče, ki s<> bile zaslišane v apostolskem postopku, vsaj svoje znanje dobile od očividcev; trije, če so bile priče v informativnem postopku oči¬ vidci, v apostolskem pa take, ki so svoje znanje dobile od samoslišcev; štirje, če so se v obeh postopkih dokazale čednosti samo po pričah sporočila in listinah”. Iz kanonovega besedila sledi, da je DOKA¬ ZOVANJE ČUDEŽEV V ZVEZI Z DOKAZO¬ VANJEM SVETEGA ŽIVLJENJA BOŽJEGA SLUŽABNIKA, čimbolj neposredne priče so dokazale svetost življenja, tem trdneje je sve¬ tost dokazana že s človeškimi sredstvi, in se zato tem manj zahteva božji noseg. Ker se je pri Baragu začel postopek za razglasitev za blaženega precej pozno po njegovi smrti, naj¬ brž ne bodo zadoščali trije čudeži, marveč se bodo zahtevali štirje. POSTOPKI Heroična stopnja čednosti kakor tudi ču¬ deži se morajo dokazati po POSEBNIH PO¬ STOPKIH. Ti se dele na dve vrsti. Prvi so škofijski, drugi pa papeški ali apostolski. ŠKOFIJSKI POSTOPKI SO TILE: 1. Predlagatelj, ki more biti posamezen katoličan ali skupina katoličanov, prosi po pospeševatelju zadeve, ki mora bivati v Itimu, škofa onega kraja, kjer je božji služabnik umrl, naj se uvede postopanje za razglasitev za blaženega. 2. škof odredi preiskavo spisov umrlega in ,jih nato pošlje v Rim kongregaciji za sv. ob¬ rede obenem 's pravnim poročilom o skrb¬ nosti, s katero je pregledoval spise. 3. škof izvrši informativni postopek o slo- v esu svetosti in čudežen - . 4. škof izvrši postopek o tem, da se umrle¬ mu dosedaj ni izkazovalo javno češčenje. 5. Akte o obeh zadnjih postopkih škof pošlje Kongregaciji za sv. obrede. Pri Kongregaciji za sv. obrede najprej pre¬ iščejo spise umrlega, če ni v njih nič proti veri in nravnosti, odredi papež, naj se po¬ stopa dalje. Nato se preišče veljavnost škofo¬ vega informativnega postopka in se stavi na redni seji vprašanje, ali naj se odredi nalog, da se uvede postopek, če je sodba kardina¬ lov, ki redno sejo sestavljajo, ugodna, odredi papež nalog o uvedbi postopka. Nato se pre¬ išče škofov postopek o tem, da se umrlemu ul izkazovalo javno češčenje. Sedaj se začno APOSTOLSKI POSTOPKI: 1. Vsaj petini sodnikom se pošljejo pa- [teška poverilna pisma, da naj z oblastjo od papeža jim poverjeno v škofiji izvrše preis¬ kavo o slovesu čednosti in čudežih kakor tudi o čednostih in čudežih. 2. Nato se na treh sejah, na predpriprav- ljalni, pripravljalni in obči razpravlja in od¬ loča o čednostih v heroični stopnji. Zadnja seja se vrši pod papeževim predsedstvom. 3. Na papežev ukaz se izda odlok o doka¬ zanih čednostih. 4. Sledi razpravljanje in odločanje o ču¬ dežih na treh sejah kakor zgoraj. 5. Papež ukaže izdati odlok, da so čudeži potrjeni. 7. Vpričo papeža se vrši nova razprav« o vprašanju: ali je varilo pristopiti k razgla¬ sitvi božjega služabnika za blaženega. S. Papež ukaže izdati odlok, da je varno pristopiti (“super tuto”). 9. Papež končno odloči dan, ko se pri sv. Petru v Rimu izvrši razglasitev novega bla¬ ženega. Pri slovesni kardinalski magi se pre¬ bere papeževo pismo (breve), s katerim pa¬ pež razglaša novega blaženega. Popoldne l>» ga pride v cerkev počastit papež sam. 'A a razglasitev blaženega za svetnika se zahtc-vata, smo rekli, dva nova čudeža, ki st« se izvršila po tem, ko je bil božji služabnik po redni poti razglašen za blaženega, čudeža se preiskujeta podobno kot oni za razglagitev za blaženega. "Slovesna razglasitev blažene¬ ga za svetnika se izvrši, potem ko je bila v konzistoriju določena, po obredih in s sloves¬ nostmi, ki so v navadi v rimski kuriji" (Kan 2141). Baragova zadeva je stopila na pot k časti oltarja, še bolj na začetku je. Vrše se prvi škofijski postopki. Ali se bo pot srečno kon¬ čala? Trdno vero moramo imeti. A ne smemo samo čakati. Z molitvami si moramo izprositi svetnika Baraga. KANONIZIRANI SVETNIK JE VELIKA BOŽJA MILOST. PROSIMO ZA NJO PRI BARAGU. BARAGA JE STORIT. V ŽIVLJENU VSE, DA BI MOGLI IMETI V NJEM SVETNIKA. STORIMO ŠE MI SVOJE. PA NAM GA BO BOG DAL. DR. ALOJZIJ ODAR BARAGA O SVETOSTI “Križev pot je pot v nebesa; vsi svetniki so po tem potu hodili." “Svetost ne obstoji v tem, da bi služil* Bogu, kjer bi sami hoteli, ampak, kjer Bog hoče in kakor Bog hoče.” “V nebesih je mnogo svetnikov, o katerih ne vemo nič drugega, kakor da so prav taka vsakdanja dela opravljali, kakor jih drugi ljudje. V njih zunanjem življenju ni bilo vi¬ deti nič posebnega in izrednega. Pa so s>voja najmanjša dela opravljali z veliko zvestobo in ljubeznijo do Boga. Njih dušne oči so bile vedno obrnjene nanj, služili so mu s pre¬ prostim srcem." “Kakšna tolažba bo nekoč zame, ko me bodo obdajali na sodni dan ti moji dobri otroci (Indijanci) in pričali pred Sodnikom: On je bil prvi, ki nam je oznanjal tvojo besedo. Govoril nam je o tvojem božjem usmiljenju in napolnil naša srca z vero in ljubeznijo.” BARAGA O VDANOSTI V BOŽJO VOLJO “Kar hočeš, kakor hočeš, dokler hočeš, o Bog!” “Vedno imej te tri resnice pred očmi: Bog je vse in jaz nisem nič; Bog ima vse in jaz sem zgolj revščina; Bog more vse, jaz pa brez njegove pomoči nič nt ' morem." 4M4 Pri Baragovem križu ci Med misijonom v župniji sv. Elizabete v Ve\v Duluthu v severni Minnesoti blizu Fond ‘iti Lalce, najznpadnejše postojanke Barago¬ vega misijona, me je 10. maja 194!) prijazni in uslužni župnik Miha Papež (svoj priimek piše Popesli, da ga morejo Amerikanei pra¬ vilno izgovoriti) s »vojo “caro" (kar pa ne Pomeni “draga”, ampak avto) peljal k Ba¬ ragovemu križu. Jeseni leta 184« je hotel Friderik Baraga iz La Pointa, otoka v Gorenjem jezeru, še pred zimo obiskati misijonsko postajo Grand Portago na zapadni obali jezera prav blizu kanadske meje. Odpeljal se je z razmeroma majhnim ribiškim čolnom, ki je imel malo jadro, da ob ugodnem vetru ni bilo treba ve¬ slati. Gorenje jezero (Lake Superior) ima to¬ likšno površino kot sedanja Avstrija. Viharji znajo biti na njem hudi, zlasti od severa in vzhoda. Leta 1935 sem opazoval z obule na Eagle Harbor takšen vihar: valovi kakor na Jadranu ob močnem viharju. Z ribičem Vizonom Gaudinom sta odrinila v najlepšem vremenu z razvitim jadrom. Ko sta bila že daleč zunaj na jezeru — saj bi Smeli reči na morju — se vreme nenadno sprevrže, iz vzhoda vstane silen vihar, da so valovi njim lahki čolnič premetavali kakor orehovo lupino in ga divje gnali naravnost proti zapadni obali. Baraga, ki je spočetka v lepem vremenu sam krmaril, je v čolnu mir¬ no ležal vznak in vkljub premetavanju molil brevir (moral je imeti zelo dobre oči). Bibič ves v skrbeh mu pravi: “Oče, midva bova bržkone utonila.” A Baraga odgovori: “Ne boj se! črna suknja no bo utonila, ker potem bi bilo ljudstvo na oni strani nesrečno.” Tako trdno jo zaupal, da Bog njegovih Indijancev, čeprav so mnogi pijanci, no bo kaznoval s tein, da pusti utoniti njihovega misijonarja *n bi ostali brez dušnega pastirja. In res, navzlic močnim in hitrim valovom, ki so sku¬ šali čoln požreti, je ostal srečno na površini. Toda bližala sta se z veliko hitrico skalnati obali, valovi so z vso silo butali vanjo in vi¬ soko brizgali ter se razpršili ob skalah. Vi¬ har jih žene naravnost na nje. če trešči čoln vanje, se stre kot jajčna lupina, n ju pa vrže na skale s tolikšno močjo, da se brez dvoma ubijeta, valovi pa bodo njuni trupli odpla¬ vili, kdo ve, če bodo kdaj našli njune ostan¬ ke. V' takih kar nič prijetnih mislih vpraša ribič Barago: "Kam naj krmarim, oče!” In Baraga, ne da bi se dvignil in pogledal v smer, zavpije v vihar: “Kar naravnost na¬ prej!" in zaupanje je bilo poplačano, čoln je zletel naravnost v ustje manjše reke samo kak meter mimo pogubnih skal, da sta mogla v bolj mirni vodi izstopiti. Baraga je bil pre¬ pričan, da ju je božja roka obvarovala. Zato so je na suhem najprej kleče Bogu zahvalil, potem sta posekala drevo in postavila tri metre visok križ v znak zahvale; reko pa, ki je imela le kako krajevno indijansko ime, je preimenoval v "Cross River” (reka križa), katero ime še danes nosi. (Prim. Jaklič, Mi¬ sijonski škof Irenej Friderik Baraga, str. 154—155). Ob desetih dopoldne sva se s Fathrom žup¬ nikom odpeljala od župnišč«. Ko sva prišla skozi mesto Dulutli, sva vozila po cesti štev. 81, ki pelje ves čas tik ob jezeru proti severu do Kanade. Slikovit je pogled na jezero, obli¬ ka obale se pestro menjava: kmalu so visoke skale, da gre cesta visoko nad jezersko gla¬ dino, kmalu sega gozd tik do vode, potem zopet zalivi z mivko, krasna prilika za ko¬ panje, pa voda je še v poletju hladna; tu pa- tam ob jezeru kakšna hiš«, kakšno manjše naselje. Po 130 km sva bila na kraju (na¬ selje skoraj ni mogoče reči), ki nosi ime po nemškem pijonirju, Schroeder. V Baragovem času ga še ni bilo. Tu opozarja ob cesti na- 105 pisna tabla: “Father Baraga Gross” in kuže proti jezeru. (Slika II.) Bva kilometra skoz.i gozdič značilnih ameriških “maples”, dreves s svetlo sivo skorjo skoraj kot naše breze, pa stojiva na obali, ki je v širini 30—50 m gola skala, razjedena in oguljena od divjih valov (slika -III.). Desetega maja še ni bilo sledov pomladi, drevje še ni začelo poganjati, dasi je zemljepisna širina nekako 17 in pol, pri¬ bližno kot Bruck ob Muri severno od Gradca (Avstrija). Na meji skal in gozdiča stoji Ba¬ ragov križ. Prvotni križ seveda ne obstoja več, je strohnel, na njegovo mesto so posta¬ vili drugega iz trdnejšega lesa. Leta 1985 pa so končno postavili križ iz trdega granita; blagoslovil ga je duluthski škof in nosi napis: Father Baraga (slika I.). Podrobno sem si ogledal kraj in si skušal predstaviti Baragovo rešitev. Beka ima pre¬ cejšen padec, da močno in hitro leče v neka¬ kih brzicah. Tik preden se izliva v jezero, za¬ vije iz vzhodne smeri prod jugovzhodu. Njen močni tok je še daleč v jezero viden. Ob vi¬ harju ta njen močni tok odbija silo valov, ki hite proti obali, tako da nastane tam raz¬ meroma mirno jezersko površje. Naravnost v (e mirnejše vode je priletel Baragov čoln. da sta z ribičem brez posebnih težkoč po raz¬ členjenih skalah kakor po stopnicah stopila na »vrh obale. (Slika IV.: na sliki se dobro razloči močnejši tok reke v izlivu; temnejši del vode je reka, jezerska gladina v ozadju je bela in se komaj loči od belega nebesa; ob temnili skalah na levi leži še sneg in led v e.etlo beli barvi; fotograf me je v jel ravno, ko sem prilezel na vrh skal.) Ko sem si vse dobro ogledal, sva pri križu še nekoliko pomolila, prosila sva Boga, naj kmalu poveliča na zemlji svojega gorečega apostola, kateremu je na tem mestu rešil živ¬ ljenje, ker ga je hotel še nadalje porabljati za zveličanje Indijancev. Kazunie se, da nisva pozabila vključiti v molitev svojega trpečega naroda doma in v tujini. Od tu je do Grand Portage, kamor je bil Baraga namenjen, po lepi asfaltirani cesti še okroglo sto kilometrov. Midva pa sva se vr¬ nila po isti cesti nazaj za 83 km, potem pa sva zavila proti zapadli po cesti štev. 1, to je najbolj severna cesta, ki gre od vzhoda do zahoda na pacifiško obalo skozi Združene dr¬ žave; kakih 120 km južno gre v isto smer cesta štev. 2. Pot naju je peljala skozi gozdo¬ ve, ki jili nekoliko pretrgajo jezera, reke in bolj poredkoma jase s postajami za bencin in posameznimi renčanji t. j. kmetijami le za živinorejo. V teli gozdovih in dolgotrajnih zi¬ mah prebivajo naseljenci iz Finske, ker so kraji najbolj podobni njihovi domovini; pre¬ življajo se kot gozdni delavci, kot čuvaji in gasilci gozdnih požarov, kateri niso redkost in bi brez posebnih požarnih branilcev opu- stošili v neobljudenih pokrajinah ogromne ploskve, živo sem si predstavljal Baraga po¬ tujočega no podobnih pokrajinah svojega ob¬ širnega misijona; skozi gozdove, čez reke in jezera ga je vodila pot za dušami, da jih pri¬ pelje v hlev Dobrega pastirja. Pa kako je po¬ toval — peš, s težko prtljago, vso mašno opravo je nosil s seboj, po globokem snegu, v viharjih in nalivih, prenočeval pogosto na I ros tem. Mi na se vsedemo x avto in prevo¬ zimo v nekaj urah več kot je mogel on pre¬ hoditi v enem tednu. Moj Bog, kako maj¬ čkeno l:o naše zasluženje pri Tebi v primeri z misijonarjem Baragom. Morali bi si zaslu- ženje pač nadomestiti z odpovedmi na drugih področjih. Po 60 km sva prišla v Ely, zadnje mesto in zadnja župnija v severni Minnesoti pred ka¬ nadsko mejo, s slovensko župnijo svetega Antonu, župnik Papež je elyski rojak, zato sva najprej pozdravila njegove starše in bra¬ le, ra še v župnišče sva skočila h gospodu župniku Francu Miheliču in njegovemu asi¬ stentu Jožu Vovku, nekdanjemu iškemu ka¬ planu. Potem sva pa morala pognati, da sva prispela k sv. Elizabeti pravočasno do večer¬ ne misijonske pobožnosti. škof GREGORIJ ROŽMAN 406 OČETOM IN MATERAM DOSLEDNOST PRI VZGOJI Stargi, ki hočejo v očeh otroka ohraniti svoj ugled, doseči spoštovanje »rojih zahtev in vzgajati svoje otroke uspešno, morajo biti tu¬ di dosledni v svojih zahtevah do otrok. A samo ta doslednost še ne zadošča. Dosledno morajo zahtevati spoštovanje versko nravnih načel tudi od vseh tistih, ki pridejo v stik z otrokom, biti morajo dosledni v redu vrednot in nastopati vedno enotno pred otrokom. 1. OD VSEH, KI ŽIVE OB OTROKU ADI PRIDEJO V STIK Z NJIM, MORAJO STARŠI DOSLEDNO ZAHTEVATI, DA SPOŠTUJEJO VSE TO, KAR V VERSKO NRAVNEM PO¬ GLEDU ZAHTEVAJO OD SVOJEGA OTROKA. Zato je zgrešeno, če n. pr. le od otroka zahte¬ vajo, da hodi ob nedeljah in praznikih v cer¬ kev, ne zahtevajo pa tega od svojih poslov. Zgrešeno je, če le od otrok zahtevajo dostoj¬ nost v besedi in vedenju, dopustijo pa nedo¬ stojno govorenje in vedenje tistih, ki zaha¬ jajo v njih hišo, itd. Otrok, ki bi gledal tako dvolično ravnanje, bi ali a) v zahtevah svojih staršev morda še gledal zahtevo božje volje, ki je obvezna za vse, in bi se zato čudil staršem, ker tega ne zahtevajo od vseh. Zgubljal bi spoštovanje do njih. Ali bi pa b) v zahtevah svojih staršev začel gledati le njih samovoljnost; sklepal bi, da sami versko nravnih postav ne jemljejo preveč resno; zato bi zgubil spoštovanje do versko-nravnih zakonov samih. V obeh pri¬ merih pa bi se zmanjšalo spoštovanje do (Nadaljevanje s str. 394!) to, kar je iminentno človeškega in krščan¬ skega porekla v zahtevah ljudskih množic, zvodniki ljudstva porabili končno celo kot orožje proti Cerkvi sami? Gotovo smo danes priče, kakor piše špan¬ ski pisatelj, velikemu vstajenju mase, ki se pričenja zavedati svoje moči v družbi. Vse človeštvo je postavljeno pred veliko vpraša¬ nja: Ali se bo obrat, ki se pripravlja, izvršil mirno ali s silo, ali brez prelivanja krvi ali s krvjo, v redu ali neredu, z evolucijo ali re¬ volucijo? Ali bo imel za podlago materiali¬ stični marksizem, ali pa bo vpošteval du¬ staršev, s tem tudi ljubezen do njih, vzgoja bi postajala vedno težja in težja. Zato brezpogojno zahtevaj tako od svojih uslužbencev kakor tudi od vseh drugih, do¬ kler so v tvoji hiši, da v versko-nravnem l>ogIedu spoštujejo vse to, kar želiš, da spo¬ štujejo tvoji otroci. Živo mi je ostal v spominu tale dogodek iz zgodnjih otroških let. K preprostemu kme¬ tu so radi prihajali tudi izobraženci iz bliž¬ njega mesta. Ob neki priliki se je zbralo večje število akademsko naobraženih mož. Ob dobri kapljici se je nekaterim jezik razvezal preveč in prišlo je do besed, ki so žalile kme¬ tovo versko prepričanje, njegovo vdanost Cerkvi in njenim predstojnikom. Kmet nekaj časa molči, nato se pa dvigne ter resno in kratko poudari: “Gospodje, zoper Cerkev se v tej hiši še ni govorilo in, dokler bom jaz tu gospodar, se tudi ne bo. Kdor misli dru¬ gače in molčati ne more, naj gre! Sicer ga bom sam postavil na hladno." Vse je umolk¬ nilo. Razgovor se je hitro usmeril drugam. . . Živo sem takrat začutil, kako zelo je zaradi tega nastopa v meni zrastlo spoštovanje do tega moža, začutil sem, kako izredno veljavo so v meni dobile njegove zahteve, božje po¬ stave in kako zelo je v moji duši zraslo spo¬ štovanje do Cerkve in njenih predstojnikov. Le nekaj odločnih besedi preprostega člove¬ ka, pa toliko sadov! Ko bi bili vsi starši ved¬ no tako načelni in odločni do vseh in to tudi hovne vrednote? In končno, ali se bo obrnil proti Cerkvi, ali pa bo ohranil zaupanje do Kristusove ustanove? Na zadnje vprašanje moremo že sedaj od¬ govoriti, da je zelo verjetno, da se bo tok obrnil PROTI Cerkvi, če se bodo velika so¬ cialna vprašanja brez nje in brez sodelova¬ nja katoličanov reševala. Po vsem tem nam je umljiv pomen, ki ga ima socialno vprašanje za Cerkev in za ves krščanski svet in važnost naloge, ki jo vsa¬ kemu pravemu katoličanu nalaga. I)R. IVAN AHČIN — 407 do morda bolj izobraženih in bogatih, koliko več bi bilo v otrocih spoštovanja do njih in njihovih zahtev, spoštovanja do božjih po¬ stav in koliko manj nravne in verske brez¬ brižnosti bi bilo med mladimi ljudmi! 2. POTREBNA JE DOSLEDNOST TEDI \ POGLEDI NA RAZNE VREDNOTE, čisto upravičeno se zlasti danes mnogo poudarja, da je VZGOJA OTROK PRVA IN NAJVAŽ¬ NEJŠA ZADEVA V DRUŽINI IN DA JE ZA OTROKOVO PRIHODNOST VZGOJA DU¬ HOVNEGA ŽIVLJENJA BREZPRIMERNO VAŽNEJŠA KAKOR JE TELESNA VZGOJA OTROK. A kaj dokazuje vsakdanje življenje? Le poglej malo okoli sebe in v našo pre¬ teklost ! a) Vsakdanje življenje okolice in pretek¬ losti dokazuje, da je zlasti mnogim mestnim staršem »vprašanje sobne uprave, noše, mo¬ dernega štedilnika, zabav itd. veliko važnej¬ še kakor pa vzgoja otrok, ki ji cesto posve¬ čajo presneto malo skrbi ali pa jo zaradi "važnejših" opravkov sploh opuščajo ali jo prepuščajo le služkinji, š°ii ali starejšim otrokovim bratom in sestram, življenje na deželi? Starši mnogokje posvečajo živini, orodju, njivam itd. več skrbi kakor pa vzgoji otroka, ki ga često vzgajajo le mimogrede s tem, da ga ozmerjajo ali kaznujejo. Isto nam razodeva zlasti delavska družina, kjer bi ma¬ li. če je doma, imela še največ časa za vzgojo. h) Enaka je nedoslednost v razmerju meti skrbjo za otrokovo telesno, umsko in du¬ hovno življenje. Mestna družina često skrbi pred vsem za telesne vzgojo, za zdravje, oble¬ ko, hrano, ples, glasbo, za znanje jezikov, družabnost, lepo vedenje itd., za resnično du¬ hovno izobrazbo, za versko in nravno vzgojo je na često tako neusmiljeno malo smisla in časa. Najde se čas za romane, seje, organiza¬ cije, za zabave, za športne prireditve, za dol¬ go branje časopisov, za versko-nravno vzgojo otrok ni časa. V domačih knjižnicah se zato mnogokje nahajajo vse mogoče in nemogoče knjige in revije, tudi slabe, ne najdeš I>a kake resne versko-vzgojne knjige. Ni denarja zanjo, ker zanjo ni smisla. Pri kmečkih otro¬ cih starši često skrbe le za telesno zdravje zato, da imajo zdravo delavno moč, duhovno vzgajajo malo in še to morda le mati, oče često nič. Ali ni tako tudi v delavskih dru¬ žinah? Kdo se bo ob vsem tem ravnanju vzgoji¬ telje,.' potem še čudil, če mladina takih dru¬ žin ni vzgojena, da ima često tako malo smi¬ sla za resnične telesne vrednote in da je če¬ sto brez smisla za duhovne vrednote, za tiste vrednote, ki so temelj otrokove in družinske in narodove sreče. Kdo se bo ob takem rav¬ nanju vzgojiteljev še čudil, če mladina takih družin nori le za zunanjim bleskom, za zu¬ nanjim videzom, za zabavo, ki uničuje njeno versko in nravno življenje do dna ter pri¬ pravlja razvaline njenega življenja. Skrb sa otrokovo versko nravno vzgojo mo¬ ra biti prva v dejanju in v resnici, tako v družini kakor v šoli, v mladinskih organi¬ zacijah in pri vsem delu za mladino. Vso mi¬ selnost časa bi bilo treba v tem pogledu moč¬ no preusmeriti. S tem, da poudarjamo prvenstvo duhovne vzgoje, pa nikakor ne mislimo trditi, naj starši vedno silijo v otroka z vzgojnimi nauki. To bi prineslo le malo koristi, veliko na ško¬ de. Saj se človek celo samih slaščic naveliča, če jih mora zaužiti preveč ali prevečkrat. Tem prej čuti otrok v sebi odpor zoper večno podnaukovanje. Za vzgojne razgovore in pojasnila majhnim otrokom so primerni zlasti nedeljski popol¬ dnevi ali posebne prilike n. pr. prvo sveto ob¬ hajilo, dan svete birme, razni prazniki, smrt sorodnika, kaka nesreča itd. VEČJEGA OTROKA PA NAJLAŽJE VZGAJA ZLASTI ZGLED STARŠEV, CELOTNO VSAKDANJE PRISRČNO, ISKRENO, VESELO IN ZDRA¬ VO VERSKO-NRAVNO ŽIVLJENJE V DRU¬ ŽINI, dalje PRIJATELJSKI, ZAUPNI RAZ¬ GOVORI Z NJIM, kadar jih sam išče, ko nas kaj vpraša; večjega otroka versko-nravno vzgajaš tudi s tem, da mu rad kupiš kako zares kleno, DOBRO KNJIGO, MU NAROČIŠ DOBER LIST, GA POŠLJEŠ V DOBI«) OR¬ GANIZACIJO. Ne sili pa v otroka s poukom, kadar ni pri volji, kadar je zaspan, zaskrbljen s kakim delom za šolo. Pouk v neprimernem č a su sa¬ mo odbija od stvari, v spominu pa ostane otroku le malo, ker ni zbran in ker ne sledi tvojim besedam z voljnim srcem. Poučevanje majhnega otroka naj ne bo dolgo in ne težko, ampak kratko, preprosto in prisrčno, da si ga bo otrok resnično želel. A med takimi razgovori zahtevaj njegovo po¬ zornost in odstrani vse zunanje vzroke, ki bi mogli otroka raztresti. Seveda je zlasti pri majhnih potrebna velika potrpežljivost. Ne poučuj s strašenjem (pekel, povodni mož itd.) tudi ne zgolj s pravljicami, ker preveč razburjajo domišljijo. RA TI BO POUČEVANJE OTROKA LAŽJE. VZEMI RAD V ROKE RESNE VERSKO IN NRAVNO VZGOJNE KNJIGE. Otrok, ki bo videl tvojo vzgojno skrb in naobraženost, bo toliko raje ubogal in toliko bolj cenil tvoje vzgojno delo. Za vzgojno naobraženost so važ¬ ni tudi psihološki mladinski romani, ki sli¬ kajo težave, zablode in prevare mladih src, romani, ki opisujejo, kako vpliva vse to na otroka, kako to prenaša, kaj si v težavah in prevarah želi, kako išče opore in izhoda, kaj nanj usodneje vpliva itd. Branje takih knjig ti more nuditi veliko vzgojne pobude, smer¬ nic in opozoril. Zgolj opazovanje otrok ne zadošča. Skušnja tudi uči, kako težko starši opazujejo svoje otroke nepristransko. :i. PRI VZGOJI MORA DOSLEDNO VLA¬ DATI POPOLNO SOGLASJE MED OČETOM IN MATERJO! Kako naj namreč očetova beseda rodi uspeh, če jo materina podira? In kako naj materin zgled otroka dviga, če oče živi ali govori pohujšljivo? Kako naj mati otroka versko vzgoji, če oče versko vzgojo omalovažuje? Kako naj očetova ali materina beseda doseže spoštovanje nri otroku, če se pred njim pričkata in si nasprotujeta: oče kaznuje, mati pa kazen obsodi in otroka jav¬ no brani; oče zahteva od otrok, da so doma, mati pa jim pušča svobodo; ali kako imj do¬ volj obsodimo tisto neodpustljivo ravnanje 408 nekaterih mater, ki za očetovim hrbtom omo¬ gočajo svojim hčeram zgodnja znanja in jih celo uče, kako naj z.nanje pred očetom skrbno prikrivajo! i Koliko nesreče, koliko razdvojenosti v dru¬ žinah je že povzročila needinost med starši! N< veda se otrok zaradi svoje nedozorelosti *'njši oklepa tistega, ki več dovoljuje, a prav *ato često tudi manj vzgaja. Pozneje ho do¬ živel otrokovo obsodbo prav ta, ker bo otrok Prej ali slej spoznal, da ga je s svojim rav¬ nanjem vodil le v nesreč«. Zato ugled staršev, mir v družini, uspešna v *gojn in sreča otrok zahtevajo, da oče in mali v vseh vzgojnih načelih in v vsem svo¬ jem ravnanju z otrokom vedno soglašata. Se¬ seda se more zgoditi, da kdaj oče kaznuje Prehitro, da mati dovoli prenaglo, da to ali ono zadevo presojata različno, a nesoglasje naj vselej uredita med štirimi očmi, pred otro¬ kom pa naj nastopata vedno enotno; med se- *>oJ naj se podpirata s teni, da, kar eden zahteva, zahteva tudi drugi, kar eden dovoli ali prepove, dovoli ali prepove tudi drugi, če le to ni nasprotno božji postavi in otro¬ kovi koristi. Neenotnost pri vzgoji često povzročijo tudi lete, strici, stare mame ali stari očetje. Starši naj tudi svojim sorodnikom ne puste ovirati ali podirati svoje premišljeno in enotne vzgo¬ je. Kajti sami so odgovorni za vzgojo svojih otrok, ker so pred Bogom prvi vzgojitelji, /lasti naj nikdar nikomur ne dopuščajo tako nevzgo.jnega na tudi sicer tako neotesanega spraševanja otrok: “Koga imaš rajši, očeta ali mater?” Kdor otroka tako sprašuje, ga s tem često šele opozori, da je taka razlika možna, ko se sicer sam iskreno oklepa obeh. S tem lahko tudi povzroči, da otrok v lju¬ bezni res začne delati razliko in se oklepati bolj tistega, ki manj zahteva; oklepa se bolj matere, ki po svoji naravi vzgaja z dobroto, in se oddaljuje očetu, ki naj po svoji naravi vzgaja bolj s strogostjo. DR. HANžEUf VZGOJA K RESNICOLJUBNOSTI V PREDŠOLSKI DOBI Predolgo hi bilo opisovati, kako je ves otrokov umski razvoj od prvega dne do nje- K«ve polnoletnosti ves usmerjen v iskanje resnice. Smo zares božje podobe, ustvarjeni Za resnico, ki jo ljubi tudi otrok, nevede, že po svoji naravi. Ob zavestni laži se zato Pri otroku pojavi zbeganost iv očeh, često z.ardelost na obrazu, nervoznost v vedenju. I*rva zavestna laž pomeni za otroka pravo Žaloigro. Molčeč in zbegan hodi okrog, ne "Pa pogledati staršem v obraz, družba mu je "'“prijetna, celo igra ga ne pritegne. Umakne s e v samoto kot kak hud grešnik, /ato je 'z.goja otroka k resnicoljubnosti v predšolski dobi lahka, če se le starši varujejo vsega, kar bi otroka sililo v laž. in če v njem z zgledom in besedo gojijo spoštovanje in lju¬ bezen do resnice, če otrok laže pogosto, je •o dokaz napake pri vzgoji. Znan dunajski Psiholog dr. Rudolf Allers pravi; “Spoznal s eni mnogo lažnjivih otrok, toda niti enega, Pri katerem bi njegove lažnivosti ne povzro¬ čile zelo grobe napake pri vzgoji." Kaj povzroča otrokovo lažnivost? Otroka vodi v laf zlasti strah pred kaznijo, kvaren zgled starejših in neprevidno ravnanje vzgo¬ jiteljev. Ne zamenjajmo pa z lažjo otrokovih zmot, katerih je v predšolski dobi vse polno. Kdo k»že? I>aže, kdor drugače govori kakor misli. ^ edeti moramo, da otrok v svojih prvih letili čisto drugače misli kakor mi. Naših besed često ne razume, si jili drugače razlaga. Zato s, “ nam njegovo govorjenje često zdi kot laž- "ivo. O zunanjem svetu še nima pravega spo¬ znanja. Njegova pozornost je zelo neustalje¬ na; naglo hiti od predmeta k predmetu. Zato vidi vse le površno, mimogrede in si zaradi f ega stvari tudi prav ne zapomni. Otrok vse '<), kar vidi in sliši, takoj preplete s svojo domišljijo, ki je zlasti v predšolski dobi zelo živahna. Njegova domišljija in čustva mo¬ rejo to, kar je videl ali slišal, popolnoma spremeniti in se tega niti' malo ne zavedajo, faradi bežne pozornosti, domišljije in č"stev more imeti za resnično, za dejansko celo to, kar se mu je le snnjalo, kar si jo le pričaral v svoji domišljiji. Resnični svet in svet do¬ mišljije se v otroku nenehno in močno pre¬ pletata. Zato n. pr. tudi najbolj resnicoljub¬ nega, najlepše vzgojenega otroka predšolske dobe ne more in ne sme noben sodnik vzeti za pričo niti za najbolj priproste in lahko spoznatne zunanje dogodke. To moramo imeti pred očmi, ko nresojamo otrokovo go¬ vorjenje, opisovanje, izjave, ki često dej¬ stvom nasprotujejo in vendar s tem otrok nujno ne laže. Res pa je, da se more otrok že zelo zgodaj zlagati, to je, govoriti drugače kakor misli. Vzrokov je mnogo. 1. Najpogostnejše se otrok laže iz strahu pred kaznijo. Kazen je za vsakogar nepri¬ jetna stvar in to še zlasti za nebogljenega, v predšolski dobi navadno nič hudega hote¬ čega, nič hudega slutečega ali zavedajočega se otroka. Zato je razumljiv njegov velik strali pred njo, zlasti pred telesno kaznijo in posebej še, če so starši zelo strogi. Strali v otroku je tako velik, da mu kar nehote često iztisne laž. To je otrokov prvi in najpripro- stejši način silobrana, pogosten zlasti še za¬ radi tega, ker otrok niti malo ne sluti, kako lahko starejši ljudje razkrinkajo laž, če člo¬ vekovo dušo vsaj nekoliko poznajo. Zato z otrokom v predšolski dobi ne bodi prestrog. Ne pozabi, da lažnivost cvete zlasti tam, kjer v družini vlada strahovlada, ne more se pa lažnivost ukoreniniti tani, kjer vlada ljube¬ zen, razumevanje, dobrota. Skrbi, da bo v družinskem krogu vladalo prijetno ozračje, da bo otrok vedno prijetno zaposlen, pa boš imel zelo verjetno resnicoljubnega otroka. Če s«' pa otrok zares zlaže, naj ga starši — raje kot kaznujejo — nagrade z odpuščanjem in mirnim opominom, če napako iskreno pri¬ zna. Strogo naj ga kaznujejo le, če ga dobe pri laži, a še takrat le na način kot smo to opisali, ko srno govorili o kazni v služi" vzgoje, če se bo namreč otrok iz ravnanja 409 — FANTOM 'eKs in HVALEŽNOST BOGU Ves naš lun, vsa naša pamet in vse naše misli ne morejo priti do jasne predstave o Bogu. Smo pač končne stvari, ki niso zmožne doumeti nekaj neskončnega. Toda to naj te prav nič ne straši in ti ne vzame volje in veselja! Kajti prav lahko doumeš, lahko spo¬ znaš >n vidiš, da je vse, kar imaš, le blago¬ hotni dar božje Ljubezni. Zamisli se v to! Bog ti je dal vse, prav vse! Se zavedaš tega? Kdaj pomisliš, da Mu dol¬ guješ zahvalo? Mnogo ti je poklonil dobri Bog; dobre starše, zveste prijatelje, dobro družbo, kato¬ liške organizacije, zdravje, lepoto, privlač¬ nost, izobrazbo, lep glas, dober posluh in sama ne vem, kaj še. Tudi si hčerka naroda, ki je na visoki kul¬ turni stopnji. Tvoje obzorje je široko. Si se kdaj za to zahvalila? Verjetno ne. še na misel ti ni prišlo. Kaj pa je s tvojimi talenti? Ni ti jih Bog dal, da jih zakoplješ. Treba bo dajati odgovor, zakaj jih nisi pomnožila, zakaj si z njimi ža¬ lila Njega, ki mu gre vsa čast in hvala. Ob tej priliki lahko tudi pogledaš v pre¬ teklost. Pojdi malo nazaj, poglej, kakšno je bilo življenje žene v starem poganskem svetu. Kaj je bila? To, kar še danes med pogani. Bila je orodje, s katerim so pometali po mili volji. Nikjer se ni mogla pritožiti. Kdaj po- staršev zavedal, da ne bo kaznovan, če bo iskreno priznal resnico, ne bo lagal, če se pa nasprotno zaveda, da bo iskreno priznanje napake povzročilo val jeze in kazen, se bo skoraj gotovo odločil za laž. Zlasti ne kaznuj tio krivici. Kajti, kot smo rekli, je otrok zlasti v prvih letih po svoji naravi zelo raztresen, podvržen čustvom in domišljiji, zato na marsikaj pozabi, marsikaj presliši, ne razume prav, marsikaj prezre, razbije in to brez svoje krivde. Zato bi bila vsaka kazen ne le nevzgojna, ampak tudi skrajno krivična in krivice tudi otrok ne po¬ zabi lahko. (Dalje prihodnjič.) DR. RUDOLF HANžELIč misliš tudi ti na to? Veš, da je bil prav božji Sin tisti, ki ti je prinesel dostojanstvo, tisti, ki te je postavil na tako odlično mesto v člo¬ veški družbi? Vem, da ti ni neznano, da si božje Srce v zahvalo želi ljubezni, da je željno žrtvic in prizadevanja za tvoj lastni dvig in za pobolj- šanje sveta. DVA ODGOVORA NA PRO¬ BLEM: DELO DOMA ALI V ORGANIZACIJAH i. Z največjim veseljem prebiram dekliške strani v Dž. In to pot, draga urednica, si pa s svojim novim problemom zopet v živo zadela. Ni malo deklet, ki skušajo in morajo dan za dnem na kakršenkoli način praktično reše-, \ ati ta problem. Toda težko verjamem, da bi ga katera zadovoljivo rešila za obe strani. Zadela si pa tudi pri naših mamah, saj sem prepričana, da zvesto zasledujejo, kaj se de¬ kleta na svojih straneh pogovarjajo. Smo v tujini in zato je delo v naših orga¬ nizacijah še bolj potrebno, to pač vsak ve, kdor slovensko čuti. Potrebno je tudi sode¬ lovanje deklet. Radi bi dosegli lepo življenje v naši skupnosti, in to brez sodelovanja de¬ klet ne gre. Če pa hočem kaj sodelovati, je nujno pred vsem, da ČAS RES DOBRO 1ZBRAB1M. Ne zapravljam ga z nepotrebnim klepetanjem ali premišljevanjem, kaj naj bi začela in kje, da bi bilo hitreje opravljeno. Skušam doseči, da bi starši res videli in spoznali, o Gosjiod vsako žrtev bogato poplačal. . . II. Morda se Ti bo čudno zdelo, vendar Ti mo¬ ram povedati, da sem bila prav vesela, ko sem v aprilski gtevilki DŽ prebrala Tvoj pre¬ idem. Veg zakaj? Zato, ker sem ob tem v lebi spoznala dekle, ki noče živeti le zase, ampak ima veliko smisla in razumevanja za to, kaj kot dekle more in mora storiti za druge. Poznam dekleta, ki se prav nič ne ^menijo za to, kaj bodo naredile iz sebe, da bodo čim boljši ljudje in nekoč čini boljše žene in matere, ne kaj bodo dale bližnjemu in skupnosti, marveč skrbijo le, kako si bodo življenje napravile čim lagodnejge, iščejo le užitkov in zabav. Poznani druge, ki ne živijo življenja takega kot je, ampak, kot pravimo, "žive v zraku”, sanjarijo in izgubljajo čas. -Mnogo pa jih je — in hvala Bogu — si med njimi tudi Ti, ki hočejo svoje življenje dobro izkoristiti in si za to tudi prizadevajo. Praviš, da je Tebi problem nerešljiv. Takoj I i lahko povem, da se motiš, problem ni nereš¬ ljiv, kajti rešile so ga že mnoge in tudi mene je mučil, a me danes ne več. Treba Ti je le po¬ magati. Kako ga rešiš? Za katero delo se od¬ ločiš, kaj je važnejše, kaj storiti prej, kaj po¬ zneje? PRVE SO TVOJE VERSKE DOLŽNOSTI, •e ne smejo trpeti nikdar in na račun nobe¬ ne druge aktivnosti. V tem, mislim, sva si brez dvoma edini. NATO SO STANOVSKE dolžnosti, za svoje poklicno delo bog da¬ jala odgovor. Vrgi ga zato vestno in ga ne zanemarjaj. Seveda je treba, kot povsod, tudi tu pameti. Ne morem se strinjati z nekim de¬ kletom, ki bi morala na obisk k bolni ma¬ teri, pa ni prosila, da bi odgla eno uro prej "d dela, češ n tolažbo vsega slovenskega ljudstva v svoje svetišče na Sveto Goro. — že teden prej so milostno podobo prenesli iz cerkve na Kosta¬ njevici v solkansko župno cerkev, kjer se je nato skozi ves teden vršil sveti misijon, kot Priprava src na veliki dan. V nedeljo zjutraj so se darovale svete mage od 4 do 8 pri večib oltarjih. Ob pol osmih so fantje v spremstvu deklet v narodnih nogah dvignili milostno po¬ dobo. Procesijo je v spremstvu vsaj 30 du¬ hovnikov vodil apostolski administrator insgr. Torog. Ljudstvo je vseskozi z navdušeno ra¬ dostjo in veseljem sprejemalo in pozdravljalo svojo Kraljico-begunko. Kljub temu, da so komunistične oblasti na vse mogoče načine ovirale dohod romarjev iz bližnjih in oddalje¬ nih krajev Slovenije, se je zbralo ta dan ob svetogorski Kraljici in se udeležilo njenega zmagoslavja okoli 20.000 njenih častivcev. — Vrnitev begunke Marije Pomagaj na njene Urezje in begunke svetogorske Kraljice na njeno starodavno Sveto Goro pomeni za sle¬ hernega Slovenca, tako v domovini kakor v 'ujini, v teh težkih dneh nov žarek upanja v 'stajenje vsega slovenskega naroda! Beneška Slovenija. Letos mineva 60 let, odkar je bila ustanovljena fara Svet Lenart Ua Beneškem (leta 1351). Ob tej priliki bodo obnovili stare in znamenite stopnice pred cer¬ kvijo. Vrgil se bo tudi misijon; zadnji v fari le bil I. 1932. Takrat so pridigali lazaristi gg. 2degar, Klančnik in Zdravljič. O božiču so peli v cerkvi razen navadnih Uudskih pesmi tudi lepo in ganljivo pesem: 'O čuj, o čuj sosjedac moj!” Ob žegnu na ve- hko soboto so peli staro slovensko pesem: "Jezus je od smarti vstd!” Naj omenimo ge to, da zidajo v Dolenji M<-rsi novo kapelo v čast Fatimski Mariji. v SPOMIN SESTRE PREDNICE STANISLAVE ŠMIHELSKE Najbrže je marsikdo poznal to visoko ženo. Jaz je nisem preje poznala kot gele od tedaj. K o so me po večmesečnem zaporu na ljub¬ ljanski sodniji kar na hitro prepeljali v ko¬ čevske zapore, leta 1945. Tam naenkrat opa- 2; m stopati poleg sebe po snegu in blatu ve- hko redovnico; bila je to s. Stanislava. Pri¬ gnali so jo iz Novega mesta, obtoženo, da je spravila nekaj doma pridelane masti, ki jo ! e potrebovala za veliko samostansko dru¬ žino. Kočevje! Kraj bojev nagih fantov, veliki krob nagih mučenikov! Sami partizanski vo- ■iaki so mi pravili, da vse na svetu rajši store l( ot stražijo v Kočevskem Rogu, kjer se ne Ve m kaj vse vidi in sliši. • • V mislih, da bom brigla v gozdove in kraje, kjer so stopali nagi mučenci, sem se takoj prvi dan javila za pri¬ našanje drv iz gozda. Trikrat ali štirikrat na dan smo romale na Kočevski hribec, pri¬ bližno tako visok kakor ljubljanski Rožnik, po veliko klaftrsko poleno, ki ga je bilo kakor koli treba prinesti v zloglasno taborišče. Tudi ljuba s. Stanislava je hotela v hrib, kljub svoji visoki starosti, da bi nosila drva. Toda ko je drugič prišla s hriba, so se ji noge tako šibile in roke tako tresle, da se je celo parti¬ zanskim paznikom zasmilila in so jo poslali v ambulanco, kjer je bila angel dobrote, lju¬ bezni in molitve. Mene so čez tri dni odvedli v teharske za¬ pore, pozneje pa v Begunje, dočim so s, Sta¬ nislavo med tem oprostili. Ko sem bila že drugo leto v Begunjah, zgodaj spomladi, in so nas s silo preoblekli v bodeče ragevinaste kikle in neke čudne ka- mižole, je s. Stanislavo spet doletel zapor skupaj s s. Adelindo. To pot obedve zaradi KA! Mladi s. Adelindi je bilo zelo hudo, da je morala stara “gospa mati” z njo v ječo. S. Stanislava pa mi je rekla smeje: “Ali ni lepo biti zaprta radi Katoliške akcije?” No¬ sila je res junaško in svetniško vse težke pre¬ izkušnje. A ko je morala odložiti svojo sveto obleko, ji je bilo očitno težko. V celico so nas prihajale iskat po eno in eno partizanke s puško na rami. V začetku so se nas strašno bale; leto dni je trajalo, da so se prepričale, kako neškodljiva in ne¬ nevarna bitja smo bile njih jetnice. Pri slav¬ nostni “preobleki” niso mogle zatajiti svo¬ jega veselja, ko so nas videle tako ponižane. Izgledale smo kot prave Pepelke. . . Jaz sem vzela prav dolgo krilo in privrgala v celico kar z zmagoslavjem. Težko pa je bilo nagi sestri Stanislavi. Ubožica, nad 50 let je no¬ sila redovno obleko in pokrivalo, zdaj pa so jo kakor oskubili: vsa gologlava in premrzla je prišla v tisti čudni halji v celico. Ustnice so se ji tresle, solze so ji bleščale v trepal¬ nicah . . . “Tovarišice” so buljile vanjo ter uživale nad njeno bolečino, ona je pa kakor plaha golobica iskala kotiček, kjer bi se umi¬ rila v Bogu. Vendar — ena partizank je imela sočutje z njo. Imela je pri roki podo¬ bico Križanega z Materjo in sv. Janezom, pa jo je dala s. Stanislavi. Kako hvaležno jo je uboga sestra pogledala. . . Potem se je obr¬ nila k steni, se zatopila v sličico in molila. . . Vsa celica je ta trenutek umolknila, pretre¬ sena nad dogodkom . . . 21. novembra, točno po dveh letih in treh mesecih zapora, se je meni zgodilo čudo: prišel je ukaz: Napravite se! Na vpraša¬ nje: Kam, kako, zakaj, sem dobila nepoza¬ ben odgovor: “Domov. . .!’’ O Bog, kako pre¬ senečenje! Namesto osmih let ječe, na katere sem bila obsojena, že sedaj domov. . . Bil je ravno prvi petek. . . Nisem se smela posloviti od mojih dragih sotrpink. V zadnji preiskavi na porti pa si je s. Stanislava izprosila, da mi sme dati roko v slovo, šepnila mi je le: "Recite vsem, naj veliko molijo za nas...!” Zdaj si tudi Ti, ljuba sestra Stanislava, rešena ječe, ko te je Bog povabil domov 1; Sebi. Prosi za nas pri Njem! Dolores, U. S. A. UT VM TRI NOVE KNJIGE Dr. Ivan Ahčin. Ob jubileju papeških so¬ cialnih okrožnic “Rerum novarum” in “Quadragesimo anno”. Izdala in založila "Družabna pravda”. M. Van der Meersch: Bibiči. Roman. Pre¬ vedel in izdal Fr. Kremžar. A. Bessieres: Puščava bo cvetela. Roman (2. izdaja). Prevedel dr. J. žagar C. M., izdal Slovenski misijonski odsek v Buenos Airesu. Vse te tri knjige se morejo naročiti na Vic- tor Martinez 50. Buenos Aires, Argentina. Preden poskusim prikazati vrednost novih knjig, tehle nekaj pripomb k zadevam, ki so s stališča “Duhovnega življenja” le obrobne, pa so z drugih važne: Izdajatelji so se potrudili za NEVSILJIVO IN LEPO PRIPRAVO občinstva na knjige. Gotovo so dosegli namen, obenem so vzgojno vplivali na tiste, ki bodo svojim kulturnim, pa tudi gospodarskim proizvodom utirali pot med ljudi. Stvarna priprava je posebno v na¬ šem času najboljše priporočilo, saj smo re¬ klame siti do grla. TRI NOVE, DOBRE SLOVENSKE KNJIGE NAENKRAT V Buenos Airesu! Dejstvo samo sili v navdušenje. In če bo kdo dejal: to dej¬ stvo je znak, da med založniki ni dogovora in da je naš tisk brez pravega načrta, ne bo s tem navdušenja za te tri knjige upihnil. Gotovo bo prisodil premalo moči vedno več¬ jim težavam, ki izobličijo marsikak dogovor in spremene marsikak načrt, čisto v prazno pa tudi ne bo zadel. Plemenito veselje kupca bo pred branjem in po njem tem večje, ker prihajajo KNJIGE KES DOSTOJNE. Glej po izložbah velemesta, ki premor* toliko denarja za razkošje tudi na knjigah — pa reci, koliko bi jih vzdržalo primerjanje z našimi tremi. Skrb za lepo knji¬ go — lepo v obeh glavnih pomenih — je nedvomno ena izmed tistih tradicij, ki jih moramo ohraniti. * * * DR. AHČINA KNJIGA je resnično “iskren izraz globoke hvaležnosti malega naroda naj¬ višjemu učiteljstvu svete Cerkev za odrešilne socialne nauke”, je pa tudi, posebno za “skromne razmere, v katerih živimo” pravi priročnik za študij socialnega vprašanja in uvod v družboslovje. Z nekaterimi iz del, na¬ vedenih na str. 74, ki jih posamezniki in or¬ ganizacije tu zunaj premorejo, in z nekate¬ rimi begunskimi brošurami, kot sta n. pr. 3. in 4. (avstrijska in rimska) izdaja Stanov¬ ske ureditve Slovenije (SDZ), ali pregledni zvezek iz družboslovja (špittal 1947), bo “Ob jubileju” storil veliko delo za nage po¬ znavanje socialnih problemov in — za našo poboljšanje, kar oboje je naša dolžnost. Po¬ sebno ceno dajejo knjigi razčlenjenje velikih okrožnic, jasna določitev cerkvenih naukov in pregled področja prav do naših dni. Avtor podčrtava pomembnost socialnega dela, ki ga med nami opravljajo karitativne ustanove, dušni pastirji, društva, ki plemenitijo duha in srce, pisatelji, časnikarji, znanstveniki, umetniki. V sredi reševanja socialnih vpra¬ šanj pa stojita organizaciji “Družabna prav¬ da” in “Zveza mladih katoliških delavcev”. Tako stoje sredi belgijskega delavskega živ¬ ljenja žosisti. Van der Meersch, eden tistih redkih, ki so danes po pravici najbolj brani, je z RIBIČI drzno segel v to sredo. Moj Bog. kakšna je naša doba in kakšni smo mi! Kri¬ vica, nasilje, beda, nevednost, šibkost. Plod vsega tega je “sramota naše civilizacije: brez¬ poselnost, žensko delo v tovarnah, otroško potepuštvo ter nezdrava in temna stanova¬ nja”. In skozi vse to se preliva življenje. Pi¬ satelj gre za njim, se ne boji njegovih globin, se potaplja v zasmrajene tolmune. Glavna oseba, mlad delavec, se na koncu romana spominja “tistih temnih ur, ko so se nam studili bogatini, delodajalci, naši mojstri, na¬ ši delavci, masa in tudi mi sami. Kaj smo takrat bili obsojeni, da se ali poživinimo ali pa gremo z revolucijo.” Potem na, ko je bil kot po čudežu rešen iz močvirja, ni nikoli pozabil na tiste, ki še tiče v njem. Na tiste, ki so bili vsaj toliko vredni kot on, na tiste, ki so bili boljši od njega. Te je treba rešiti in ko bodo ti pridobljeni za Boga, bo šla za njimi tudi masa. Čudež na, ki je Petra rešil, je bil JOC, so bili žosisti. Ginljivn, pa neizprosno dosledna so Petrova razmišljanja na koncu knjige- "Meni je JOC rešil mladost. Iztrgal me je pregrehi, skušnjavam, gnilobi. JOC me je naučil spoštovati žensko in mi pokazal dolž¬ nosti in radost prave ljubezni. . . Zlasti sem mu hvaležen za pravi življenjski smisel. . • da morem danes živeti svoje krščanstvo, da zdaj razumem pomen besede: “Vzemi svo.1 križ in hodi za menoj!” » * * Križ — odrešenje družbi, odrešenje Za- pada, a križ odrešenja tudi za Afriko. Njen 418 — starodavni sredozemski kulturni pas, domo¬ vina svetih Monike in Avguština, Ciprijana, 1’erpetue in Felicite, je preplavil islam, “skupni grob vseh izginulih kultur, ki so /! *šle vanj ’. A žrtve in kri mnogih rodov niso izgubljene. Iz njih poganjajo nove žrtive in teče nova kri kot poroštvo za zmago križa. Eksotičen svet, ki mu v “PUŠČAVI” ne pri¬ hajamo blizu toliko v opisih kot od zgodo¬ vinske, verske, socialno-politične in psiholo¬ ške strani. Izvirna kombinacija motivov in vse to je sodobnost! Ta pa je, kot je bilo v zadnji številki I>ž nekje rečeno, ne le plod Preteklosti, ampak tudi »večnosti. Tudi poklic obeh mladih čistili duš, ki ga na tako pose¬ ben način končno najdeta v popolnem žrtvo¬ vanju, je prišel iz obeh virov, človek mora pritrditi oznaki, ki jo poklicu da modri o. Le •lollec: je borba med iiogom in dušo. In to, kar malo dalje pove, ne velja samo za poklic, temveč za vse človeško dejanje in nehanje: "Velikanska, nevidna igra, ki združuje pre¬ teklo s sedanjim, mrtve z živečimi, človeško z božjim, milost božjo s prizadevanjem svo¬ bodne volje, molitev živečih z zasluženjein mrtvih”. Lahek je odgovor, kdo more globlje po¬ kazati v življenje: tisti, ki pozna vso to za¬ pletenost in se zaveda, kako majhen del tega je mogoče dognati, obenem pa prav zato more marsikaj z »veliko verjetnostjo razložiti — ali tisti, ki se je z vero v materialistično zmo¬ to oropal vednosti o najvažnejših sestavinah življenja. Tako sta SLIKI SODOBNOSTI, ki ju podajata naša romana, neznansko bolj na¬ tančni kot potvare naturalističnih romano¬ piscev. Zanimivo je, kako gresta Bessiers in ' au der Meersch od različnih plati v gradnjo romana, pa vendar dosežeta podobne rezultate, ‘‘rvi nabira snov na mogočno idejno ogrodje, drugemu poganjajo velike ideje kar same od Sl ’be iz nalovljenega življenja. Oba odkla¬ njata cepljenje psiholoških dlak, pa so njuni ljudje po večini bolj živi in bolj polni kot živčne pletenice naturalistov z vso njihovo filozofijo in laboratoriji. Po vseh treh knjigah čuti bralec, KAKO MAJHEN JE. Kako ta zavest dobro stori po večstoletni navadi ponorelega napuha! Ne središče stvarstva, pač pa majhen njega de¬ lec je človek. Ko spoznaš, da si majhen, po¬ staneš OPTIMIST. To je druga močna struja, ki jo izžarevajo vse tri knjige. Svet je strašno zagtizil. Ljudje to čutijo in jih je strah; strah tako močno, da se skušajo s kartami in do¬ govori osvoboditi tega mučitelja. Tudi mnoge katoličane je prevzel strah. Večina sveta ži¬ votari v zmotah, krščanstvo je razcepljeno, precejšen del katoliških zemelj okužen s pro¬ testantskim in liberalnim duhom. Zato ni osamljen pojav, da liberalski krmarji fran¬ coske katoliške države preganjajo “klerika¬ lizem” doma in širijo muslimanski klerika¬ lizem »v Afriki (Puščava...” str. Oti). Zato ni čudno, da celo dobri katoličani kolebajo med brezbrižnostjo in nasprotovanjem požr¬ tvovalnemu delu laičnih apostolov. Mlačnost in lenobnost katoličanov, ki se v čudnih me¬ šanicah spajata s heretično dejavnostjo od jutra do večera (za denar, ugodje, časti), nista med zadnjimi krivci, da si je komu¬ nizem podvrgel delavske množice Zapada (o tem posebno 2. del Bibiči) in da prodira v muslimanski svet (Pušča»vu. . ., str 149). Vsega tega nas strah ne more rešiti. Rešilo nas bo spoznanje majhnosti, ZAUPANJE V BOŽJO PREVIDNOST in SODELOVANJE Z NJO. Ko človek uvidi, kje je in kaj je, pade na kolena in tam dobi moči za LJUBEZEN IN ZA NJEN NAJLEPŠI SAD — ŽRTEV. Sejalec modrosti, optimizma, ljubezni in duha žrtvovanja je CERKEV. Kakšen slavo¬ spev so vse tri knjige njeni veličini! NE, CERKEV NI ODPOVEDALA, NI NA TLEH. Živi kot kdajkoli prej in dela in se bori. SO¬ CIALNI APOSTOLAT — LAIČNI APOSTO¬ LAT — MISIJONI. Nobena zmaga ni brez¬ plodna; če ne takoj, se uveljavi, ko ji Bog določi čas. Noben poraz ni izguba, nobena žrtev zaman. Spet je Bog tisti, ki odloči, kdaj naj stotero obrodi. Prof. GEliZINIč LOJZE POKOJNEMU PRELATU DR. JOSIPU TURKU V SPOMIN Žalostno je odjeknila v srcih vernih Slo¬ vencev doma in na tujem vest o nenadni smrti prelata profesorja dr. Josipa Turka, ki Je 3. maja, zadet od srčne kapi, preminul na 2 adnji postaji svojega begunstva, v San Fran¬ cisco v Kaliforniji. Z njim je ugasnila na¬ šemu narodu velika luč katoliškega znanstve¬ nika in je nehalo biti srce plemenitega, zve¬ stega slovenskega duhovnika, odlikovanega no poglavarju Cerkve z visoko prelatsko častjo. Pokojni prelat in profesor se je rodil leta 1 895 v prijazni fari Stopiče na Dolenjskem 1( ot sin skromne a pridne kmetske družine. v Novem mestu je obiskoval in dovršil gim¬ nazijo, vedno prvi med najboljšimi. Ko je tedanji ljubljanski škof dr. Jeglič ob priliki svoje pastirske vizitacije v Novem mestu obiskal tudi novomeško gimnazijo, mu je tedanji profesor verouka dr. Ažman pokazal °a mladega in nadebudnega Turka, rekoč: “Prevzvišeni, če se tale fant odloči za du- hovski stan, ga boste morali poslati v višje šole, v Germanik.” škof si je mladega fanta zapisal v spomin in v srce In čakal, da pride v bogoslovje, pa ga ni bilo. Leta 1915 je mo¬ ral v vojsko in kmalu kot podčastnik na ru¬ sko bojišče. Težko ranjen je bil po okrevanju oproščen vojaške službe ter se je vpisal na dunajsko univerzo, da se pripravi na profe¬ sorski poklic. Pa je Bog tako uredil, da sta se v katoliškem akademskem društvu na Du¬ naju srečala s škofom Jegličem, ki je v tistih burnih dnevih avstroogrske monarhije prišel v cesarsko mesto na zasedanje visoke zbornice. Škof in mladi akademik Turk sta se pogle¬ dala in spoznala. “Kdaj pridete, da morem izpolniti svojo obljubo od obiska v novomeški gimnaziji? Vsak dan vas čakam.” Mladi Turk je spoznal v teh škofovih besedah božji klic. Pustil je dunajsko univerzo in se prijavil škofu Jegliču kot duhovski kandidat. Ta ga — 419 — Prelat Odar kot srebmoinagnik. je takoj odposlal v Innsbruck, kjer se je med prvo svetovno vojno nahajal višji duhovski učni In vzgojni zavod Germanik. (Z zavodom se je po vojni preselil v Kirn.) Bila sta tedaj zadovoljna oba: škof Jeglič in Turk. Ko nam je škof Jeglič, mladim bogoslovcem v ljub¬ ljanskem bogoslovju, skoraj izključno bivšim vojakom, pripovedoval to zgodbo o Turku, so mu oči kar gorele od veselega zadoščenja in velikega upanja. In se v Turku ni prevaral. V sedemletnem študiju, ki ga je nadaljeval in dovršil v' Rimu, se je izobrazil za temeljitega katoliškega znanstvenika, pa izoblikoval ob¬ enem za zvestega katoliškega duhovnika. Ko se je mladi duhovnik, odlikovan z dvoj¬ no doktorsko diplomo, leta 1923 vrnil iz Ri¬ ma domov, je po kratkem času kaplanovanja pri sv. Jakobu v Ljubljani prevzel na ljub¬ ljanski bogoslovni fakulteti prevažno stolico cerkvene zgodovine, ki jo je predaval ne le z globoko izobrazbo, ampak tudi z vročim navdušenjem do dneva svojega bega, do prve majniške sobote leta 1945, ko je s tisoči slo¬ venskih beguncev, z bornim nahrbtnikom na ramah, zapuščal domovino, nad katero se je zgrinjala groza komunističnega nasilja. Nje¬ gova prva begunska postaja je bila mala po¬ družnica na Vzhodnem Tirolskem; odtod je odšel v Švico, v častitljivo cistercijansko opa¬ tijo Mehrerau, kjer so se mu cistercijani sku¬ šali izkazati hvaležne za veliko znanstveno odkritje starodavnega prepisa cistercijanske listine o krščanski ljubezni, katero odkritje mu je pridobilo svetoven glas v katoliškem znanstvenem svetu. Iz Švice ga je begunska pot peljala čez morje v Severno Ameriko, kjer je po božji volji dobil primerno službo v bli¬ žini velikega San Francisca, kjer je dolga leta pastijmval in tudi hitro umrl njegov rod¬ ni brat duhovnik France. Tako zdaj po pre¬ čudnih ukrepih božje previdnosti počivata oba brata duhovnika, verna sinova nage soln- čne Dolenjske, v daljni kalifornijski zemlji, čakajoč častitljivega vstajenja Od spominov, ki se človeku vzbujajo ob smrti blagopokojnega prelata profesorja dr. Josipa Turka, omenjam le enega: V dnevih, ko je slovensko domovino zajel krvavi vihar komunističnega nasilja, ko so gorele nage vasi in so v tisočih padale nedolžne žrtve — tudi na dr. Turkovem rodnem domu v Stopi¬ čah so komunisti umorili pokojnikovega rod¬ nega brata, gospodarja in družinskega očeta Matijo — je prelat Turk z vso svojo duš 0 podprl plemenito narodno borbo za vero in dom. Na velikem zborovanju slovenske du¬ hovščine, ki se je pod predsedstvom škofa dr. Rožmana vršilo tiste usodne dni v Ljubljani, je tedaj dr. Turk v čudovitem referatu slikal strahote in nevarnosti komunističnega brez- boštva, razkrival v čudovitih razgledih kato¬ liškega znanstvenika vlogo, ki jo božja pre¬ vidnost daje posameznim narodom v to- in onostranskem življenju ter je tako s svojo močno osebnostjo In besedo potrdil sobrate v svetem boju zoper sile teme. Malo pred be¬ gom je še napisal v Reviji Katoliške akcije razpravo o bistvu mučeništva in o dolžnostih našega prizadevanja, da svoje narodne mu¬ čenike, umorjene zaradi svojega verskega prepričanja, z vednim spominom in vztraj¬ nim klicanjem spravimo na oltar. Vedno na¬ čelen in zvest je ostal tak tudi v urah velike odločitve in je prav zaradi te svoje brezkom promisne zvestobe cerkvenemu nauku in sve¬ tim narodnim izročilom zapustil domovino v onih usodnih dneh, ko so lažnjivi bratje pri¬ hajali klat in morit vse one, ki niso bili z njimi enih misli. Naj mu bo ohranjen med nami časten in hvaležen spomin! Naj mu bo lahka tuja zem¬ lja do dneva vstajenja! Naj počiva v miru! A. K., Argentina NIZOZEMSKA Slovenci na Nizozemskem v letošnjem letu praznujejo kar tri jubileje. Za Veliko noč so proslavili 40 letnico magništva svojega pastirja g. p. Teotima v. Velzen, ki že celih 25 let požrtvovalno deluje med Sovenci. Ta gospod je iz ljubezni do Slovencev gel v Slo¬ venijo, da Se je naučil jezika, in je potem naj- lePša leta posvetil delu med nizozemskimi Slovenci, častitamo! Julija je obhajalo 25 letnico življenja in delovanja tamkajšnje slovensko katoliško društvo sv. Barbare v Heerlerheide-Brussum, 20 letni jubilej pa slovensko cerkveno pevsko društvo "Zvon”. ŠE 0 I. SLOVENSKEM MARI¬ JANSKEM KONGRESU V ARGENTINI ROSA1UO Odkar so se Slovenci naselili tu v provinci Santa Fe, niso ge doživeli tako lepega in ne¬ pozabnega praznika kot ravno ob priliki I. skupnega romanja iz Rosaria v Lujan na I. slovenski Marijanski kongres v Argentini. Dne 13. maja ob 1 zjutraj smo zasedli nage prostore v velikem avtobusu, ki naj bi nas popeljal k nagi skupni Materi — Mariji v Lujan. 420 Kar 40 romarjev, lepo število za prvikrat! Takoj smo zapeli nekaj narodnih in ro¬ marskih pesmi. Potovali smo kar dobro. Ne¬ moteno kramljanje v domačem jeziku nam je dalo vtis, da smo na nagih slovenskih tleh. čas vožnje nam je hitro potekel. Srečno smo dospeli v Lujan ob 7.15, Takoj s nio odšli proti kolodvoru, da se pridružimo sorojakom, ki so prišli v dolgem sprevodu. Vse nas je ganilo, ko smo zagledali spre¬ vod in na čelu slovensko zastavo poleg pa¬ peške in argentinske. Vstopili smo med nje *n v sprevodu prišli v baziliko. V popolni povezanosti z ostalimi slovenski¬ mi romarji smo se udeleževali slovesnosti na trgu, v dvorani in ob procesiji. Bilo je veličastno — nepozabno! Nek staronaseljenec mi je s solzami v očeh rekel: “že 23 let nisem bil pri slovenski služ¬ bi božji niti nisem slišal 2 3 let slovenskega cerkvenega petja! še bom prišel!" Med vse romarje iz Rosaria so bile razde¬ ljene podobice Marije s posvetilom: Spomin no skupno romanje Slovencev iz Rosaria ob 1- slovenskem Marijanskem kongresu v Ar¬ gentini. - — 13. maja 1951. Vsi romarji so bili prijetno presenečeni nad veliko disciplino in pobožnostjo sloven¬ skih emigrantov. MENDOZA V duhu združeni z vsemi slovenskimi emi¬ granti, v 1100 km oddaljenem Buenos Airesu, smo Slovenci v Mendozi proslavili Marijo Vnebovzeto in jo prosili, naj nam čuva vero 'n dom. S tridnevnico smo se pripravili po družinah na binkoštno nedeljo, ko smo skupno poro¬ mali k Mariji Pomagaj na vzpetino pod men¬ iškimi gorami, na znani Challao. Ob pol 12 je bila tam sv. maša s slovensko Pridigo in ljudskim petjem. Romarji (okrog 150) so docela napolnili ljubko kapelico, v kateri so vztrajali tudi mnogi argentinski ro¬ marji. Po kosilu v cerkvenem gostišču, smo se 2 brali pred kapelo, kjer je g. Plahuta pri¬ pravil dve točki narodnega petja ob ritmič¬ nem izvajanju deklic in ob spremljavi s ki¬ taro. Za njim je zapel solo g. Jože Zavodnik nekaj pesmi v pozdrav bližnjim planinam. Ob 2 popoldne se je pričel marijanski shod Pred lurško kapelo, kjer smo v množico rož namestili podobo brezjanske Marije. Spored je bil sledeč: 1. Bodi nam pozdrav¬ ljena (pesem). 2. Marija, mi begunci smo (deklamirala Kristina Zarnik). 3. Marija, vzor ve re, upanja in ljubezni (govorila zastopnica mater gospa Hirscheggerjeva). 4. Marija, Ti nas varuj! (recitiral Lojze Kočar). 5. Mari¬ jina svetišča na Slovenskem (govoril zastop¬ nik fantov Stane Grebenc). 6. Dogma o Vne¬ bovzetju (govorila zastopnica deklet Marija Božnar). 7. Marija — ohrani nam vero in •lom! (govoril zastopnik mož g- Majeršič). k. Mati beguncem! (prednašala Marija Bajda). 9. Molitev škofa Rožmana k Mariji Bomagaj (izmolil jo je predsednik “Društva Slovencev v Mendozi” g. Rudi Hirschegger). 10. Zmagala si! -(pesem). Po izčrpanem programu bi se morala raz¬ viti procesija, v kateri bi mladina v narodnih nošan nosila brezjansko podobo, pa je Ma¬ rija z nebes poslala mrzel gorski dež, kot oi hotela reči: "Dovolj je, otroci moji! Izpove¬ dali ste mi svojo vdanost in zvestobo, zdaj pa pohitite še enkrat v cerkev, da Vam dam svoj blagoslov.’’ Storili smo tako. V cerkvi je bila sklepna pridiga in obnovitev, posvetitve brezmadežne¬ mu Srcu Marijinemu. Izpovedali smo tudi na¬ še sklepe, da bomo gojili molitev, se udele¬ ževali slovenskih verskih in kulturnih prire¬ ditev in skrbeli za naš tisk. Po petih litanijah Matere božje smo zaključili s pesmijo Hvala večnemu, Bogu in se nato v hladnem popol¬ dnevu srečni vrnili domov. Zunanjo izvedbo vse prireditve so izvršili naši vrli fantje (Slov. fantovska zveza, odsek Mendoza). Znani zvonarji, zlasti g. Triler in g. Štern, so ves čas slovesno pritrkavaii! Ljudsko petje je vodila gdč. Genovefa Grin- tal. Neka argentinska gospa, ki je prisostvo 1 vala vsej prireditvi, je priznala: que incan* sables que son Uds. en el canto! (Kako ne^ utrudljivi ste vi v petju!) CORDOBA Prav, ko sem tukajšnjemu pomožnemu škofu, ki je pri nas na oddihu, razlagal o slo¬ venskem marijanskem kongresu in o sestan¬ ku, ki ga bomo imeli tudi to nedeljo Sloven¬ ci v Cordobi, sem dobil pošiljko podobic in molitev ter sporeda iz Buenos Airesa. Tako smo se mogli prav tesno priključiti osrednjim pobožnostim v Lujanu. — že prejšnjo nedeljo je bil pri slovenski maši govor o kongresnem geslu “Marija, Kraljica Slovencev, očuvaj nam vero in dom”, da bi se tako razpoložili in pri-' dobili ljudje za ta edinstveni dogodek med naseljenci. Določili smo, da se Slovencem ' Lujanu pridružimo tako, da poromamo k “Čudodelni romarski Mariji — Ntra, Sra. del Rosario del Milagro”. Ljudje so se v celoti odzvali. Zbrali smo se v kamarinu pred Ma¬ rijino podobo. Prišli so ■ vsi novi naseljenci, celo vsi z otroki, in tudi staronaseljenci mar- “Slovenski kot”, prizorišče domače srebrno- mašne slan-nosti v San Luisu. (Foto DZ) — 4-21 • (taMju Slika zgoraj in slika na strani 42;$ prikazujeta procesijo sv. Kegnjega Telesa rojakov v Bs.As. (Foto Lojze Erjavec) sikateri. Skušali smo se držati skupnega pro¬ grama. Najprej je bil govor slovenskega duš¬ nega pastirja v Cordobi prof. Fr. Levstelca. Nato so pa zapeli nekaj Marijinih pesmi tudi večglasno pod vodstvom g. Milana Grdina. Ob¬ novili smo posvetitev, molitve za pridobitev svetoletnih odpustkov, odšli k sestram sv. Pe¬ tra Klaverja, kjer smo imeli blagoslov, in tako slovesnost zaključili. Vsa pobožnost je bila skromna pridružitev velikim slovesno¬ stim v Lujanu, a je bila prisrčna, iskrena. Prisrčno slavje so priredili svojemu rek¬ torju prelatu dr. Odarju v slovenskem seme¬ nišču v San Luisu ob priliki njegove srebrne maše na njegov god 21. junija. Na predvečer so mu priredili lepo voščilno akademijo, ki so se je udeležili vsi bogoslovci in profesorji ter skoro vsi slovenski dušni pastirji sanluigke škofije, slovensko središče v Buenos Airesu pa je zastopal č- g- Ladislav Lenček C. M., ki je tudi govoril, poleg č- g. dr. Ahčina v imenu profesorjev, č- g. Janeza Ogrina v imenu nek¬ danjih slušateljev in bogoslovca Puga v ime¬ nu bogoslovcev. Vmes je bilo petje zbora bo¬ goslovcev, ki ga je vodil č- g- Andrej Pogačar, na koncu pa sta dva bogoslovca v narodnih nošah v bohinjskem narečju kot bohinjska možaka obhajala spomine na novo mašo pred 2 5 leti tamkaj. — Naslednji dan je bila v se- menigki kapeli srebrna maša, pri kateri je pel zbor bogoslovcev, opoldne pa skupno ko¬ silo z daljšima in zelo lepima govoroma spiri- tuala č- g- Filipa Žaklja in slavljenca samega — v lepo okrašeni obednici. VELIKI BUENOS AIRES Procesija sv. Kešnjega Telesa. Imeli smo jo v nedeljo v osmini praznika 2 7. maja, kajti praznik sam se tu ne praznuje in tako ne¬ katerim pri najboljši volji me bi bilo mogoče •»riti, ako bi procesijo na praznik naredili. Letos je bila procesija v zavodu Don Boško v Ramos Mejia, ki je večini rojakov zelo pri roki in ima okrog in okrog prostran park in vrt, ki naj bi vsaj nekoliko nadomestil naga polja v domovini. Kakor lani so tudi letos po¬ samezne večje skupine slovenskih naseljen¬ cev poskrbele vsaka za en blagoslovni oltar. San Martin je postavil vanj podobo Srca Je¬ zusovega, Lanus svetogorsko Marijo, Ramos Mejia sliko Jezusa Učenika in Belgrano Brez¬ jansko Marijo. Tisto jutro so bili vsi “kolek¬ tivi”, ki vozijo do zavoda, polni slovenske be¬ sede. Ob desetih je bila slovesna sveta maga gg. salezijancev, ki so prav ta dan slavili svo¬ jo Marijo Pomočnico, pri kateri smo bili v glavni ladji navzoči Slovenci, na koru pa je pel nag “Gallus”. Po magi se je razvila pro¬ cesija, ki je zbrala okrog 1500 rojakov. Za križem so drobili najprej otroci, nato so se uvrstili mogki z zastavami Svetogorske, Brez¬ janske in Begunske Marije. Sledila je močna skupina narodnih nog: otroci, fantje in de¬ kleta. Pred duhovščino so šle belooblečene deklice s cvetjem za potresanje in “Gallus” pod vodstvom dr. Julija Savellija, ki je vso procesijo oživljal s petjem, ki se je vrstilo z molitvijo. Nato je sledilo jedro procesije, ki so ga obilno namnožili gospodje salezijanci iz zavoda s skoro nepregledno vrsto strežnikov in klerikov. Sredi procesije se nam je pri¬ družila tudi skupina katoliških Ukrajincev vzhodnega obreda s svojima dvema duhovni¬ koma v slikovitih liturgičnih oblačilih. Naj- svetejge je, spremljan od številne slovenske duhovščine, nosil č- g- Orehar. Za nebom je stopal odbor Društva Slovencev in članstvo Slovenskega katoliškega akademskega stare¬ šinstva. Zaključila je procesijo dolga vrsta žena in deklet. Pri oltarjih smo imeli povsod “La Vida Espiritual” — Duhovno živ¬ ljenje” je slovenski duhovni mesečnik, ki ga izdaja konzorcij. — Uredništvo in uprava: Victor Martinez 50, Buenos Ai¬ res, Argentina. — Za izdajatelja, ured¬ ništvo in upravo: Ladislav Lenček CM. —- Naročnina: Za Argentino 40 pesov; za inozemstvo: USA 7 dolarjev; Kana¬ da 8 dolarjev; Anglija 5 USA dolarjev; Čile 300 čilskih pesov; Italija 2000 lir; . Francija 1000 frankov; Avstrija 50 šilingov — 422 blagoslov po slovenskem obredu: posebno globoko so se nas dojmlle prošnje kot: Po¬ nižaj sovražnike svete Cerkve... kuge, la¬ kote in vojske, regi nas, o Gospod. . .! Slovenci v Argentini smo lahko res hvaležni /logu, ker se morda edini v tujini lahko v ta¬ ko velikem številu zberemo k slavnostim. Spominska proslava ob obletnici nagih žrtev. Kakor sta vsakoletno lujansko romanje in procesija sv. Kešnjega Telesa tisti dve ver¬ ski prireditvi, ki zbereta sltoro vse rojake iz središča Argentine (vsaj novodogle), tako pa je med necerkvenimi prireditvami spominska proslava naših žrtev tista, ki vedno zbere naj¬ več udeležencev. Vsuko leto jo pripravi Dru¬ štvo Slovence, s sodelovanjem ostalih or¬ ganizacij, zlasti Igralske družine Narte Veli¬ konja. in pevskega zbora “Gallus". Letoš¬ nja proslava je povuariia ne toliko našo iz- gttuo ob ten žrtvau, ampak nago in vsega sveta pridobitev z njimi, v snnsui oospocio.e besede: A ko gorčično zrno ne paue v zemljo in ne zgnije, ne oorodi sadu, a.,o pa umrje, obrodi stoteren sad... Dopoldne v nedeljo dne 10. junija je bila najprej nu fiel- granu sveta maša za pokoj ujm duš, katere so se udeležili zlasti številni možje in lantje, popoldne pa je kljub dežju kakih 1000 ude¬ ležencev sltoro napolnilo veliko dvorano na ltio liamba. Dr. Marjan Marolt je imel pra. primeren nagovor, nakar je sledila igra "Kralj Matjaž ' v šestih slikan, ki je v prav¬ ljičnem stilu hoteia in tudi uspela pokazali, da naši junaki niso povsem umrli, ampak da bo njih duh rodi! novega junaka novi rod, ki bo dal vstati Kralju Matjažu in njegovi vojski, nakar pride vstajenje domovine. Pi¬ satelj N. Jeločnik, ki je to izredno; oJersk i delo napisal, zrežiral in kot glavni junak predstavil, je z njim povezal v naš upanja naših dedov z našim današnjim uplinjeni in pričakovanjem tor s tem našemu optimizmu in idealizmu dal nove življenjske moči. Pri igri je sodelovala Igralska družin;, Narte Velikonja s svojimi najboljšimi člani in so¬ delavci, pevski zbor “Gallus" pod vodstvom dr. Julija Savellija in s tercetom sester Fink, arhitekt VI. Mazi, ki je napravil nepozabno scenerijo podzemskega bivališča Kralja Ma¬ tjaža in njegove vojske, in številni fantje in dekleta iz naših obeh mladinskih organizacij, tudi z narodnimi nošami. Vsa proslava je iz¬ zvenela v misel: Dvignite glave, vaše odre¬ šenje se približuje... Romanje v Lourdes pri Buenos Airesu smo imen letos v nedeljo 24. junija. Morda je bila prav zato letos udeležba še večja kol prejšnja leta, ker je bilo časovno bolj odmaknjeno od glavnega romanja v Lujan. Ob prekrasnem vremenu se je zbralo kakih 900 rojakov, med katerimi je bilo zlasti mnogo tudi naseljencev še od preje, katerim je to romanje posebno pri srcu. Najprej je bila pri votlini skupna mo¬ litev rožnega venca, na kar se je razvila pro¬ cesija, ki je šla po vzpenjajočih se hodnikih do gornje, še nedograjene cerkve, s: razvila po njej in se vrnila doli v spodnje cen. ev kjer je imel najprej č g- dur. svetnik Kle¬ menčič pridigo, po pridigi pa so bile slo a sne pete iltanije in blagoslov z N * jsv* ej.iii.i, ki ga jo dal č- g- Anton Stanovi:".. 1 211 VSEM, KI SO DOSLEJ PORAVNALI NAROČNINO: ISKRENI BOG POVRNI! IZ VSEBINE AVGUSTOVE ŠTEVILKE —- ČLANKI — škof Gregorij Rožman: Srce z zasramovanjem nasičeno; Avgust, Marijin mesec — Dr. Lenček Ign. : Slabi in dobri filmi A. Horvat: Sodobni demo¬ grafski problemi — Dr. Gnidovec: Zakrament pre- rojenja — Dr. Ahčin: Socialno vprašanje in Cerkev —Dr. Hanželič: Doslednost pri vzgoji; Vzgoja k resnicoljubnosti v predšolski dobi — ČRTICE — Zemlak: Prodana — Rado|: Križ pod koreninami —- Novak: Balada o stotaku — FANTOM IN DE¬ KLETOM — PO KATOLIŠKEM SVETU — IZ DO¬ MOVINE — MED IZSELJENCI — KATOLIŠKI MISIJONI — škof Gregorij Rožman : Za kaj pro¬ simo v Baragovem mesecu; Pri Baragovem križu — Dr. Jaklič: Naš vzornik in priprošnji!; — Dr. Bren: Baragova apostolska gorečnost — Dr. De¬ beljak: To je bil Baraga —• Dr. Marolt: Radi bi Barago, svetnika! — Dr. A. Odar: Baragova pot k časti oltarja — BOŽJE STEZICE. K SLIKAM NA OVITKU — Prednja stran: škof Baraga; Baragova rojstna hiša v Mali vasi na Do¬ lenjskem; Sault Ste. Marie s prvo Baragovo “stol¬ nico". — Zadnja stran: Pri procesiji sv. R. T. v Ramos Mejia pri Buenos Airesu; Hladnikova cer¬ kvica v Lanusu je dobila tale lepi, še nedograjeni prizidek; Prizor z letošnje spominske prosla/e naših žrtev (v Buenos Airesu). Prosimo za naročnino! Kdor hitro da, dvakrat da! “POLIGLOTA” Corrientes 3114