Gospodarske stvari. Zemljiški davek. Zemljiški davek je eden izmed najstarejših davkov, ki je bii zgodaj naložen kmetiškemu stanu, prej od fevdalne gospode, ko je bilo odpravljeno fevdno pravo, pa od države. Znani češki socijolog R. Vrba je v >Ka- toliških Listih« primerjal vse avstrijske dežele, koliko so plačale tega davka. On prihaja k temu le sklepu: Zemljiški davek je znašal: Leta 1862: Leta 1897: Spod. Avstrijsko Zgor. Avstrijsko SolnograSko Tirol, in Predarl. Stajarsko KoroSko Kranjsko Primorsko Dalmacija CeSko Moravsko Slezija Galicija Bukovina 3,452.922 g 1,982.456 . 339.936 973.506 > 1,835.451 . 633.645 847.946 642.537 326.520 » 12,631.200 4,817.976 878.170 4,207.914 . 324.000 . 1. 4,182.100 gl. > 2.584.902 » 328.654 » > 1,203.197 » > 2,201.015 » 666.905 » 622.733 » 588.330 » 307.339 » > 10,083.132 » > 4,927.230 » 677.475 » 5,234.161 » 440.292 » Ključ, katerega je davčni erar (država) napravil pri pobiranju zemljiškega davka, je 277% iz čistega katastralnega dohodka. Po tem ključu je zemljiški davek na Avstrijskem najvišji v celi Evropi. K temu zemljiškemu davku se še priračunavajo deželne in občinske doklade in so te doklade znašale I. 1897. na Koroškem 667.910 gld., na Štajarskem 2,370.354 gld., na Kranjskem 552.597 gld.; v Cislajtaniji vkup 37,608.638 gld. Ako k temu priračunimo znesek zemlj. davka 34,017.865 gl., bila so posestva na Avstrijskem obdačena v skupnem znesku 71,626.503 gld. Zemljiški davek je potem takem trd in dvojnato nepravičen, ker se opira na nepravično podlago čistega katastralnega dohodka, ki je bil ocenjen v dobi, ko so bile žitne cene veliko višje in druge razmere različne, nego so dandanes. KakSne so bile žitne cene v teh letih, vidimo iz teh-le cen. Stal je hektoliter pšenice rži ječmena ovsa leta 1877. gld. 11— 851 710 413 » 1894. > 573 465 491 294 Leto 1894. je bilo seveda leto najnižjih žitnih cen. Nepravičnost določevanja zemlj. davka na podlagi čistega katastralnega dohodka, je iz tega razvidna. Lahko moremo reči, da, ako bi kmet danes ocenil svoje posestvo in seštel letni čisti dohodek, posestvo dandanašnji nese komaj 3% °d onega kapitala, ki ga posestvo predstavlja, in to je še dohodek takšnega posestva, čigar posestnik je brez dolgov. In kaj, ako je slaba letina, ako pride nesreča na živino, kakšen pa je potem čisti dohodek ? Nasproti temu je davčao breme zelo lahko naloženo kapitalistom in ljudem, ki imajo stalno letno plačilo. Na primer tistemu, kdor nima 600 gld. čistega letnega dohodka, ni treba plačati osebnega dohodninskega davka. Je pa veliko tisoč kmetov, ki nikoli nimajo 600 gld. čistega dohodka na leto in vendar plačajo razmerno veliki davek. Navedem tu eden zgled. Neko posestvo na severnem Moravskem je ocenjeno na 500 gld. letnega čistega dohodka. Od tega posestnik plača 277% zemljiškega davka, to je 113 gld. 50 kr., 74°/0 deželnih in okrajnih doklad 83 gld. 99 kr., 95% občinske naklade 107 gld. 82 kr., vkup 305 gld. 41 kr., to je 60% od čistega katastralnega dohodka. Vrh tega plačatisti posestnik tudi hiSni davek z dokladami vred v znesku 26 gld. 90 kr. Konečno plača ta posestnik, ker je bil njegov letni dohodek ocenjen na 1000 gld., 9 gld. 20 kr. osebnega dohodninskega davka. Plača torej vkup 341 gld. 61 kr. davka, t. j. 683% od čistega katastralnega dohodka in 342% od osebnega na 1000 gld. cenjenega letnega dohodka. Uradnik itd. pa, katerega letni dohodki so cenjeni na 1000 gld., plača samo 9 gld. 20 kr. osebnega davka, tedaj samo 0'92% od letnega svojega dohodka. Ako kdo dobi veliko srečko, plača samo 15% od pridobljene svote. Iz tega torej vidimo, kako Daravnost neusmiljeno se ravna s kmetiškim stanom. Ako morajo kmetje plačati tako velik zemljiški davek, zakaj ga država ohrani za se in zakaj še nalaga deželne in občinske doklade? Zakaj se zemljiški davek ne prideli deželnim dohodkom, h katerim po naravni postavi tudi spada? Na Pruskem je zemljiški davek prideljen deželnim dohodkom. Ako naši visoki mandarini na Dunaju tako radi posnemajo Prusko ter se po njihovem ukazu sedaj tudi že v zadnji vasi leskečejo piklhavbe po pruskem vzoru, zakaj državni davčni erar ne določi zemljiškega davka za deželne potrebe, kakor je to na Pruskem? S kakšno mero davčni erar meri kmetom, vidimo iz ključa, na podlagi katerega se določuje davek. Tako morajo kmetje plačati 27-7% od čistega katastralnega dohodka, obrtniki plačajo 10% od čistega dohodka obrtnije, in kapitalisti plačajo samo 2% od obrestij, katere dobivajo od svojega premičnega denarnega posestva. Pravičnost pa zahteva, da bi se vsem z enako mero merilo. Zato je treba, da se dosedanji način določevanja zemljiškega davka nadomesti s pravičnim določevanjem po resničnih letnih dohodkih od zemljedelskega gospodarstva. »Mir.c