Izhaja vsak Četrtek. Cena mu je 3 K na teto. (Za Nemčijo 3 K 60 vin., za Ameriko in druge tuje države 4 K 60 vin.) — Posamezne Številke se pro-== dajajo po 10 vin. ==
Slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo.
Spisi ln dopisi se pošiljajo: Uredništvu »Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice 2. Naročnina, reklamacije in in-seraii pa: Upravniilvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice Stev. 2.
Štev. 25.
V Ljubljani, dne 24. junija 1909.
Leto MIL
Skrbi in huda leta mi uboz ga kmeta!
Hudo jc, če je suš a. Živina nima hrane in treba jo je poceni prodati; poljski pridelki ne obrode, in treba je kupovati /i veža.
|Ja še huje je, čc je suša v grlu. Po-pestvo se ne more obdelovati iu obrtnija jse ne more peljati, kot bi bilo treba. Večkrat še treba prodati to ali ono pod ceno, da se plača nadležni krčniar.
Hudo je, čc je prevelika 111 o č a. Pridelki gtrijejo na polju abi nc morejo se-ifočeti. Ljudje nc morejo delati in pasejo (loma lenobo, ter gledajo žalostno skozi oktio, kdaj bo prenehalo liti.
Pa še hujše jc, čc preveliko dežuje po grlu. Tak človek nima za nobeno delo niti časa, niti volje, v gostilni poseda, ^okler je kaj cvenka v žepu. Potem ga pa krčinar vrže pod 'kap. Posestvo, obrt in družina se zanemarja !in tacega človeka čaka žalostna prihodnost.
Hudo >je, če pobije toča. Ves trud jnapornega dela je šel po vodi. V enem trenutku so uničene vse nade, in žalostna pfilrojhjost se odpira.
A še hujše je, ako se mladi ljudje na-pijejo in pride v? stanju alkoholnega raz-Jjurjenja do pretepov in se pobijajo med Seboj. Potem jih pa dobi v ro'ke pravica, odsede.ti morajo dolgo kazen in imajo oma-fleževanp celo prihodnost. Obenem pa
fr.enŠ še življenje svojih staršev, bratov
sester, žena iii otrok itd. In niarsika-tererijt}' dekletu je toča pobila celo priliod-ffi^-jjgr se ni žnaJa pravočasno izogniti.
. iMo je, če pridejo viharji. Burja polonj),' drevje, otrese še nezrelo sadje, nasade, odkriva strehe, podira
Pa še slabeje je, če nastanejo vsled pijančevanja viharji v družinah. Mir in sreča in blagoslov božji zapusti tako hišo, otroci nimajo doma nobenih lepih zgledov, ampak vidijo samo prepir, pretep, prekli-jijevanje. Potem pa, ko se je vihar iz-besnel, pride marsikatera bridka ura ke-isanja, a vse zastonj.
Hudo jc, ako jc veliko gosenic, kobilic, ogreev, poKskih bolh, kebrov in drugega mrčesa. Rastline na polju ne morejo rasti in se prično sušiti, ker jim mrčes iz-podjeda korenine, '1'stje poljskih pridelkov jen-sc razjedeno in hira. Cele okolice opu-stoše.
A šc hujše jc, če 'si človek vsled pre-pbilo zavžitih alkoholnih pijač naleze razne bolezni: jetika, vodenica, srčne napake, kap, blaznost itd., so velikokrat posledica preobilega vživanja alkohola.
»Skrbi in huda leta more ubega kmeta.« A bolj kot toča in vihar in suša j ti moča in vse vremenske nezgode in vse kobilice in gosenice more kmeta in gospoda, delavca in dijaka razne slabe posledice, ki prihajajo od neizmernega vživanja alkoholnih pijač. To je toča, ki bije po našem polju, to suša, ki suši in izžiga našo zemljo, to je črv in gosenice, ki žro naše blagostanje. Pa medtem ko naši ljudje bridko občutijo vse druge urine, — to najhujšo uimo šc vedno proslavljajo in povzdigujejo v veselih napitninah. »Skrbi in huda leta more ubozga kmeta.« To je žalibog res. Pa šc bolj ga mori alkohol, pijančevanje.
»Vremena 'bodo Kranjcem se zjasnila, jim lepše zvezde, kot doslej sijale,« je rekel naš največji pesnik Prešeren. Vremena se bodo zjasnila, kadar se bo posrečilo omejiti in ugnati tega sovražnika našega ljudstva. Nekaj se je že začelo gibati, nekaj se je začela megla vzdigati, nekaj se je začelo ljudem v glavi daniti iin jasniti, da bi utegnilo 'biti vendar le res,
da včasih malo pregloboko v glaž pogledajo, da bi to utegnilo napačno biti. Vendar spoznanja in temu doslednega ravnanja, to je treznosti, je še vedno premalo. .To jc šele prva napoved lepšega dneva in jasnejših vremen. Treba bo še veliko govoriti, veliko pisati, veliko delati, da se nam bodo vremena zjasnila. Tu morajo pomagati vsi činitelji. Država z dobro po-stavodajo in zlasti s tem, da sc bodo postave tudi izvrševale. Prvi korak k temu se je storil ravnokar s tem, da je bil sprejet v gospodarskem odseku državnega izbora načrt postave o pijančevanju. Treba je samo še enega koraka v zbornici, pa bo načrt postal postava. Vendar na sa« ino vlado se nc smemo zanašati. Pomagati mora vse dobro misleče 'Občinstvo. Zato je pa potrebno, da prodira vedno globlje in v vedno 'bolj široke kroge zavest o velikanski škodljivosti alkoholnih pijač, o velikanski pogubi, ki nam preti odtod, in da se somišljeniki vedno trdneje organizirajo.
V ta namen se sklicuje v Ljubljani za nedeljo, 4. julija, velik protialkoliolni shod v »Unionu«. Od njega pričakujemo, da bo prinesel med nas še boljše spoznanje iu ■vzbudil novo navdušenje za to prepotreb-510 delovanje mecl našim narodom. Na njeln bodo govorili strokovnjaki, veščaki raznih strok, in vsak s svojega stališča ipojastiovali in kazali rane, ki jili zadaja ta strupenec našemu ljudstvu, našemu do-inovju. Zato tudi »Domoljub« kot resničen domoljub opozarja svoje čislane naročnike na ta vele važni shod in kliče: Somišljeniki, prijatelji in vsi, kateri res IJ li— tbile dom slovenski, narodni blagor in njegovo izobrazbo in njegov napredek, vsi tiapredni, vsi zavedni prijatelji ljudstva, mladeniči in možje, pa tudi dekleta m že-jie, kdor more zapustiti ta dan, v nedeljo, 4. julija, svoj dom. vsi na II. protialkoholni shod v Ljubljano!!
Spored:
Kraj: Ljubljana, »Union«, dvorana po potrebi: mala ali velika.
Ob osmih tiha sveta masa v frančiškanski cerkvi.	„ , , , x . „
Ob pol devetih: Kratek obem zbor
Družbe treznosti.
Ob devetih: Začetek kongresa, ki ga ptvori predsednik »Abstinenta«.
Nagovori oficielnih zastopnikov.
Predavanja:
1.	Ing. cliem. Jos. Turk: Vpliv alkohola na človeško telo.
2.	Dr. P. Ovidon Rant: Pijančevan.e in ljudska nravnost.
,3. Okrajni sodnik Fr. Milčinski: Alkoholizem in zanemarjena mlladina.
4.	Slavko Ravnikar: Alkoholizem in jiarodno gospodarstvo.
5.	Dr. Avgust Levičnik: Alkoholizem tci jetika.
6.	Dr. Fran Gosti: Alkoholizem in blaznost.
7.	Janez Ev. Kalan: Principi in praktično delo.
Zvečer v dvorani »Unkrtia« brezalkoholna veselica. Razpored:
1. Šaljv govor, govori dr. Lcnard.
J?. Pevanje kupletov.
.3. Govor. Govori cand. »ur. A. Veble.
4. Komičen prizor: Krčmar in pijanec za abstinenco.
Govor. Govori delavec M. Mikelj.
6. Pevanje kupletov.
Med posameznimi točkami petje in iamburanje, ki je preskrbi iz posebne prijaznosti Katoliško društvo za delavke.
Prodajali sc bodo šopki, razglednice, /tiskovine in znaki društva »Abstinent«, jedila in brezalkoholne pijače.
Obenem bo tudi
protialkoholna razstava.
Za velike troške kongresa bo 1 K vstopnine. Za one, ki je ne zmorejo, se bodo dobile tudi brezplačne vstopnice, oziroma za znižano ceno. Zato bo dob;! vsak udeležnik za to prirejeno številko v»Z!atc dobe«.
Zdaj pa: Vsi resnični prijatelji Ijud-(Stva — na kongres IVsako naše društvo, vsaka Marijina družba naj bi poslala svoje »zastopnike, kateri naj se prigfosč že naprej po dopisnici na društvo »Abstinent« iali pa na dan shoda pri blagajni. — Iz nekaterih kraiev nam je že naznanjena oziroma obljubljena obilna udeležba. Tako naj bi bilo povsod! Naj nc bo nobenega društva in družbe, ki bi ne bilo na kongresu zastopano!
Na boj — zoper uničevalca ljudske sreče!
Političen pregled.
DRŽAVNI ZBOR.
Še enkrat Bosna!
Kmalu potem ko so izzveneli zadnji glasovi veleznamenite razprave o dr. Šu-■fteršičevem predlogu glede madžarske 21
banke v Bosni, se je prikazalo v naši državni zbornici bosansko vprašanje na novo. Vlada namreč izdeluje načrt za bodočo ustavo v Bosni, ki bo velikanskega pomena. Volitve se lahko prikrojijo, ka-kakor je komu ljubo, deželni zbor se lahko sestavi, kakor je komu všeč. Prihodnji bosanski deželni zbor pa ima velevažno nalogo — on bo odločeval tudi o tem, ali naj prevzame madžarska banka zemljiško odvezo — in zato je dolžnost ljudskih zastopnikov, paziti, da madžarska vlada ne kuje na tihem ustave, ki bo po volji madžarskih bogatašev in proti volji bosanskega rudstva. V ta namen je češki poslanec Kalina dne 15. t. m. jako obširno utemeljeval svoj nujni predlog, ki poživlja vlado, naj čimprej predloži zbornici načrt bodoče bosanske ustave; parlament da ima pravico zahtevati, naj ustreza bosanska ustava potrebam in zahtevam bosanskega prebivalstva in obeh državnih polovic. — Predlog so podpirali poslanci »Slovanske jednote« in socialni demokratje, toda ministrski predsednik Binert je izjavil, da bosanska ustava nič nc briga avstrijski državni zbor, temveč da je lo stvar cesarja in obeh vlad; nato so vladne stranke predlog seveda odklonile.
Proračun.
Šc isti dan — dne 15. t. m. — se je začela tudi razprava o proračunu, ki ga bo zbornica obdelala v petih oddelkih. Slovenski poslanci — in z njimi vsa »Slovanska jednota« — ne zaupajo sedanji vladi, ker med ministri sedita dva najbolj zagrizena sovražnika slovenskega naroda, in ji torej ne more dovoljevati denarjev, ker z njimi nc postopa pravično: za nemške šole in nem. uradnike na slovenskih tleh nikoli na zmanjka dohodkov, a kadar Slovenci potrkajo pri ministrih in zahtevajo pravice, nc milosti — tedaj pokaže vlada na prazne blagajne! »Slovanska jednota« je torej sklenila glasovati proti proračunu, vlada pa, ki dobro ve, kako trhla je njena večina, si je hotela na kaj čuden način pomagati. Najprej je pritisnila na dalmatinske poslance in jih hotela podkupiti s podporo, ki jo je določi'a v proračunu za Dalmacijo, češ: mi' vas velikodušno podpiramo — poskusite torej glasovati proti nam! In vendar je vlada saino storila svojo dolžnost, ki bi jo bila morala že zdavnaj prej izvršiti. A še bolj čudnega sredstva se jc poslužil Binert, da se utrdi. Šel je po razpravi o dr. Šuster-šičevem predlogu, iz katere je vlada komaj živa prišla, k cesarju — »poročat.-. Poročal je tako, da mu je cesar izjavil, da neomajno zaupa njegovi vladi. Te vladarjeve besede je Binert izrabil, kolikor se je sploh dalo; razglasil jih je po časopisih in zlasti Jugoslovanom namigoval: čemu se borite proti meni, ko nič ne pomaga — saj mi šc cesar zaupa!
Odgovor Binertu.
Jugoslovanski poslanci niso ostali dolžni odgovora Binertu, ki jih je hotel s tem, ker cesar zaupa vladi, prisiliti, naj glasujejo za proračun. Pri razpravi o prvi •skupini je izjavil dr. Benkovič, da tudi besede, ki so padle pred kratkim z najvišjega mesta, niso ničesar izpremienlle gle-
de na stališče Jugoslovanov nasproti vladi. Ni potrebno, da naglaša zvestobo Ju. goslovanov do vladarske hiše, a tudi mi-sproti ljudstvu obstoja zvestoba, ki nalaga poslancem, da uravnajo svoje stališče pred vsetn po stvarnih predlogih. Govornik je ostro napadal vlado, osobito mini. stra Šrajnerja, ki pritiska na vse mini. stre, da upTavltajo državo tako/, kakor* žele Nemci. A kljub vsemu pritisku Nem-cev — je dejal poslanec — se ni bati za naš narodni obstanek, kajti naše ljudstvo je pri zadnjih volitvah na Štajerskem, Ko. roškem in v Trstu dokazalo, da je zavedno in politiško zrelo.
Dr. Korošec
Pri razpravi o drugi skupini jc dne 17. t. m. govoril poslanec dr. Korošec o šolski in pravosodni upravi v slovenskih tobinejurli krajih. Z neusmiljeno roko je kazal na grehe pravosodnega ministra,ki po-vsod zapostavlja Slovence, a tudi na učnemu ministru je dobro izprašal vest. (lo-voril je o novem nemškem šolskem nadzorniku. Med njegovim govorom so nemški štajerski poslanci rohneli jeze in skušali z medklici preprečiti, da zbornica izve čisto resnico o »pravičnem« delovanju vlade ob nieiali.
Dr. Rybaf
jc pri razpravi govoril o šolskih zadevali na Primorskem in v Trstu, ki so za Slovence silno neugodne. Država zelo sijajno skrbi za nemški pouk v Trstu. Obstojita dve nemški deški in dve dekliški ljudski šoli, nemška meščanska šola, nemška gimnazija in nemška realka. Nemško pro-.testantovsko šoJo obiskuje le 213 Nemcev, 203 Italijani in 24 Slovencev, med učenci je le 209 protestantov. Za 2000 slovenskih otrok je na razpolago le ena ljudska šola. Tako je pos'anec dr. Ribar odkril enega izmed največjih grehov avstrijske vlade, ki se bo pa enkrat še kruto maščeval. Avstriji zvesto slovansko prebivalstvo zatira, Lahe pa, ki neprestano škilijo z enim očesom v Italijo, boža. A ži-Javost slovenskega ljudstva bo tudi to •prebolela; to nam jasno dokazujc;o
VOLITVE V TRSTU.
Lahi vedno vpijejo, da je Trst laško mesto in da v njem ni Slovanov — in vendar so pravzaprav Lahi v Trstu v velikanski manjšini. Vsako leto prihajajo nove trume slovenskih delavcev iz okolice, ki je popolnoma slovenska, v mesto; da nima Trst bolj slovenskega licn. jc krivo to, ker pritegne veliko Slovencev socialna demokracija k sebi, drugi pa so nezavedni in se kmalu potujčijo. A da žive Slovenci v Trstu, da se budč in krepč, nam pričajo zadnje volitve: V vseh treli •okrajih okolice so v splošni skupini zmagali slovenski kandidatje, v treh mestnih okrajih pa so prišli v ožjo volitev z laškimi liberalci in soc. demokrati. —• V splošni kuriji so dobili Slovenci največ glasov, kar je znamenje, da jc Trst slovensko mesto.
PRAVDA V ZAGREBU.
Žc v neskončnost se vleče v Zagreb« pravda proti Srbom, ki so obtoženi vele-
izdaje. Priče ne povedo nič več novega, n vedno bolj potrjujejo sum, 'da je oblast morala poseči v skrivno srbsko organizacijo, če je hotela preprečiti večji nered in morda hudo nesrečo. Iz izjav raznih prič je razvideti, da je sovraštvo pravoslavnega prebivalstva do Hrvatov že bilo nevarno vzplamtelo; Hrvati so morali ponoči stražiti svoje hiše, vasi so se bale oboroženih srbskih napadov, katoličani so morali prenašati najpodlejše in najsiro-,vejše napade na svojo vero. Najbolj žalostno pri vsem tem jc dejstvo, da so pravoslavni duhovniki najstrastneje razpiha-ivali narodno sovraštvo in celo cerkev izrabljali v te namene. — Umljivo je, da vlada v Zagrebu vsled tega med Hrvati silno ogorčenje; poslušavci zmerjajo med razpravo obtožene Srbe in njihove zagovornike, zgodita se je celo že, da so nekega srbskega zagovornika na cesti do krvi pretepli. Najbolj vesel vsega tega jc seveda ban Rauch. Na ta inačin upa razdvojiti zvezo hrvaških in srbskih poslancev, ki mu jc delala do sedaj največ preglavic v saboru.
CAR IN CESAR.
Ruski car in nemški cesar Viljem II. .sta se sešla na morju dne 17. t. m. Nihče ,!ii pričakoval, da se sestancia ta dva vladanja tako kmalu kot prijatelja — saj še ,ui prav dolgo, odkar je nemški cesar pretil Rusiji zaradi Bosne z orožjem. Ruski car se hoče baje siliti tudi z našim vladarjem, kar bi bilo znamenje, da hoče pohabiti neprijateljstvo, 'ki se jc pokazalo jned Avstrijo in Rusijo ob zadnjem sporu .s Srbijo.
Ko sta se približali ladji ruskega carja in nemškega cesarja druga drugi, so Rusi pozdravljali Nemce s »lutra!«, nemške ladje pa so v pozdrav streljale s topovi. Nemški ccsar je, opravljen v rusko vojaško opravo, pozdravil ruske vojake v ruskem jeziku. Zvečer je bila na ruski ladji sijajna pojedina. Car je napil svojemu gostu. V napitnici jc naglasa! prastare prisrčne prijateljske zveze in zaupanje med obema vladarskima rodbinama, ki nista le predpogoj dobrih razmer med obema državama, marveč tudi splošnemu miru, ki si ga car želi. Viljem je odgovoril v istem smislu.
Ob tem sestanku sc je dogodila tudi jnaia nesreča. Neka angleška trgovska Jadja se je namreč preveč približala ruskemu brodovju, ki -je začelo nanjo streljati. Vsled tega so se Angleži malo razburili, pa se bodo menda že zopet potolažili.
VOJSKA STRASI.
Evropa je komaj prebolela zadnjo vojno mrzlico, pa jo že zopet napada. Bati sc je vojske med Turčijo 'in Grčijo. Turčija res nima sreče. Najprej se je odtrgala Bosna, nato Bolgarija, potem bi bilo kmalu prišlo do vojske v državi sami zaradi iprestola, sedaj se pa hoče otok Kreta pri-;ktopiti Grčiji. Dokler so še mednarodne čete na otoku, se ni bati resnih nemirov, a kadar te odidejo — kar !bi 'že morale storiti — bo prebivalstvo najbrže razvilo grško zastavo. 'Ker pa Turčija najbrže ne
bo zadovoljna, da se trga 'kos za kosom ,od njihove stare države, se utegne Sredozemsko morje pordečiti s krvjo.
LISTEK.
Zadnji dnevi Jeruzalema.
(Lucij Flav.)
Zgodovinski roman. — Spisal J. Spillmann D. J.
(Dalje.)
»Zmaga jc naša!« vrisne Eleazar in skuša na nekem vrtu obkoliti slabotno kr-delce. jezdecev in jih potisniti proti njegovi zidani ograji. »Deset 'talentov zlata .tistemu, ki vjame onega p!avola'sega jez-ideca! Sin cesarjev jc!«
»Dajmo ga! Zvežite ga! Gospod vojnih trum nam stoji ob strani!« tuli množica ter se vrže v gostih gručah med Titovo .krdelcc in odhajajočo konjenico, da bi poveljniku prestrigla pot.
• »Ne more nam pobegniti! Ha, Gospod ,ga je izročil mojim rokam! Obkolite ga ,še tesneje — tako! Pazite, da vam ne uide •proti zapadu! Poženite ga tja proti zidu! Toda prizanesite njegovemu življenju! Vredno je toliko, kolikor naša svoboda!«
Tako poveljuje Eleazar in Judje se vedno bolj bližajo rimskemu poveljniku, tako da postaja sovražni krog okoli njegovega spremstva čimdalje ožji.
»Vdaj se, cesar!« vpije Eleazar zmagoslavno proti Titu. Tit pa naježi obrvi iu pravi sam pri sebi: »Rajši smrt kakor to sramoto!« Potem pravi svojim tovarišem, ,ki so se zbrali okoli njega: »Priboriti si moramo odhod, naj velja kar hoče! Pogumno za menoj!«
Tit izpodbode konja v lakotnice, tako da se vzpne žival pokonci in plane v sil-pem loku čez bližnjo vrtno ograjo in prileti med gručo oboroženih Judov. Njeno popito pomandra tri, štiri sovražnike; Titov meč pa poseka, kakor bi trenil, precejšnjo kopico drugih. Nekaj jezdecev ,srečno sledi zgledu svojega poveljnika, ali vsem 'se ne posreči drzni skok čez zidov-jc. Iznova frče puščice, kopja in kameni raz obzidje. Mnogo konj je zadetih, tako da padajo na tla in se zvračajo na svoje lastne jezdece; nekaj jih zdi rja drugam in se jih pobije med kamenjem in jarki. Mala četica krog stiskanega poveljnika pa jc rvideti vedno slabejša. Zdi se, da bo njegova čudovita hrabrost, s katero se bori ;zoper zbesncle Jude, brez -uspeha. Skozi imestna vrata se še vedno vsipajo Judje, /da starejo moči oslabelega sovražnika.
Tit je skoro vjet. Ali vkljub temu nadaljuje krvavo borbo z mirno hladnokrvnostjo Rimljana, ki se vdaja neizprosni lusodi. Pač je prihitelo po cesti nekaj jez-jdecev, ki so opazili obupni položaj svojega poveljnika, a'li tudi ti ne morejo Titu na pomoč, ker ne morejo razviti svojih ynoči in jih obdajajo kroginkrog visoki zidovi in nevarni jarki. Peščica judovske ipehote ima proti njim obrnjeno svoje kopije in jim ne pusti dalje, d očim jim za hrb-
tom pretijo novi sovražniki. Tit vidi svoj jbedni položaj in misli, da -je najbrž že •vjetnik Judov. »Konjenica mi na tem nesrečnem kra'u ne more kaj prida koristiti,« premišlja sam pri sebi. »Da bi imel •vsaj eno kohorto na licu mesta! Bojim se, da bi ne prišla prepozno!« ■
'Nenadoma zacuje od -leve strani bojni krik in vojaška povelja v latinskem jeziku. Precej mu šine na misel, da se bližajo prednje straže legije, katera ima priti od zapadne strani mimo Einalvsa. Ali kmalu vidi poveljnik, da se je motil. Prihaja namreč stotnija kaznjencev ter naskoči od strani sovražnike, da'siravno nima ne ščitov ne mečev, ampak nerodne imotikc in lopate. Tit se globoko oddahne jn pomigne svojim tovarišem, katerih mu je ostalo samo neznatna peščica, naj se prerijejo na levo. Toda tudi Eleazar je ■spoznal nevarnost, jkatera mu lahko v nekaj trenotkih ugrabi venec zmage, in kliče novih pristašev na pomoč. Vname se •srdito klanje. Na kristjane sc vsipajo gosti roji puščic, katerih se nc morejo ubraniti, ker nimajo ščitov. Zato se jih zgrudi kar po deset, dvajset že pri prvem spopadu. Duša vsega gibanja je Lucij Flav, ki so bori z iiedopovedno srčnostjo iu drznostjo. S čudovito močjo mahajo kaznjenci s svojimi motikami iu lopatami po judovskih glavah in si delajo krvavo pot do .svojega poveljnika. Kakor klin so se zagozdili med judovsko moštvo, in so od hipa do hipa bližje svojemu poveljniku. Strašno odmevajo udarci orožja, a:ii še ■strašneje se razlega smrtni krik posekanih in pomandranih človeških žrtev.
Na drugi strani sc je posrečilo tudi Eleazarju preriti do Tita. Kar peni se od srda iu vpije v svoji divji togoti: »Pobijtc ga, umorite ga, če ne morete živega vje-ti!« Na mah zažvižga jata sulic in puščic ter švigne mimo gologlavega poveljnika, ki sedi na svojem konju bled 'kakor zid, ali miren in hladen, kakor da se ni ničesar zgodilo. Zdajci zgrabi tudi Eleazar svoje kopje ter ga zažene z vso silo proti Titu. ,V istem hipu se prestopi konj Titov, tako da zadene kopje namesto poveljnika žival, ki plane s smrtonosno rano kvišku 'in se zgrudi mrtva na tla. Preden se more Tit dvigniti s tal, 'ga zgrabi železna pest 'Eleazarjeva in popade njegov meč pri ročaju rekoč: »Vdaj se, ali pa pogini!« Ali bliskoma zadene napadalca nekdo s svojim mečem na ramo in Jud se zvali okrvavljen čez svojega lastnega sovražnika.
Lucijev meč je rešil Titu življenje. Čez nekaj trenutkov je borba končana in zmaga odločena. S Stražne gore zadane glasovi vojnih rogov in kmalu nato se bliža prva kohorta dvanajste legije v strnjenih vrstah bojišču. Judje bežijo med divjim krikom v mesto.
Lucij spravi poveljnika izpod konja in pomaga tudi njegovemu sovražniku na .noge. Začudeno zre Tit svojega rešitelja, 'nekdanjega tovariša, s katerim je doslej ravnal tako krirto in trdosrčho.
»Lucij Flav!« dč čez nekaj časa, »ti in tvoji tovariši ste mi rešili življenje! To. pač ni bila rimska os ve ta!«
»Ne, bila je k r š č a n s k -sl o s v e-t a!« odgovori Lucij z rosnimi očmi.
ŠESTO POGLAVJE.
Pod Titovim šotorom.
Med tem so se približale rimske ko-Jiorte in pozdravile vriskajoč svojega rešenega poveljnika, kateri jim je prihitel naproti s tovariši, ki niso obležali mrtvi na bojišču: »Vaša radost bi se bula spremenila v pogrebno žalovanje, da n.so prihiteli na pomoč čvrsti kopači ter mi resni življenja!« pravi Tit resnobno. »Poberite ranjence in jih znosite previdno v tabor! Ali tudi sovražnikom, ki so se borili kakor levi, ne smemo odrekati dolžnega spoštovanja! Pustite jim torej, naj spravijo svoje mrliče in ranjence v mesto!«
Kmalu potem je dospelo na pobočje Stražne gore troje legij in se utaborilo v tamošnjem taboru, katerega so še isti dan vojaki z združenimi močmi obdali z nasipi. Ko se vrne Tit med svo;e vojaštvo in se mu poklonijo došli tribuni ter mu čestitajo na njegovi srečni rešrtvi, odide precej pod svoj poveljniški tabor, ne da bi kaj pokttsil pripravljeno okrepčilo ter se zatopi v resne misli. Slednjič se ogrne s pr.iprostim vojaškfim plaščem <iz navadnega sukna, pokliče častnika, ki je opravljal pri njem službo pribočnika, in koraka i njim po dolgfli taborskih ulicah, kjer so pod šotori počival vojaki, uvrščeni po stotnijah in desetnijali. Nato obišče straže, ki so bile postavljene ob nasipih in vratih, da bi se prepričal na lastne oči, če je vse v redu. Pogumni in nepričakovani napad Eleazarjev mu ;ie dal misliti, da njegov tabor, ki je postavljen samo začasno, tudi ponoči ni varen srditih Judov. Vsepovsod vlada grobna tišina. Ob svitu polne lune mu je lahko razločiti posamezne ulice in šotore in veliko jeruzalemsko mesto, ki leži pred njegovimi očmi tako tiho in mirno, kakor bi ne bilo v njem žive duše.
»Torej me je usoda res izbrala, da za-trem to uporno judovsko ljudstvo in porušim njegovo trmoglavo gnezdo?« se mu vsiljuje vprašanje, ko stopa zamišljen mimo posameznih stotnij. »Zdi se mi, da je tako. Sicer bi bila danes boginja Parka prestrigla nitko mojega življenja. Morda bi bilo bolje, kakor če si nakopljem prekletstvo podjarmljenega ljudstva. Prekletstvo je usoda in plačilo premagalca narodov. Ali da se le ojači rimska država in utrdi njeno gospodstvo, tudi moje ime bo potem zapisano med najslavnejšimi poveljniki svetovne zgodovine. Najbrž je tako določeno moje življenje od nesmrtnih bogov.«
Tako pride do glavnih vrat, kjer mu naznani stružni načelnik prihod Cercalove legije, ki je potovala mimo Emavsa. V ne-kaljeni tišini mirne noči se prav dobro čuje šum prihajajočega vojaštva. »Utabo-rijo naj se tri tečaje odtod!« zapove Tit. in medtem, ko pregleduje poveljnik mirno taborišče, pridirja jezdec ter mu sporoči, da se je tudi deseta legija, kateri načeljuje Placid, približala pogorju na vzhodni strani Jeruzalema. Tudi tem pokaže Tit taborišče in povabi obenem vse nižje poveljnike jn tribune ravnokar došlih legij drugo jutro v svoje stanovanje.
Nato vpraša Tit, kje se je nastanila stotnija Biioza Vafra, in odide tjakaj. 4«
Stotnik Biloz Vafer ni mogel zaspati jn sc nemirno premetava na svojem ležišču. Silno ga peče, da ni osebno pos.al svojih kaznjencev Titu na pomoč. Kakor so navadno skoro vsi kruti in neusmiljeni ljudje malosrčni in bojazljivi, tako tudi na njem ni bilo opaziti hrabrosti in neustra-šenosti. Ko je opazii raz Stražno goro judovski napad, mu ni prišlo na misel, da bi hitel konjenici na pomoč, in šele ko je videl, da je Tit sam v nevarnosti, je H ves razburjen tekati semintja in tarnati na ves glas, da si ne upa poslati v boj neoborože-nih, strahopetnih in izdajskih kristjanov. In tedaj je dozorel v Luciju sklep, ki je rešil Tita. <<Za menoj,« je zaklical svojim tovarišem, »ravno tako krepko ialvko udarimo z lopato kakor z mečem!« Zdivjal je na čelu svojih tovarišev po bregu navzdol in jel udrihati po judovskih glavah.
Zato stopi Biloz Vafer z nemirno vestjo in bridkimi slutnjami pred svojega vrhovnega poveljnika.
»Kako to, da sem se zastonj oziral po tebi, ko mi je prihitela na pomoč tvoja hrabra stotnija?« ga vpraša Tit hladno in skoro zaničljivo.
»Misli! — čakal sem, da bi prišla prva kohorta, in s to bi bil planil v boj, ker so bili moji kopači popolnoma neoboroženi,« za jeclja stotnik.
»Pa si vkljub temu pognal svoje pod-ložnike v bitko?« vpraša Trt.
»Ne — častihlepni Lucij, ki še zmerom ne more pozabiti svoje nekdanje tri-bunske časti, si je prisvojil pravico zapovedovati. Ta predrznost je sirovo ruvanje zoper vojaško pokorščino in zato sem prepričan, da upornik ne uide pošteni kazni.«
»Ravno tega odgovora sem pričakoval iz tvojih ust,« odvrne Tit in se prezirljivo ozre na poparjenega, skoraj uničenega stotnika. Potem' pa še pristavi: »Manj junaško je trpinčiti peščico ubogljivih kaznjencev, kakor darovati kri in ži ;-ljcnje za svojega poveljnika. V katerem šotoru počiva Lucij Flav? Na oni strani? Dobro. Za danes si že opravil, Biloz Vafer, in lahko odideš. Premisliti hočem, kdo je oni upornik, ki je zaslužil pošteno kazen.«
Tit pokaže stotniku hrbet in stopi pod Lucijev šotor. Cezinčez sami ranjenci. Lucij drži v rokah svctilnico in hodi od ranjenca do ranjenca, jim hladi skeleče rane in daje poguma in moči najbednejšim tovarišem, ki se že borijo s smrtjo. »Pogum!« šepetajo njegove ustnice, ko vstopi poveljnik neopažen za njegovim hrbtom, »le srčno, bratje moji! Ze se vam ponuja krona večnega blaženstva! Ostali ste zvesti svoji veri in umirate kot žrtve svojih dolžnosti. Še kratko, iskreno molitvico, goreč zdihljaj ljubezni Njemu, ki nas je ljubil neskončno in dal za nas svojega Sina v smrt na križu, iii potem odidete v miru po plačilo.«
Tit ne ume pomena teh besedi, dasi-ravno govori Lucij v latinskem jeziku, ali zdi se mu, da pomenijo ta ali oni nauk krščanstva, ker so vsi kaznjenci pristaši te stranke. Iz Lucijevih besedi more spoznati samo to, da poplača krščanski Bog zvesto izpolnjevanje dolžnosti z večnim veseljem po smrti. Zlasti mu ugaja Ijubc-
zen, katero vidi na Luciju, ki po prestanih težavah dolgega potovanja in krvavega boja neumorno streže umirajočim in ranjenim tovarišem. Dolgo časa gleda poveljnik ganljivi prizor, potem pa zapusti neopažen Lucijev šotor ter naglo odide.
Ko naznani naslednje jutro bojni rog nastop dnevne straže, se zberejo vsi vojaki okrog svojili poveljnikov. Tuui kopači kaznjeniške stotnije, kar jih ni ležalo ranjenih, se postavijo pred šoto om Biioza Vafra v vrsto. Stotnik je nenavadno slabe volje, vendar si ne upa po svoji stari navadi obsuti podložnikov s kopico psovk in kletvic. Ko pokara nekaj kaznjencev zaradi zanemarjene obleke in poškodovanega orodja, ukaže Luciju Flavu stopiti iz vrste in mu reče:
»Kot bivši častnik, ki pa nisi bil vreden tc časti, bi že moral vedeti, da zahtevam od svojih vojakov strogo in neomejeno pokorščino. Ali včeraj si iznova pokazal svojo zlobno in ošabno upornost. S svojim samovoljnim iu predrznim napadom si zakrivil smrt dvaiseterih tovarišev, petintrideset težko ranjenih pa sc zvija v hudih bolečinah. Siccr so vsi .strahopetni kristjani — zato ti bo Tit kazen morda nekoliko omilil — ali vojak jc vojak; nadejati se smeš, da te doleti plačilo, ki ti bo za vse žive dni izbilo veselje do upora — za *o hočem že poskrbeli. Kot prvo nagrado tvojemu junaškemu dejanju določam: odslej se ti mora odmeriti vsak dan samo polovica navadne hrane in gorje ti, čc bom slišal o kakem godrnjanju! Vsa druga odlikovanja prepuščam svojemu vrhovnemu poveljniku, ki bo primerno poplačal tvoje javno nasilstvo!«
Tu nenadoma prekine razjarjenega stotnika častnik ter mu naznani, da sc mora nemudoma zglas.ti pri Titu in pripeljati s seboj Lucija Flava.
Bilozu Vafru sc zdi to nujno povabilo precej sumljivo. Brž izpremeni svoj strogi in odurni glas in odide ves pobit in prebledcl proti poveljnikovemu šotoru. Obenem ukaže nekemu desetniku, naj prižene za njim tudi upornega kaznjenca Lucija Flava.	(Dalje prihodnjič.)
U kratek čas.
Iz zapiskov ponočnega čuvaja.
Pravijo, da je noč človeku sovražna;' meni pa vendar daje vsakdanjo plačo. — Sinoči sern spal pred nekimi durmi. Nekdo me jc zbudil. Ali ga smem zaradi motenja nočnega miru tožiti? — Nedavno me je nagovoril nek dijak: »Dobro jutro, gospod tovariš!« Menda je bil to, kar jaz (ponočnjak). Jaz varjeni ljudi po noči; da bi se po dnevi le tudi sami čuvali! — tas odpokliče vse ljudi, jaz sem pa človek, ki čas kličem.
O ti posli. Gospodinja dek!i:»Saj pravim, kar ti rečem, gre pri enem ušesu notri, pri drugem pa vun!« — Dekla: »Kaj pa morem jaz za to, da imam dve ušesi!«
Slab Izgovor. Profesor beraču: »Na, tu imate dva vinarja, toda zapomnite si, da denar ne stori človeka srečnega!«
,"* Državni poslanec dr. Žitnik je od-
joČno protestiral v državnem zboru proti .imenovanju nemškega deželnega šolskega .nadzornika na Kranjskem 'ter predlagal, ,naj se dotična postavka 7504 K črta v proračunu. Nadalje je tudi ostro obsojal, da .se po Štajerskem, Koroškem in Primorskem 'prezira slovenščina kot učni jezik. Slovenci zahtevajo iz praktičnih razlogov ,vseučilišče. Ako se jim to aagotovi,, potem glasujejo tudi brez pomisleka za italijansko univerzo v kakem čisto italijanskem mestu, kje v južnih Tirolah.
Vtihotapljati so začeli v zadnjem času črez kranjsko mejo v velikem številu hrvaške prašiče, katere je deželna vlada z razglasom z dne 1. svečana 1909, št. 2845, prepovedala uvažati. Pred tem tihotapstvom se odločno svari, ker se lahko zraven tudi utihotapi prešičja kuga, 'na grozno ,škodo domače prešičjereje. Zraven čaka pa tihotapca, ako ga dobe, občutna kazen ju zapor.
Živinorejska zadruga. Pred tednom so si ustanovili v Borovnici živinorejsko zadrugo, katera bo imela lastne 'plemenske bike in mrjasce ter lastne pašnike za .živino. Enako osnovane zadruge z lastnimi pašniki bi se morale tudi drugodi ustanavljati.
Ljubljanska kreditna banka snuje za Bosno svojo podružnico, katero misli o tvoriti v Sarajevu. Uprava'banke je že najela potrebne prostore za svojo podružnico.
Potrjen deželni zakon. Deželni zakonski načrt za Kranjsko glede varstva planin in povzdige plauiuarstva je dobil cesarjevo potrdilo.
Častna člana. Slovensko katoliško ,'ikademično društvo »Danica« na Dunaju je imenovala dr. Šusteršiča in dr. Žitnika svojim častnim članom ob priliki ustanovitve slovanske lige katoliških akademikov.
»Siidmarka« je obhajala dne 6. t. m. v Gradcu svoj 20. redni občni zbor. Za razširjanje nemštva jc uporabila dosedaj en milijon kron. Več kot 400.000 K ie izdala kot darove, več kot 500.000 K je uporabila zato, da 'pridobi nemške gospodarske postojanke. — Priznati se mora, da so Nemci v podpiranju svojih društev res požrtvovalni. Slovenci sicer nismo tako bogat narod kakor je nemški, a nekoliko bolj požrtvovalni bi že tudi lahko bili, kjer se gre za dobro stvar. Ako se hočemo uspešno boriti proti našim narodnim zatiralcem, nroramo imeti tudi sredstva na razpolago. Zato pa naj ne bo no'benega zavednega Slovenca, nobene zavedne Slovenke, ki ne bi vsaj nekaj po svojih denarnih zmožnostih daroval za obmejne Slovence. Vsako naše izobraževalno dru-štvO' naj bi vsako 'leto priredilo vsaj eno ■veselico v prid obmejnim Slovencem, katere hočejo Nemci pogoltniti.
Grozovit umor. Deček odrezal tovarišu vrat. Vrat je odrezal 15-letnemu fantu Janezu Ob rmanu na Vidošičih pri Metliki 19-letni Marko Plesec. Morilec, ki je že hotel svojo mater zaklati, se je nekaj sporekel z dvema fantoma, pa zagra-
Razgled po domovini.
.bil za nož, s katerim je cepil trte iu tekel za mlajšima. Eden je v strahu skočil v vodnjak, drugega je dotekel blizu vasi in ga zaklal.
Letošnji novomašnlki lavantinske ško-Jije. Novo mašo bodo darovali čč. gg. če-trtoletniki: Kren Franc, pri Sv. Ilju v Slov. gor., dne 1. avgusta, pridiguje preč. g. Davorin Roškar, župnik pri Sv. Florijanu pod Bočem. Kuhar Anton pri Sv. Petru in Pavlu v Ptuju, dnč 8. avgusta,_ pridiguje vlč. g. Franc Letonja, kaplan v šniartnem pri Slovenjgradcu, Rampre Franc, v Sto-,2ercah, dnč 8. avg., pridiguje vlč. g. Janko Sirec, kaplan istotam. Rop Franc, pri Sv. .Lenartu v Slov. gor., dnč 8. avg.. pridiguje preč. g. Gašpar Zernko, župnik v Puščavi. — Cč. gg. tretjeletniki: Bazilik Jvan, pri Sv. Križu pri Kostanjevici na Kranjskem, dne 1. avg., pridiguje vlč. g. Anton Penič, kaplan pri Sv. Rupertu nad .Laškim. Erhatič Martin, pri Sv. Lenartu pri Veliki Nedelji, 22. avg., pridiguje preč. g. Miroslav Horvat, župnik pri Sv. Lovrencu nad Mariborom. Geratič Ivan, pri Sv. Treh Kraljih v Slov. gor., dne 15. avg., pridiguje vlč. g. Ivan Zel, kaplan pri Sv. Jakobu v Rožu na Koroškem. Lassbacher Anton, v Negovi. dne 15. avg., pridiguje .vlč. g. Ivan Vogrinec. kaplan v Braslov-čali. Škofrč Marko, pri sv. Martinu pri Vurbergu, dne 22. avg., pridigu;e mil. g. Franc Moravec, kanonik in stolni župnik v Mariboru. Žagar Ivan, pri Sv. Petru v Savinjski dolini, dne 8. avg.. pridiguje vlč. g. Pavel Žagar, 'kaplan v Gornji Polskavi.
Medeni dnovl. Znamenita kranjska čebela je letos izlbomo prezimila iu spo-piladno vreme je razno cvetličje kaj zgodaj razvilo. Čebele so imele ves majnik izvrstno pašo na divjem kostanju. Takoj ,za njim se je razvila ravnotako medena paša na akacijah, Id so letos nenavadno bujno cvetele. Kot posebno meden dan v ljubljanski okolici je imenovati prvi junij. Zadnje dni pa so pričele cvesti lipe, ki tvorijo za našo če/belo prav posebno slaščico. Toliko rojev kakor letos že ne pomnijo kmalu naši čebelarji. Umno čebelarstvo v naši deželi vidno napreduje, zlasti ker se čebelarsko društvo mnogo trudi in prizadeva s strokovnem predavanjem, z raznimi nasveti itd. vzbuditi čim večje veselje in zanimanje za čebelorejo. .Letina medu obeta tedaj biti precej bogata.
Poizkušen samoumor. Na stranišču ,na cesarja Jožefa trgu v Ljubljani se ie ustrelil z revolverjem pod brado samski pekovski pomočnik Gregor Pance. Ni se zadel do smrti, nezavestnega so prepeljali v bolnišnico. Vzrok samoumora je baje brezposelnost in beda.
Socialni demokratje in liberalci so priredili preteklo nedeljo shode v Ljubljani. Na liberalnem stiodu je Hribar zagovarjal svoje nelepo početje v političnem življenju. Župan Hribar naj si dobro zapomni. da se tako grdi madeži ne dado tako hitro izbrisati in pozabiti.
Delavni hofrat. Pretekli teden se je vršila v proračunskem odseku, v katerem
sedi izmed Štajerskih Slovencev samo Ploj, razprava glede mesta nemškega okrajnega nadzornika za Spodnji Štajer. To je zopet no v atentat Nemcev na slovenski Sp. Štajer. katerega bi moral hofrat Ploj, kot štajerski poslanec, •odvrniti. Toda Ploj je molčal. Edini naš poslanec Gostinčar se je izrazij proti temu in zahteval, da sc to ne spre'me, toda je s svojim predlogom propadel, kar dovolj kaže nedelavnost Ploja. V vseh krajih vlada veliko, popolnoma upravičeno ogorčenje nad takim delovanjem slovenskega (?) poslanca. ki takorekoč skrbi za ponemčenje Spodnjega Štajerja. Kaj bo porekla k temu ieta »Sloga«?
Slovenski časnikar odlikovan. Č. g. Jakob Ukmar v Trstu je bil odlikovan od sv. očeta Piija X. z zlatim zaslužnim križcem »za cerkev in papeža«. Čestitamo!
Mladeniškl shod. Iz Svetinj na Spodnje Štajerskem se nam poroča: Nedelja
13.	t. in. je bil praznik naše mladine. Že toliko časa željeni mladcniški shod se je .izborno obnesel kljub slabemu vremenu, ki je hotelo zborovanje motiti, je bilo navdušenje veliko. Govorili so na shodu podpredsednik S. K. S. Z. dr. Josip Hoh-njec, nadrevizor PuŠenjak, ekonom Novak, tajnik K. Z. Šut. kaplan Štuliec, župnik Bratušek in veliko mladeničev.
Iskal je srečo, a našel te smrt! V daljno Ameriko, v Cleveland. Oliio, je šel dnč
14.	aprila t. 1. posestnika sin Franc Re-detišek, rodom iz Kumpol pri Boštanju, ,star 32 let. Prišedši tja dne 11. maja, pe-Jja'1 se je na stanovanje s tramvajem, izstopi vši pa se spodtakne in pade, pri padcu pa si zlomi palec leve roke. Precej sc napoti k zdravniku, da mu roko obveže, a bilo mu je vedno hujše. Dne 21. ma!a. inu jc bilo že tako hudo, da ni mogel več hoditi. Poklicali so zdravnika in duhovnika. Ko je prišel zdravnik, ga je pogledal in izjavil, da ni nobene rešitve več, da ,ima vso kri zastrupljeno. Dne 23. maja je nmirl ter je bil dne 25. maja 'pokopan. srečnež je šel samo umreti v Ameriko, za njim plakajo vsega spoštovanja vredni »starši, brat in sestre. Bil je Francelj blaga iduša in zvest pristaš S. L. S.
Prcvzv. knezoškof dr. Jeglič v Ameriki. Iz Amerike se nam piše: Prevzvi-šeni gospod knezoškof A. B. Jeglič pride i o jesen v Ameriko. Silno nas je vse v Ameriki ta novica razveselila. Kdor ima le še količkaj pravega slovenskega čuta in srca, je to blago misel prevzv. knezo-škofa prisrčno pozdravil. Le pridite, pre* Jjubljeni naš bivši nadpastir, in se prepričajte sami, da nas je še veHika večina, ki smo ostali zvesti veri svojih očetov, ostali iidani sveti katoliški cerkvi. Prepričali se boste pa tudi, da imate tudi tu nešteto src, ki Vas ljubijo in spoštujejo kot otroci svojega očeta. — V več župnijah bo prevzvi-,šeni naprošen, da birma slovenske otroke. Sicer liberalni list »Glas Naroda« napada pretnil. g. knezoškofa radi njegovega do-Jioda, a to pisanje je le izbruh nekaterih pseb, ki nimajo mirne vesti in se zato ne
51
.vesele prihoda ljubljenca slovenskega Jjudstva.
Zopet zmaga S. L. S. Dnč 26. maja je bila volitev občinskega odbora za občino ■Velika Račna, pri kateri je bilo voljeni!! odbornikov in 7 namestnikov. Vsi so pristaši S. L. S. Dne S. ju ni a je bila pa volitev občinskega starešinstva. Izvoljeni so: Janez Brodnik. Maj. Račna. županom; svetovalci so: Matija Štupnik, Ve.ika Račna, Damijan Škoda in Ivan Bahovet, oba iz Male Račne.
Naši mladeniči so priredili izborno jispel sestanek v Radečah pri Zidanem mostu 13. t. m. — Minolo nedeljo je praznovala mladeniška organizacija svoj praznik v Komendi pri Kamniku. Tu se je blagoslovil irovi »Društveni doni«.
Dolenjskim rojakom! Šc par številk — in »Dolenjske Novice« dokončajo prvo polletje kot tednik. Upamo, da smo ustregli svojim čč. naročnikom, ko se je naše lastništvo odločilo vzdržati jih letos kot tednik. S tem smo dolenjskim rojakom dokazali, da smo pripravljeni kar največ žrtvovati z iskreno željo, da bi dober tisek razširili kolikor mogoče v vsako dolenjsko iiišo. Res se je krog naših čltateljev razširil, a vendar ne toliko, kolikor bi bilo ireba po raznih kraj.h naše obširne Dolenjske. Če pregledujemo zapisnik naročnikov, najdemo še tuintam veiike župnije, ki nimajo niti enega naročnika »Dolenjskih Novic«. Mislimo, da bi čč. rodoljubi z nekoliko agitacijo ta nedostatek lahko odpravili. V vsaki večji vasi bf se dalo dobiti vsaj par naročnikov. Lepa priložnost sc nudi uprav zdaj ob polletju, ki po čas-niški šegi začenjamo nov.naročilni obrok. »Dolenjske Novice« stanejo za pol leta samo 1 K 50 vin. Čč. naročniki so se prepričali, da smo si prizadevali ustreči opravičenim željam tako v tehničnem kakor v uredniškem oziru. Za raznovrstnost člankov bomo kakor doslej skrbeli in opozarjali na vse potrebe naše zanemarjene Dolenjske. Naša iskrena želja je, da bi postale »Novice« glasilo vseh dolenjskih okrajev. Zato vljudno vabimo v svoj krog čč. rojake kot dopisnike in naročnike. Z združenimi močmi bomo naše priprosto in l'kaže!jno ljudstvo povzdignili k večji omiki in h gmotnemu blagostanju. Podali bomo nekatere številke v razne kraje na ogled v trdni nadi, da se bodo č<\ rodoljubi odzvali našemu vabilu. Za uredništvo »Dol. Novic«: Kanonik Zlogar.
Carralyt-inarmor. V sedanjih časih •stavbarstvo silno napreduje. Zlasti se pri stavbah gleda na to. da tudi v zdravstvenem oziru ustrezajo svojemu namenu, pa Judi glede lepote ne zaostajajo za prejšni-jffl časi. Seveda so take stavbe tudi primeroma zelo drage,ako se vporablja boljši materija!, zlasti če pride v poštev raznovrstni marmor. Dolgo je bilo treba delati poskuse, žrtvovati in premišljevati, predno je prišel človek do izumitve, ki utegne iz-premeniti v kratkem obličje marsikakemu modernemu poslopju, posebno pa našim cerkvam, pred vsem pa njihovi notranjščini. Ta iznajdba je umetni marmor, patent »Carralyth«, ki si ga je pridobila Ivrdka Zajec in Horn v Ljubljani za vso Avstrijo tostran Litve in Bosno. Z novo 6'
.iznajdbo je ustreženo i zdravstvenim ozi-rom, i lepočutju, posebno pa še gmotnim razmeram, ker omogočuje najsijajnejše ozaijšanje stavb s skromnimi sredstvi.
Zdravstvenim zahtevam ustreza novi marmor, ker je brez luknjic, brušen in po-liran kot steklo gladek. Če se opraši, treba ga je samo obrisati z mokro gobo, kakor čistimo naravni marmor. — Da se pa človek prepriča o pomenu tega marmeijna v lepotnem oziru, zato ni treba drugega kot videti enkrat ž njim prevlečeno stena ali ■vsaj večji vzorec. Sicer pa že tudi enostaven vzorec govori precej glasno o ea-fobni lepoti nove izumitve. Marsikdo je že. videč ta marmor, vzkliknil: »Carra lyth« presega po svoji lepoti in naravnosti vse, kar so nam prinesla zadnja stoletja na polju stavbarstva!« — Vsled »Carra-,!ytha« slednjič odpade za vsako boljše javno poslopje glavna zapreka okraševa-nja, namreč visoka cena. Kajti cena »Car ralytlia« jc v primeri z dotionimi originalnimi marmeljni naravnost neznatna. Kako dragocene so nekatere vrste marmorja, n. pr. rožnordeči italijanski (rosa d' Italla) ali krasno zeleni afrikanski z rijastimf progami, kjer pride kvadratni meter lepo po-iiran v 2 cm debelosti na 40, 50 pa tudi SO jn več kron. Umetni marmor pa, ki ga ne Jočiš od naravnega v risbi, pa stane 15 do 16 kron ista ploskev. Izdelujejo sc marmorji v poljubni barvi in risbi. N. pr. sivi kraški marmor: od laških vrst: snežno-jfreli kararski, črni in sivopegasti bardl-<jlio._ paonazzo rmenkasto-bel z žoltirni in rjastimi žilami in plameni, višnjevo-fdeči italijanski, morsko - zeleni, nneni veronski (rdeče žilast v žoltem dnu), rož-fio-rdeči itd.; od belgijskih marmorjev: »sivi belgijski, sv. Ane marmor (črn, sivo-belo naškropljen). modri belgijski (črn z »belimi žilami); od francoskih vrst n. pr. Cainpan vert (zelen); od drugih n. pr. jeleni irski, zeleni afriški s prekrasno slikarijo, ki se ne nahaja pri nobeni drugi A-rsti in je za moderni slog ustvarjen kot lialašč.
O vrednosti umetnega marmorja priča dovolj dejstvo, da je kupila patent za Belgijo ena največjih belgijskih družb za Obdelovanje naravnega marmelja.
Kot pri Stucco lustroso tudi pri »Cau-ralythu« barve pristne, ker so cele velike plošče izdelane po načinu slik al reseo; plošče in stene prevlečene ž njimi sc smejo poljubno umivati z gobo.
Poraba umetnega marmorja je mnogovrstna: ž njim obkladajo stebre in slo-pove, vlagajo ga v manjših tablicah raznih barv, rabijo jih pri kopaliških napravah mesto granatoidnih ploščic, za elektrotehnične tablice (Schalttafehi) itd. Stene obložene z marmorjem se lahko po-fazdele v polja iz raznobarvanega marmorja in pogled takega svetišča ali tudi ivestibula v mestni stavbi napravlja na obiskovalca naravnost impozanten vtis.
V nekem teiinologičnem delu, izišlem Jetos, se mimogrede omenja tudi posnemanje naravnega marmorja, s katerim se ukvarjajo razni umetniki že davno, a doslej le v zvezi s prevelikimi stroški. Na Strani 64 dotične knjige stoje besede-/••Sploh pa je posnemanje naravnega mar-
morja do prevare umetnost; s to umetnostjo se bavijo na Laškem Specialni umetniki.«
Sedaj imamo najpopolnejšo, nasolid-nejšo, najnaravnejšo in daleko najcenejšo .imitacijo marmorja, ki se sploh da misliti Slovenci doma v svojem središču, prvi med vsemi Avstrijci.
Zahvala. Dne 16. junija t. 1. uničil mi je požar moja poslopja v Stranski vasi, katera so bila zavarovana pri »Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani«. Škoda cenila ge je takoj po odposlancu omenjene zavarovalnice in tudi takoj do vinarja izplačala, vsled česar si štejem v dolžnost, to edino domačo slovensko zavarovalnico .vsakemu, ki želi kaj zavarovati, najtop-leje priporočati. — Stranska vas. dnž 20. junija 1909. — Anton Bučar, s. r.; Fr. Košak, s. r., priča; Jos. Perme, s. r., priča.	1720 (1-1)
* Za tamburaše! Bom šel na planince. Potpuri slovenskih narodnih pesmi za tamburaški zbor, zložil Marko Bajuk. Cena 3 K. Ljubljana 1909. Zalo-žila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. — Tamburaši, veseli je boste te nove zbirke. Lep šopek, povit iz deseterih narodnih pesmi, ki so preprosto, pa vendar ne enolično, ampak ponckodi kar živahno liar-moniziranc. Celo lahke imitacije je gosp. Bajuk poizkušal semtertje. Tudi prehodi, oziroma med- iu poigre sc kaj lepo strinjajo v eno celoto. Seveda, kakor tamburaški zbor ni umeten orkester, tako tudi skladeb zanj ne moremo meriti s stališča visoke umetnosti; to pa lahko rečemo: u. Bajuk je storil, kar se jc storiti dalo /a tamburaški zbor iz posameznih pesmi, ki se tudi posamič lahko igrajo. — Seveda bi bilo želeti, da bi se poleg glavnega to-novskega načina Q-dura tudi kak stranski pokazal: D-dur, C-dur, da bi se tako iz-ogniii monotonosti. V prihodnjih zvezkih naj bi se ta nedostatek izboljšal. Sicer ie pa gotovo, da bo ta potpuri kot tambu-raška skladba prav dobro učinkoval. — Popravki: Str. 5. berde naj dobi v obeli vrstah v 2. taktu obakrat g mesto d. Str. 12. v prvi vrsti 1. takt dobi berde g mesto fis. Str. 16. dobi kontrašica v prvem taktu lis mesto drugega g. Str. 20. naj dobi berde v 2. in 6. taktu g mesto d.
Kimovec.
Mešani in ženski zbori. Uglasbil Fran Ferjančič. Cena partituri 3 K, (2 glasova skupaj) po 50 vin. V Ljubljani 1909. Založila »Katoliška Bukvama.« V elegantni obliki, na finem papirju stopajo pred nas te skladbe, deset po številu. Menda ne b'J preveč, če rečem, da so skladbe zelo dobre. izvečine naravnost izvrstne. Ferjančič ima svoj poseben značaj v kompoziciji, diči ga slovensko čustvovanje, odeto v najboljšo moderno obliko; orignalen je, skoroda vedno zelo živahen, in kar je uai-•več vredno: vedno najde značaju besedila jako primeren izraz v glasbi. Krasna je Vi tem oziru Gregorčičeva »Tone solnce. tone . . .«, izrazit »Pustni večer«, ka^o se v lahnem rondoju ob lahnih vijolinali in hrumečem basu vijejo pari! potem t? skrivnostno svarivno trkanje ob polnoč:, hrupno norčevanje godcev ir. plesalcev, in nazadnje žalosten konec v valovih: ka-
rakteristično! Efekt mora napraviti skladba povsod, če se bo količkaj energično proizvajala. Ali pa ljubka »Šivilja« in živahne »Plevice«. kako so to lepega, než-Itiega izraza! »Lahko noč« bi mogli imenovati skoro koncertno skladbo.
Poleg drugega naj omenimo le še Ferjančiča kot prirojevavca narodnih oz. ponarodelih pesmi. Tri je sprejel v to zbirko. Priznati se mora, da so izborno urejene, zlasti ugaja dekliški zbor »Rožmarin«, ki je naravnost globoko zamišljen. Dobro proizvajan mora ganiti srce.
Sploh diči skladatelja originalna zamisel, gldboka koncepcija. Hkrati je potrebno omeniti dobro uporabljenje motivov in vsled tega tudi enotnost vsake skladbe. In kljub temu, da so skladbe popolnoma umerjene po modernih zahtevah, jiiso ravno težke. Količkaj izvežban zbor jih tbo večino lahko zmagoval, seveda s primernim trudom in ukom. In čas bi že bil enkrat, —naj olajšam s ta besedo svoje srce — čas bi že bil, da bi sc splošno jiaši zbori povspeli višje, naj bi pcvci .(•pravzaprav pevovodje) zahrcpencli po napredku! Pevci se namreč — e.vperientia tcste _. veliko rajše uče skladeb, ki stane-io nekoliko več truda, lažje jih dobiš za skušnjo, kakor pa za vsakdanje blago, ki ga zelo navaden pevec po vseh plateh, po melodiji iu harmoniji že skoro prej pozna, predno ga v roke dobi. Dajmo našim navdušenim pevcem krepke hrane! Upajmo, da bo ta zbirka, ki kar kliče po zborih -• tudi v tem oziru veliko dosegla. Dob: ge v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
Kimovcc.
* Planinske cvetke v podobah. 97
barvanih podob s slovenskimi, nemškimi iit latinskimi in-.eui. Cena 80 h, po pošti 90 h. Ta lična knjižica je izšla v Sclivvent-uerjevi založbi in se dob! v »Katoliški Bukvami«. Že prej izšlo: Metulji v podobah, cena 80 h, po pošti 90 h; Hrošči in žuželke v podobah, cena 80 h, po pošti 90 h.
Gorenjski Orli!
VSPORED
slavnost! »Katol. slov. Izobr. društva« v Radoljici, dne 27. junija 1909.
1.	Sprejem gostov.
2.	Ob 8. uri sv. maša.
3.	Od 10.—12. ure
miadeniški tečaj,
ki ga vodijo gg. L. Smolnikar, dr. L'. Pogačnik, F. Tcrseglav, Iv. Podlesnik.
4.	Ob 12. uri skupno kosilo.
5.	Ob '1. uri popoldne
javna telovadba.
6.	Po javni telovadbi
ljudska veselica.
Pri cel! slavnost! sodeluje si. »Savska delavska godba«.
Vabijo se, da se slavnosti udeleže zlasti mladeniči in pa naša izobraževalna društva,
Gorenjske novice.
Iz selške doline.
g Občinske volitve v Selcih so bile dokaj živahne. Liberalci so se jih udeležili polnoštevilno z imenom »Kmečka stranka«, kajti imena liberalec je pri nas že vsakega naprednjaka sram. Ta nova kmečka stranka je imela pri Oštoredcu na razpolago dva sodčka vina, seveda vse zastonj! En sodček drži sto litrov, drugi 50. Tudi kronce so delili ti usmiljeni ljudje. Celo petače ipo 5 kron so ponujali za en glas. Vkljub temu so pogoreli ti radodarni ljudje, ti usmiljeni Samarjanci. Izmed 24 odbornikov so le z enim zmagah. Kakor lastovke muhe tako so lovili tudi uaše somišljenike in res nekatere vjeli v svoje mreže. General te novopečetie »Kmečke stranke«, veleučeni dražgoški &tupica, ki žaluje noč in dan, da ni več organist, in ki je že od Ponclja do Pilata pošiljal svoje deputacije, da so povsod dobile dolg nos, ta mož je upal, da postaje navsezadnje še župan velike selške občine. Mož se moti bolj kakor je dolg in široki Preje bode Sora tekla nazaj v So-rico in čez planine v Bohinj, kakor bo sedel na selškem županskem stolčku draž-goški domišljavi socialni^ demokrat v kmečkih hlačah, obsežni Štupica, in naj piše in govori stokrat, češ, moja zaslom-ba jc v Kranju pri c. kr. okrajnem glavarstvu! Tudi Cotu v Selcih neizmerno diši občinska pisarna in še boli županska čast iu oblast. A do sedaj ima obširna selška občina še nad 900 mož, ki ni bil še nobeden zaradi uboja zaprt v Mariboru šest let, in vsak izmed teh 900 mož ima prednost za župana, potem pride šele Cot na vrsto. — Štupičeva kmečka stranka se je pritožila proti volitvam. Naša S. L. S. sc uc boji slučajnih novih volitev, ker bode zopet pošteno naklestila, in sicer z veliko -večjo udeležbo staro, leno, domišljavo liberalno stranko, ki se ponuja pri vsakih volitvah z novim imenom. Posebno luid agitator proti S. L. S. je bil železniški mesar Pobč. Tega moža so si posebno dobro zapomnili naši živinorejci, katerim ponuja posebno visoke cene za klavno ■živino. J. M. je ponujal za kravo 100 K. Ali M. jo je pobil raje doma in sam raz->prod''.l in dobil za zaklano goved 200 K! Enakih kupčij poznamo več, kako je hotel liberalni Pcnbč kmeta za polovico cdre-ti. Očka Pobč, Ic tako naprej, to je za nagega kmeta ziniraj dobro. — Naša ž v.uo-<cjska zadruga ima v svojih pravilih, da sme prodajati zaklano zadružno živino; tc zadruge se oklenimo še v večjem številu, pa smo od vas neodvisni! Razumete!
Iz ljubljanske okolico.
Moste. Občinske volitve ,'za občino Moste se bodo vršile dan ipo sv. Petru 30. junija. Voliii bomo v gostilniških prostorih Franca Zak-otnika ali Kapsa. Vsak razred bo volil šest odbornikov in tri namestnike. Tretji razred ima okoli 460 volivcev in voli od S. do 12. opoldne II. razred ima do 70 volivcev in voli od dveh do treh popoldne. Prvi razred ima 18 vo-1 livcev in voli od pol štirih do štirih po-
poldne. Volivci! Od vas je odvisno, kakšni možje bodo imeli občino v rokah. V naši" občini je treba mož, ki bodo dobro gospodarili in delali vedno v korist občine. Ljudje, katerim je prva stvar vpitje in zabavljanje in udrihanje po »farjih«, ne bodo storili kaj dobrega. Kdor se postavlja na stran socialne demokracije in liberalizma ali z drugo besedo na stran brez-verstva, ne more biti dober gospodar. Vsi volivci na noge in hitimo na volišče za dobre, poštene skrbne može. Socialnode-jnokraška-liberaltia zveza ne sme zmagati!
Vodmat. Volivni sliod za volivce iit volivke je bil zadnjo nedeljo v kavarni pr( maiem slonu. Sklicala ga je .»Kmečka •zveza«. Socialni demokratje se sedaj b.v hajo, da so imeli na shodu večino. Pravi;o; da jih je bilo 28, naših pa 27. Pa ni res. Naših je bilo 41, socialnih demokratov pa 20. Shod 'je trajal od tri četrt na 11. do pol 1. ure. Poročal je dr. Pegan. Na tem shodu so pokazali socialni demokratje, kako so surovi, kako malo vedo se je tudi videlo ie njihovih ugovorov in klicev. S takimi ljudmi se nc more delati skupaj. Naši bi bili radi govorili o občinskih zadevali, pa zavoljo vpitja socialnih demokratov ni prišlo do toga. Ob tri četrt na 1. uro je predsednik zaključil zborovamje, na kar so naši zapustili kavarno. Druzega se od socialnih demokratov ne bomo naučili kakor surovosti. Takim surovim ljudem pa ne smemo prepustiti občine. Zato v sredo 30. junija vsi na volišče proti libcralno-so-ciahiodemokratičiun kandidatom!
Selo. »Slovenski Narod« ;e pisal koj potem, ko so ljubljanski dohtarji Žerjav. Tavčar in Triller prodajali svojo modrost v našem koncu, da je g. E ija Predovič podaril za šolo na Selu svet v vrednost; 10.000 K in še 1000 K v gotovini. S tem je hotel »Slovenski Narod« le farbati in dobiti volivce za to, da bi volili s Predovi-čevo stranko. Pa ni nič res, kar se je pisalo. G. Predovič ni podaril za šolo ne sveta in tudi ne tisoč kron povrhu. Pri zadnji seji je eden občinskih odbornikov prosil g. Predoviča. naj dovoli, da se zapiše v občinski zapisnik, da je res podaril*, in kje je podarjeni svet. Predovič je pa rekel, da bo podaril, kadar bo za gotovo določena šola na Selu. Ce umre on, bo pa dal njegov sin. Ko ga je odbornik prosil", /i a j se vsaj ta obljuba zapiše v zapisnik, ■pa g. Predovič tudi tega ni dovolil. Ker js tako, pravimo mi, da »Narod« farba, da bi več volivcev bilo na strani Prcdovi-čevi.
Iz raznih krajev Gorenjske.
g Slov. katol. Izobraževalno društvo v Cerkl ah priredi v nedei-jo pred sv. Petrom, to je 27. junija, igro s s edečim sporedom: 1. Jadransko morje. 2. Sokclskn. 3. Slovenski svet, ti si krasan. 4. Razlaga. 5. Igra »Sinovo maščevanje ali spoštuj očeta«. Igra je jako lopa in 'zanimiva ter «a vsakogar podučila. V tej igri se ka'ze, tako se četrta božja zapoved urcsničiije iu maščuje, če se ne spoinuie. Vstopnina iyo po tem redu; sedeži prve vrste 1 K, druge vrste 60 h, tretje vrste in stojišča £0 h. Začetek ob pol štirih popoMne. —•
(veliki in polni udeležbi najuljudneje vabi odbor. — Preteklo nedeljo, 13. junija, so pa igrale tudi naša dekleta Marijine družbe igro »Dve materi«. Nekatere igralke, »■lasti Olga, so jako dobro rešile svoje fcioge.
g Moravske novice. Umrl je v Mo-
šeniku, občine Peče, nagle in neprevidene smrti Anton Vidergar, posestnik in občinski odbornik. Zvečer je bil še zdrav, ponoči pa je nenadoma izdihnil. Cujte, ker »ie veste dneva ne ure! — Umrl je na Dolih sv. Andreja mladenič Jožef Koželj, v •23. letu starosti. Pokojnik jc bil član iz obraževalnega društva. — Farna cerkev «v. Martina dobi prenovljen križev pot z krasnimi novimi okvirji. — Našemu iz cbraževalnemu društvu se obeta lepa pri-Jiodnjost. V kratkem ustanovimo telovadni odsek. Fantje že komaj čakajo. Obeta tc nam nova društvena dvorana. Prav, saj jo je treba! Ampak potem se začne življenje! In življenja potrebujemo. Fantje, naprej! Kvišku, oj mladina — v "boj za narod svoj — Bog in domovina — naj bo urapor tvoS. Na tfclol da se čim preje {'.družimo v telovadnem odseku. Na zda-r! »— Izobraževalno društvo priredi 29. junija, na praznik sv. Petra in Pavla, predavanje,. Točka: Naša misel — katoliška misci. Člani in prijatelji društva uljudno (vabljeni.
g Javen shod priredi Katol. politično društvo za škofjeloški okraj v nedeljo, tlne 27. junija, ob desetih dopoldne v društvenem domu. Poročata dr. J. Ev. Krek iu deželni odbornik E. Jarc. Na shod se vabijo vsi volivci škofjeloškega okraja.
g K. s. izobraževalno društvo v Mekinjah bo priredilo v nedeljo, dne 27. junija. cb pol štirih popoldne narodno igro •Hokovnjači«. Kratek predgovor o rokov-»ljačih in njihovem življenju Ibo govoril vč. g. lektor o. Kerubin Tušek.
g Gorje. Dne 13. junija je naše »Kmetijsko društvo« praznovalo desetletnico svojega obstanka. Zahvalno sveto mašo žc opravil v ta namen gospod ravnatelj Ivan Traven iz Ljubljane, ki je imel tudi primeren govor za to priliko. Popoldne •smo imeli shod, kjer so poročali gg. ravnatelj Traven, naš poslanec Piber in naš župan Jan. Posebno zanimivo je bilo njegovo predavanje o starostnem zavarovanju. Z vzgledi iz domače fare je pojasnil korist zavarovanja tako jasno, da je vsak, kdor ga je slišal, deja!: Dobro je to! — V našem »Bralnem društvu« smo ustanovili pevski odsek. Parkrat je že v cerkvi po-kazaJ, da ima dobra grla. Fantje, le za-pojte; petje je boljše kot pitje in vpitje. — Želeli bi tudi, naj bi pri raznih priredi t vali ne bil vedno ples na vrsti. Zadnji oglas v »Domoljubu« ga sicet ponižno •skriva, a toliko bol,i se šopiri na rdečih plakatih. Zakaj tako?
g Iz Stare Loke. Na izvanrednem obenem zboru Slov. katol. izobraževalnega društva dne 20. t. m. se je vpisalo 27 no-ivih udov, izmed katerih smo tudi novi od-jbor izvolili. S tem društvom se bo združila tudi farna knjižnica, kjer bodo udje in tudi drugi dobivali dosti zabavnega in druzega lepega berila. V društveni sobi iv kaplaniji bo tudi na razpolago nekaj slo-8«
venskih katoliških listov, kjer bodo udjo lahko vsako nedeljo brali, mesto po vasovanju in gostilnah hodili. Imamo pa tudi »Čebelico«, v katero bodo udje nosili svoje male prihranke. — Sena se bode letos precej manj nakosifo, kot lani. Celo spo-iiilad nismo imeli toliko dežja, da bi rušo premočil. Tudi žito je prav redko in kratko. Letos kaže. da bo šc slabša letina kot Jani. Samo sadje letos lepo kaže; čc Bog da, bomo jeseni obirali in tresli. — V nedeljo, dne 27. t. m., pride moška Mart ina družba iz Ljubljane v Crngrob, kjer bo imela ob 9. uri dopoldne opravilo. Povabljene so tudi druge družbe. — Most čez deželno cesto na fari so popravili, naredili so mu nov obok iz cementa. Tudi ograja, ki so jo napravili ob poti za vedo, jc bila jako potrebna, posebno ponoči je bilo nevarno, da si kdo ne omoči svojih kosti v vodi.
g Iz Krope. Dne 2. julija, na praznik Marijinega obiskovanja je v Kropi pri kapelici prva sv. maša ob 7., druga: s pridigo ob 10. dopoldne, popoldne ob 2. so pete litanije. Romarji pridite k Materi B. usmiljenja !
Sneberje. Tudi pri nas jc precoj volivcev, ki vlijo v Mostah. Možje! Nc dajmo se preslepiti, tudi če pride k nam Pre-dovičeva kočija z lepimi belci'. Mi bomo volili same dobre može, in gremo vsi na volišče!
Dolenjske novice.
Belokranjske novice.
d Iz Seiniča. Dne 15. junija je bil tu semenj. Ob taki priliki je navada, da se tudi malo več pije, posebno mladi fantje *ic poznajo mere. Tudi ta večer so fantje (popivali in prišlo bi bilo do tepeža. a bil ♦e tu orožnik. Ko je ta hotel napraviti mir, «c je neki mladi prenapetež protivil orožniku. Ta pa zagrabi za bajonet in ga zasadi razgrajaču v prsi. Zvrnil se je in v <iar trenotkih je bil — mrtev. To naj bo v svarilo šc vsem ostalim razgrajačem in postopačem, katerih je še veliko v Semiču.
d Kai je vzrok? Naj si čast. duhovščina se toliko prizadeva za pošteno ž'lv->jcuje svojih faranov, naj se cenjeno uči-itcijstvo še toliko trudi, ne izboljša se nič. Dokler hodi deček v šolo, je šc dober, ko pokaže pa šoli hrbet, pride v slabe družbe m se pokvari. One dobre lastnosti iz šole »utro zamro v srcu, ker sedaj se že ogib-V.e (l'dj cerkve kot vrag križa, ker ne sli-si nič lepega, kot same neumnosti in kletvice Kdo pa naj pomaga tu? Stariši, ne dajajte svojim dečkom denarja! Denar ie rn adini gotova poguba. Pazite, kam zabadajo vasi dečki! Ne skrbite le <za drugo blago, v prvi vrsti naj bo vaša skrb: skrb za otroke!
d Drugi kraji. Po drugih državah skr-be oblasti, da so ob nedeljah gostilne med sveto maso zaprte in da gre mlad svet v cerkev Kaj pa pri nas? Našim oblastim je to deveta briga, zato pa tudi imajo ^cdiio več posla, ker število zlobne/ev od
dne do dne raste in hudobije i zločini se vedno bolj ninože. Saj vedno siišinio o ubojih, ki se dogode ob nedeljah po gostil, jiah med mladino!? Zganite se, oblastva" in naredite nov zakon, ki bo določal, da ne smejo gostilničarji med sveto mašo nič točiti! Mlad svet naj gre v cerkev in jUlj si tam blaži srce!
d Bogastvo Belokrajine. Trgovci, mi Belokranjci imamo še mnogo dobrega vina, dasi se ga je že precej prodalo. Pridi Gorenje, z mrzle planine, vabi Dolenje v; gorke doline! V Semiški gori in dalje proti Črnomlju v Ručenski gori je šc veliko dobre pristne kapljice. Ne ustrašite se truda za dobro blago! Pa tudi žgan a se ee dolbi;slivovke, tropovke i droževke.-Opazovatec.
d Iz Seiniča. Dne 13. junija je zborovala »Kmečka zveza« za Belokrajino v. Semiču. Poročal jc deželni odbornik dr. Lampe. Na tem gospodarsko-poHtičnein shodu v Semiču so se sprejele naslednje resolucije z vzklikom: 1. Zbrani zboro-vaJci na javnem shodu v Semiču 13. junija prosijo veleslavni deželni odbor, naj preskrbi spopoluitcv vodovoda, ki jc že v rabi, a mnogokrat ob večji suši, kakor lani in letos, odpove in sicer poskrbi na ta način, da prevzame k vodovodu nove studence na Blatniku, oziroma pregleda, če niso pomanjkanju vode krive slabe cevi, zlasti pri izpeljavi vodovoda od Kota do Črnomlja. 2. Zbrani zborovalci zahtevajo od slavnih cestnih odborov v čmomlji in Metliki, da postopajo pri popravi cest bolj energično in previdno, da se ne za-dovolje s samim površnim nasipanjem istih, temveč skrbe tudi za preložitev vsaj večjih klancev sploh, posebej pa še ta bolj marljivo snaženje cest od preobi-lega blata osobito po slabem vremenu, pa tudi preden se cesta nanovo nasipa. 3. *£brani zborovalci prosijo državne in deželne poslance, naj po svojem vpiivu kot ijudski zastopniki fiospcše zidavo beIo< kranjske železnice. Zato se navzoSi zborovalci z vzklikom pridružijo deželnemu odboru, ki odločno zahteva, da se z delom vendar enkrat prične. 4. Končno izrekajo navzoči zborovalci soglasno in javno zaupanje vrlim poslancem S. L. S. in njenemu razboritemu načelniku dr. Šusteršič«.
Iz raznih krajev Dolenjske.
d Iz Št. Lorenca. Lepi uspehi živinorejskih zadrug na Gorenjskem in vedno ponašanje s krasno živino je vzdramilo tudi Dolenjce. Jeseni smo imeli tu živinsko razstavo, ki je dokazala, da so pri nas dani vsi pogoji za dobro živinoreja Videli smo pa tudi, da nam še veliko manjka in bo treba dobro plemensko živino cd drugod dobiti. Ko smo imeli račun mlekarne, ki se je prav dobro obnesel, saj je bilo v preteklem letu 270.000 1 mleka in 700 K čistega dobička, čeprav smo na inventarju nad 2000 K odpisali, smo tudi sklenili pre-membo pravil. Pridejali smo v § 2 v namen, da pospešuje mlekarna z vsemi potrebnimi pripomočki živinorejo ter pospešuje kmetijstvo z nabavo potrebnih strojev. Ko bi kar tako začeli dobivati lepo živino za domače ljudi ter naročili stroje,
bi se oglasili visoki gospodje: »Oho, kje imate pa pravico?« Potem bi slaba predla ubogi mlekarni. Zdaj smo vse pod paragraf spravili, da nam nobeden n;č ne more. »Zakaj pa niste osnovali posebne zadruge?« Potem imamo dvojno delo, dvojne stroške, dvojni odbor itd. Zdaj se pa vse pod isto streho opravi Živinorejsko in strojno zadrugo bomo lahko iine'i pod varnimi pravili mlekarne. — Živinoreja v pravilih pa vendar nič ne pomaga. Zbrali smo se skupaj štirje živinorejci ter jo ob enem z dvema drugima in živinorejskim nadzornikom Legvartom udarili gor na Oberštajersko, v kraje, kjer Mura teče in imajo 700 m nad morjem in še višje po planinah krasno murbodensko pasmo, ono živino pšenične in bele barve, ki je razširjena po Dolenjskem. Kako je gori, vam drugič povem. Kupili smo po dolgem gli-hanju tri krave in enega bika, gotovo najlepšo živino, kar smo jo tisti dan videli. Krave imajo ena 740 kg, ena 690 kg, tretja nad 600 kg. Druga je dobila povsod prve premije in je imela na dan redno po 22 I mleka. Od te krave smo kupiii tudi bika, ki je star 18 mesecev in ima še male ^obe. Tehta 640 kg. Človek bi ne verjel, ko ne bi sam videl. Živina je došla popolno zdrava domu. Krasnega bika ima zdaj Ba-lant na Vrhovem. Tako živino bi tudi vi radi imeli v hlevu, kaj? Kar pojdite jeseni pogledat na Gorenje Štajersko, kjer imajo še veliko prav lepe živine. Pravijo, da bo zelo po ccni, ko pride iz planin, ker jim je letošnja suša precej škodovala na senu. Za umne živnorejce, posebno za ude mlekarne je pa žc ta bik na Vrhovem velikega pomena. Kdor bo hotel imeti zana-prej veliko živino in res mlečne krave, bo moral tja kravo gnati. Splača se tri ure daleč voditi. Saj je že tele precei kron več vredno. — V prvi vrsti gre livala za ta lepi uspeli deželnemu odboru, ki nam je z znatno podporo omogočil nakup. — Obračamo se k sklepu še na vse razumne ljudi, da naj sami sodijo, če ne delamo res povsod za povzdigo dobrega gospodarstva. — Strašna smrt. Franca Zaletel, go-stilničarka v Dobrniču, se je peljala 16. junija v Čatež po nekaj vina. Kupila :e tam 13 vedrov in se vrnila domov. Sama je bila na vozu, ko je voznik ob malem klancu pod Zagorico stopil z voza, da bi zavrl. Konji so krenili na neznatno milino, voz se je nagnil. Franca skoči doli, voz se zvrne, ročica jo zadene na vrat, sod se je zvalil nanjo in jo stri. Na mestu je bila mrtva. Voznik je prestrašen klical na pomoč, da so prihiteli ljudje in jo spr •.vili v bližnjo mrtvašnico. Ponesrečena je bila vedno vzglednega obnašnja in pobožnega življenja. Smrt jo gotovo ni našla nepripravljeno. Prepeljali so jo v Dobrmčc.
d V Škocijanu pri Turjaku je pri občinskih volitvah zmagala S. L. S. Nasprotniki so si veliko prizadevali, pa se jim ni posrečilo.
d Smrt pobrati pod lopato, kar rodil je beli dan. Umrl je 7. t. m., previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v najlepši dobi svojega življenja Ignacij Travnik, star 22 let, trgovčev sin na Velikem Mlačevem pri Grosupljem. Trpel je tri tedne mučno bolezen, katera mu ni dala
prej miru, da ga je spravila v hladen grob. Bil je pošten, plemenit mladenič, znan da--leč naokoli. Spoštovalo ga je vse, kar ga je poznalo. V dokaz naj bo samo to, da še ni bilo v fari in tudi daleč naokol takega pogreba, kot sedaj. Od vseh strani, da nad 100 km daleč so ga prišli spremit k sladkemu počitku njegovi prijatelji. Nagrob-nico in pri mašioje pel moški zbor iz Ljubljane tako milo, da je vse utihnilo in na tihem prelivalo solze. Družina, ki jc izgubila svojega sina, oziroma brata, naj bo s tem potolažena in naj nikar preveč ne žaluje. Saj biva nad zvezdami preskrbljen.
d Iz Loškega potoka. Predavanje je priredila 13. t. m. »Dekliška zveza«. Predaval je g. Škulj o sestavi človeškega telesa. Predmet, ki bo obsegal več predavanj. Sedaj nam je opisal organe, ki služijo obtoku krvi, torej glavna dela človekove notranjosti, želodec in srce. Velike slike so nam sproti pojasnjevale opisovanje posamnih delov in njihovega delovanja. Pri vsakem delu so se omenjale razne bolezni, ki se pojavljajo, kaj jih iprovzroča itn kako se jim ubranimo in zaprečimo. Predavanje 'je bilo zanimivo in podučilo zares, saj človek marsikaj krog sebe v svetu pozna in zna; sebe, ustroj svojega telesa pa najmanj. Udeležba je bila kljub slabemu vremenu mnogoštevilna. — Novi dobrotniki našega »Doma«: Knavs J. (3) 10 K, Košmrl A. (4) 10 K, Anzelc .1. (22) 10 K, Debeljak A. (7) 10 K, Gašperjev 7 K, 'Orže M. (29) 10 K, nabiralnik pri g. A. Mohar (41) 12 K, Samsa Jan (46) 5 K. Debeljak Marija (11) 3 K, st. 2>K, Zbačnik J. (43) 2 K, Oražem Iv. (39) 3 K, Anzelc J. (31) 2 K. Kordiš J. (56) 2 K, MiDnč Fr. (I), Samsa (27), Grže M., Kordiš Neža, Orže Mat. ml. po 1 K. Vsi Malilog. Bog Vas živi! Bog Vam plati!
d Iz Poljan pri Ortneku. Na predvečer sv. Antona smo pokazali farani, kako ljubimo svojega č. g. župnika A. Lavrenčiča. Zbrali smo se pred župniščein, zapeli par pesem, rakete so švigale v •zrak, balončki razsvetljevali temno noč, občinski odbor se je pa godovnjaku poklonil. Med nami ni prepirov, kot en mož smo vsi, vsi ene stranke, to kažemo pri volitvah. Bog živi našega ljubljenca!
d Romarski vlak za dekanijo Šmarje
pojde tudi letos na Brezje in sv. Višarje in najbrže tudi na sv. Goro. Več pozneje.
d Telče pri Škocijanu. Shod S. L. S. /se je vršil v nede'ljo 20. junija na Telčah ipri Škocijanu. Poslanec župnik Hladnik je poročal o delovanju deželnega zbora. (Govoril je o vseh postavah, ki so se predlagale v korist slovenskega kmeta. Tajnik ■S. L. S. dr. Rožič je govoril o političnem položaju in o delovanju dež. zbora. Posedal je tudi, kako neustrašeno so poslanci S. L. S. zlasti dr. Šusteršič in dr. Krek nastopili za koristi bosensko-herce-govskega kmeta. Govornik je poljudno .razložil gospodarsko politično organizacijo S. L. S. Obema govornikoma so se iZborovalci zahvalili z živio-klici in ploskanjem. Na slieidu je bilo vseh skupaj gotovo nad tisoč ziborovalcev, ki so prihiteli od vseh strani, tako da lahko rečemo, da je bil prvi politični shod na Telčah živa
ipriča, da tudi vinorodna Dolenjska vstaja. Le naprej po poti izobrazbe in samopomoči!	i
Notranjske novice.
Idrijske novice.
n Silno delavni 'hočejo1 hiti novoizi-voljeni mestni odborniki. Ni jim namreč dovolj, da bi sedanje občinsko gospodarstvo vodili, ampak radi bi tudi dognali, kako je vladal bivši gerent. Mi bi jim svetovali, naj gredo še dalje nazaj v dobo, ko je še g. Dragotin županoval in tudi za preiskavo takratnega uradovanja določijo poseben odsek. Tak bi bil bolj potreben kot pa odsek z nalogo, da pregleda ddlovanje g. Zazula. Saj je ta gospod prejel pohvalo od politične gosposke za vestno in "nepristransko izvrševanje svoje službe. Bivše županstvo z odborom vred je pa nekaj časa dobivalo nosove, dokler niso bili vsi skup odstavljeni in večinoma tudi kaznovani. — Torej, gospoda, le trezneje; 'tako početje že tmeji na prismo-jenost.
n Podržavljena bo na*a mestna realka s prihodnjim šolskim letom. Veselimo se tega že zato, ker bo mestna občina razbremenjena, še boflj pa, ker bodo potem — kakor upamo — prišle v zavod •vzdržljive razmere. Doslej tlači občina realko kot mora. Da pri nas ni vse v, redu, kaže žalostni dogodek, ki se je izvršil 16. junija na pokopališču sv. Krištofa v Ljubljani, kjer sta se
n Dva realca ustrelila. Slab napredek 'v šoli in skrb radi slabega spričevala — združena z versko mlačnostjo. je navdala dijaka 6. realke Franca Vončina »n Milana Zilič z mislijo, da si bosta končala svoje •mlado življenje. Dobila sta revolver in 16. junija na vse zgodaj odšla iz Idrije proti Ljubljani vsak seveda »po opravkih«. V Ljubljani sla se oglasila še pri očetu Ziličevemu in uri nekem drugem dijaku ljubljanskem. Šla sta gledat na pokopališče, pa odšla. Ob angeljevem če-Sčenju sta prišla nazaj h grobu, kjer je zakopana mati Ziličeva. Cerkvenik, ki je zvonil, je slišal dva poka. Šel je pogledat in našel je oba mrtva na tleh, drug je bil od druzega obrnjen. Revolver je bil pri Vončini, 'ki se je menda zadnji ustrelil. Zilič pa se je ali saun ali ga je Vončina. To je cili, ki do njega vodi mladino »Svobodna Misel« in podobni brezverski listi. Starše obeh nesrečnih dijakov pa pomi-lujemo.
Iz raznih krajev Notranjske.
n Iz reške doline. Tako mnogoštevilne udeležbe pri procesiji sv. Rešnjega Telesa kakor letos, niti najstarejši ljudje nc pomnijo. Čudno nam se je zdelo, da ni bilo uradništva okrajne sodnije v Ilirski Bistrici, baje zato ne. ker da ni gospod dekan poslal vabila. Pač pa je bilo tiradn.-štvo davkarije in orožništvo navzoče. Bistriški župan Albert Vencin«v, namesto . da bi pri procesiji z odborniki občino zastopal, popihal jo je rajši v belo Ljubljano, občudovat kreposti in vrline velikega Slo-
vana Hribarja, svojega ljubljanskega kolege, _ Tudi bistriški požarni brambi se ni vredno zdelo, udeležiti se procesije, vsled tega priporočamo visokemu deželnemu odboru, da o priliki delitve deželnih podpor gasiinim društvom, na to ne pozabi. — Ilirska Bistrica, zadnja trdnjava na meji Primorske, kjer vlada liberalna klika, se je pričela rušiti, ljudstvo vedno bolj in bolj spoznava hinavstvo liberalne stranke, ter se toliko trdneje oklepa in zbira pod praporom S. L. S. — Vsem našim pristašem toplo na srce polagamo in priporočamo, da podpirajo le tiste trgovce in obrtnike, kateri so odločni naši somišljeniki. S tem pomagajo tudi stranki sami, marsikateri je takorekoč primoran stati v nasprotnem taboru vsled tega, ker je odvisen od nasprotnikov, dasiravno jc v srcu naš pristaš. V trnovski mlekarni imajo še vedno uslužbene mlekarje Nemce — protestante, no, saj ni čudno, ker imajo vodstvo v rokah prvaki trnovskih liberalcev iu ti ljudje podpirajo silno radi vse, kar je protikatoliško. Toda kakor Hrvat pravi: »Svaka sila do vremena,« tako bode tudi tu. Ljudje so se naveličali poslušati vpitje in zmerjanje Nemca-protestanta, kateri se še niti slovensko govoriti ni naučil, dasiravno je že osem let tu. Vsled tega nameravajo naši somišljeniki ustanoviti v Bistrici novo mlekarno, kar z veseljem pozdravljamo. — Novo trgovina manuiak-turnega blaga je odprl v Bistrici g. Milo-šnik, možakar sicer »i še pokazal svoje barve, vendar upamo, da bode naši stranki naklonjen. Naših somišljenikov trgovine v Bistrici so sedaj le dve in sicer gg.
Josipa Hreščeka in Franceta Starca, drugo je vse liberalno. Zato ponovno opozar: jamo vse pristaše S. L. S. po vsej reški dolini in okolici, da je njihova sveta dolžnost kupovati edinole pri naših pristasih, držeč se gesla: Svoji k svojim!
n Z Blok. Občinske volitve so se za-vršile 4. junija. Liberalci, ki so dolgo vrsto let neomejeno gospot&rili v občinskem odboru, so bili premagani. Vse njihovo zabavljanje jim ni nič pomagalo. Krepki nastop od naše strani v zadnjih dneh jim je prečrtal račune. Kar jeze so pihali, ko so propadli v tretjem in drugem razredu. Na cesti in v gostilni so napadali in zmerjali naše pristaše. In taki ljudje, taki suroveži naj bi sedeli v Oibčinskem odboru! Zelo poučne so bile za nas te volitve. Pokazalo se jc, na koga se imamo zanesti, kje so značaji. Slabo so se izkazali Trojičani. Kar jih je prišlo, so po veliki večini volili liberalno. Mož, o katerem se je mislilo, da je steber S. L. S. v onem kraju, je potegnil z liberalci. Da bi mu teknilo! Tudi pri nas se je precej razjasnilo. Kakor se za plugom pokažejo skriti iu škodljivi črvi, tako so nam volitve pokazale mnogo skritih iiberalccv, strahopet-nežev, hinavcev, neznačajuežev. Zjutraj so še obljubovali, da pridejo, a ko je prišel čas, so jo pa odkurili na polje. Drugi so dali besedo in roko, da so za naše kandidate, a ko so stopili na volišče, jim je srce skočilo v hlače, kar sapo jim je zaprlo in komaj slišno so izgovorili ime nasprotnega kandidata. Zaresno obljubiti, storiti pa ravno nasprotno, ali je to možato? Da se ne sramujete snesti svoje be»
GORIŠKA.
Ključ do boVše bodočnosti. Poljedelski minister dr. Braf je pretečeni mesec govoril v proračunskem odseku o kolon-skeni vprašanju. Pri tej priliki je dejal: »Koionsko vprašanje (je vejiko socialno vprašanje. Danes ga ni mogoče še rešiti, ker je zelo zamotano, zlasti v Dalmaciji. Začeli bomo z reševanjem tega vprašanja tam, kjer ni toliko težkoč, namreč na Goriškem. Tu napravimo začetek socialnemu delu, ki je hočemo potem raztegniti na vse južne dežele, da zabranimo izkoriščanje kolenskega ljudstva.« Kaj znači ta izjava? Ta izjava znači prvič, da se S. L. S., da se katoliški kmečki poslanci resno trudijo v delu za naše ljudstvo; s svojim nastopom m delovanjem so vlado privedli do tega, da se je začela resno pečati s ko-lonskim vprašanjem, ki ga hoče najprvo rešiti na Goriškem. Drugič pa ta izjava znači, kaj pomeni, če se ljudstvo samo zgane za stvar. Ko bi koloni žc par let po svojih shodih ne bili imeli vedno na prvem mestu kolonskega vprašanja, bi se gotovo še danes živ krst pri vladi ne zmenil za kolone. Ker pa ste se oglasili in se oglašali vedno in vedno, ker se združujete, vas vlada vpošteva in delo poslancev ima večji uspeh. Ta slučaj pa naj bo opomin • tudi drugim našim kmetom. Ne pričakovati, da bodo poslanci samii storili vse. Sami se morajo kmetje gibati in po shodili in društvih združeni zahtevati svojih pra-72
vic. — Pa še nekaj! Koliko kmetov poznam, ki pravijo: »Čemu i> teh rečeh govoriti, ko pn nič ne bo. Dobro bi že bilo, toda kaj pomaga, če mi zahtevamo to ali ne. Je prav vse eno, če sem zraven na shodu ali ne.« Tak kmet jc na napačni poti. Kdor misli, da bo vlada kaj storila za ljudstvo, nc da bi ljudstvo to zahtevalo, se moti! Prav tako pa jc gotovo, da se važne spremembe in izboljšave ne dajo doseči v enem dnevu; ampak za to je treba vztrajnosti in potrpežljivosti. Torej, dragi kmet! Združuj se po »Kmečkih zvezali«, podučuj se tu o svojih zahtevah, zahtevaj od vlade svojih pravic! S tem podpiraš v delu tudi svoje poslance in jim daješ navodila, kako naj postopajo. Prava izobrazba in organizacija bosta rešila naš kmečki stan! To je ključ do boljše bodočnosti kmečkega stanu!
Liberalne kulture se sramujejo. Kdo? I, liberalci! Čudno! Pa je le res. Gorenje-poljski učitelj, znani Klavora, je tožil g gorenjepoljskega vikarja, češ, da ga je ta žalil v nekem poročilu na glavarstvo. In sicer je bilo v poročilu rečeno, da je šolsko vodstvo krivo prepira, ki je nastal pri veselici, ki jo je priredil na sveti večer učitelj Klavora. V tem prepiru je bil eden »rediteljev«, najhujši liberalni zdražbar ranjen od nekega mladeniča. Silno se je čutil Klavora žaljenega tudi po stavku, čes, da širi liberalno kulturo. No, gospod
sede! Dobro smo si zapomnili take ljudi Saj vemo, pri čem da smo. Čast pa vam" možje, ki ste se zavedali svoje dolžnosti' ki ste prišli kljub obilnemu delu in oddali svoje glasove možema, o katerih vsak ve da ne iščeta svojih koristi, ampak delata res za ljudstvo eden kot deželni poslanec eden kot načelnik posojilnice. Še enkrat; Čast vam! Lahko rečemo, da smo zmagali. Večina novoizvoljenih odbornikov so taki, ki so se vedno šteli med pristaše S. L. S. in za take tudi vedno veljali. Iz. voljeni so tudi od mož ,ki so odločni nasprotniki dosedanjemu liberalnemu go. spodstvu. Ali bodo ostali stanovitni, ali se bodo skazali vredne zaupanja teh mož,sc bo kmalu pokazalo. Povemo, da nekaj slutimo. Razne govorice se slišijo med ljudmi, da se nekateri teh mož nameravajo znova prostovoljno podati liberalnemu go-spodstvu. Ne mislimo s tem vplivati nanje. Naj store po svojem prepričanju, Kako se bo zgodilo, bomo že poročali. Mogoče je vse, kjer ni značajnosti. Naj se zgodi karkoli, mi botno nadaljevali za-početo delo.
Najdeno starinsko orožje. V Dolenji-vasi pri Cerknici na Notranjskem, na hribčku, ki se imenuje Teržiščo, je bilo najdeno starinsko orožje. Te reči so jako zanimive. Našel jih je Janez Urbas v Dolenji-vasi pri Cerknici št. 36. Ako si jih želi kdo ogledati, naj pride, ker so ti predmeti jako zanimivi. Predmeti so sledeči: 70 sulic, 10 mečev in ena čaka, ki je jako zanimiva, iu še mnogo druzih otvari. Kdor si jili želi nabaviti, naj pride v l>olen]ovas k zgoraj omenjenemu posestniku.
vikar je bil oproščen v Kanalu iiii v Gorici. S tem je ta reč pri koncu. — Toda v resnici čudno je, od kedai jc tako razža-ljiva ta liberalna kultura. Liberalni listi, liberalni učitelji, liberalna društva jo širijo, jo priporočajo kot pristno, nepoitare-jeno in nepokvarjeno blago. Nikomur, ki je to reč prodajal, doslej še ni prišlo na misel, da bi po končanem delu vzel žajfo in si otnil roke. Klavora jc prvi to poskusil pred sodnijo. Ker tu ni nič pomagalo, pojde k Gabrščeku, ki prodaja liberalno žajfo in oba bosta prala liberalno kulturo, Pa mislimo, da zastonj, ker zamorec ostane vedno črn, kakor tudi na gnojišču vedno po gnoju diši. Nc pomaga nobena žajfa! Liberalna kultura je za nič. Pa je ven! Prodajalci sami se je sramujejo!
Na Cerkljanskem so liberalci 6. junija ustanovili liberalno politično društvo. Za botra temu novemu otroku je bil Gaber-scek. Pa ne bo sile, otrok je šibak. Preveč je udarjen na pijačo že ob rojstvu. — Isti dan je naša mladina •— 300 po številu -priredila lepo slovesnost. Blagoslovila sc je fantovska zastava družbe Jezusove, Jaka mladina nam je porok, da liberalizem med nami ne bo rastel.
Lokovec. Naborna komisija je iz naše občine potrdila v vojake 24 fantov, kar pomeni za naše razmere veliko število in znači, da so naši fantje res — korenjaki. Pred kratkim je prišel k nam agrarni pro-
rok Mermolja z nekim doktorjem, menda je bil Medvešček. Medtem, ko jc Mermolja razlagal, kar je prodajal že po vseli shodili, je Medvešček skušal pojasniti starostno zavarovanje. Kako sc 11111 je to posrečilo, je dokaz to, da so ljudje potem pripovedovali, da bo moral kmet plačevati zase in za svojo ženo ter otroke 70 K na leto. Zabavljal je zoper klerikalce itd. Ko se mu je povedalo, da je načrt zavarovanja pravzaprav napravil vodiitelj čeških agrarcev Prašek, ki je btl tačas minister, so pa goriški agrarci v Lokovcu slovesno izjavili, da je Prašek izdajavcc. Česar noben češki agrarec, nc noben češki kato-liško-narodni kmet ne ve, to vedo goriški agrarci, — da je Prašek izdajavec. Kaj vse si naši agrarci ne izmislijo, samo da imajo izgovor! — No, dne 10. t. m. popoldne je imel v našem društvu predavanje 'zastopnik S. K. S. Z. iz Gorice Kremžar, ki nam je poljudno razložil načrt starostnega zavarovanja. Tu smo spoznali, kaj vse je g. dr. Medvešček v svojem govoru zamolčal dobrega in pridal slabega, da bi nas nahujskal proti zavarovanju, ki ga liberalci nočejo. Tako delajo agrarci!
Ban.škfa planota, znana pred vsem vsled svojih slabih cest, dobi sedaj novo cestno zvezo. V najkrajšem času se bo pričela graditi cesta od Avč proti Levpi iu od Grgarja proti Batam.
Na Drežnici (pri Kobaridu) so imeli v petek, 18. junija veliko slovesnost na čast presv. Srcu Jezusovemu. '1 e cerkvene slovesnosti se je udeleževalo vse, kar ni šlo v svet. Po slovesni sv. ninši se je razvila velika procesija s sv. Rošnjim Telesom. Navzočih je bilo poleg domačega č. g. kurata Kalina še pet duhovnikov, med temi en gospod iz sIovnnsKe Benečije. — Isti dan popoldne po blagoslovu in litanijah je bilo v društvu predavanje. Predaval je zastopnik Zveze iz Gorice. — V pondeljek, 21. t. m. so Drežničani odpeljali svojo živinico na planino. Bog daj srečo!
Vojaštva je vse polno v soški dolini. V Volčah, Kobaridu, Bovcu so planinski lovci, kakor vsako leto. Poleg teli je v Volčc prišel oddelek 97. pešpolkn. v Kobarid in Robič pa po en oddelek 17. peš-polka iz Celovca. Pretečeni teden je komi poveljnik Potiorek iz Gradca pregledoval celo mejo. Bil je na Livku, Robadišču, na Mataiurju. Cez Stol je odše! na Bovško. — Cujcmo, da pri nekaterih oddelkih nekateri podčastniki zelo zaničujejo slovenske fante. Ce dobimo še kai priiožb, izročimo zadevo poslancem, ker ne dopustimo, da bi že vsak nemškutar, ki slučajno nosi dve zvezdi pod vratom, psoval slovenske fante, ki jih hvalijo radi njih hrabrosti vsi poveljniki.
Neresnična govorica. PretrjČenf teden se je po goriški okolici iz Renč razširila govorica, da se je v Renčali ustrelil mesar g. Hebat. Ker je bilo prepozno preprečiti, da bi ta notica ne izšla v »Domoljubu«, ki se je že tiskal, moramo danes označiti dotično govorico za neresnično. Veseli nas, da g. Hebat še živi, želimo mu dolgega življenja, četudi je v »Soči« lnid na nas. To pa nič nc stori. Napačno vest
smo popravili in popravili tako storjeno krivico.
Birma na Kanalskem. Prevzv. knezo-nadškof so birmovali pretečeni teden na Kanalskem. Dne 12. t. m. je došel visoki nadpastir v Kanal. Povsodi je bil slovesno sprejet. Dne 20. t. m. je bila birma v Levpi, dne 24. pa v Lokovcu. S tem je binno-vanje na Kanalskem končano.
V Bovcu je umrla ga. Terezija Jonko, stara 77 let.
Visoki gost na Goriškfem. Pretečene dni je potoval po Goriškem generalni štab, v katerem se je nahajal tudi nadvojvoda Franc Salvator. Dne 18. t. m. je prišel v Gorico. V nedeljo je zopet odpotoval. Dne 15. t. m. je bil v Konmu.
Iz Cerkna. Okrog 150 mož se je 20. t. m. zbralo v »Gospodarskem domu« k zborovanju. Ustanovila se je ta dan »Živinorejska zadruga« in pa »Zavarovalnica za govejo živino«. Govorila sta med drugimi gg. dr. Pavlica in S. Premrou iz Gorice.
Logaška čebelarska podružnica ima
v nedeljo, dne 27. junija t. I. ob 3. uri popoldne svoj občni zbor v Lazah pri Planini pri podružničnem blagajniku g. Jožefu Klančarju. Prosi se ude, da pridejo pohiošteviino ter pripeljejo seboj tudi druge čebelarje in prijatelje, čeprav niso udje, ker bo sestanek zelo zanimiv. Šlo bo tudi nekaj medu na dražbo v prid podružnice. Predaval bo zastopnik osred->11 je ga čebelarskega društva iz Ljubljane med drugim tudi o pomenu čebelarske zadruge v Ilirski Bistrici.
Narodno gospodarstvo.
II. živinorejska razstava v Selcih je
bila 14. junija. »Domoljub« je že opeto-,vano opisal važnost takih razstav za našega kmeta živinorejca. Do novejših ča-č;ov ni bilo navade med Slovenci prirejati sličnih razstav. A obrnilo se je tudi v tem oziru dokaj na bolje in upati je. da bodo te vrste razstave med nami vedno pogosteje. Živinorejske zadruge rastejo med nami dan na dan, kar je le hvale vredno, in neobhodno potrebno, ako hočemo hitrim korakom izboljšati našo goved, pomnožiti kapital v hlevih, razbremeniti zadolžene kmečke domove, zagotoviti kmetu večje, stalne dohodke.
Od prve razstave pred dvemi leti do dames ima naša govedoreja zaznamovati Jep napredek.
1.	Snažnost pri govedi je prvi pogoj za lep telesni razvoj. »Snaga je tretjina klate,« tako nam je g. konzulent Lcgvart neštetokrat ponavljal pri predavanjih, pri nadzorovanju hlevov. Pogosten pouk v tem oziru je rodil obilen sad. Na vsej letošnji razstavi nisi videl nesnažne govedi razen ene. ki je med potjo naletela na ta nepridiprav. Glede snage je ipremovalna komisija izrekla opetovauo priznanje.
2.	Pašna živina, zlasti krasne telice, ido devet centov težke, so premovalni komisiji posebno ugajale, dokaz, kaj naredi paša pri mladi govedi.
3. Večmesečno napajanje z mlekom pri mladih teletih (si lahko opazil na razstavi) nikakor ne škoduje, nasprotno, razvije ti mlado žival vsestransko in povrne .vrednost porabljenega mleka bolj kakor vsaka mlekarna.
Glede bikov omenim, da se bodo mnogi naši mladi kmalu kosali z pinegav-skimi. Pa kakor na Pincgavskem tako vidiš tudi pri nas, da slabo in nepravilno razviti plcmenjaki dajejo enak zarod, zato naj zadruga nikdar in nikoli ne gleda na nizko ceno plemenjaka, marveč naj ga plača četudi precej slano, da je le pravilno razvit in odgovarja vsem zahtevam, ki mu jih stavi zadruga. Tudi letošnjo jesen bode dobiti pri naši zadrugi nekaj prav lepili plemenskih kosov.
5. Gnojnice, pravilno urejene, ic tudi ogledala premovalna komisija in se prav pohvalno izrazila o lepem napredku' tudi v tem oziru. Uspeli teh gnojnic nam kažejo danes mnogi z gosto in veFko travo zaraščeni travniki, ki sušo občutijo veliko, manj, kakor drugi nezagnojeni travniki.
Ker je med kmeti še veliko neverjetnih Tomažev, le en zgled, ki ga vsakdo lahko prime. Tukajšnji gospodar je redil štiri do pet malih domačih goved, odkar ima štiri leta gnojnico, redi osem goved, med temi štiri velike, krasne Pincgavke.
Zastopniki deželne vlade, deželnega odbora, »Zadružne zveze« in nekaterih živinorejskih zadrug so se veselih in zadovoljnih obrazov poslovili od nas z zagotovilom, da bodo tudi v prihodnje storili vse, da zadružna misel prešine vso deželo tudi glede govedoreje, ki že sedaj v teku par let kaže lepe uspehe našemu kmetu, ki si tem potom z vztrajnostjo lahko podvoji hlevsko premoženje in utrdi tisti stan, ki je steber dežele in države.
Povzdiga živinoreje.
Prcidem na najvažnejšo gospodarsko panogo v deželi, na živinorejo. Tvariua je tako obširna, da morem na kratko omeniti le nekaj misli. Hvalevredno je, da je deželni odbor začel zadrugam in zasebnikom dajati po polovični ceni plemenske bike. Nerazumevno mi je pa, zakaj se ne dajo tudi telice. Reja čistokrvnih pasem je brez telic nemogoča. Navadno dajejo v drugih deželah tudi za telice podpore. Tako so dobili na Češkem 1. 1906 557 bikov in 716 telic, 1. 1907 pa 614 bikov in in 776 telic raznih pasem od deželnih kulturnih svetov za polovično ceno. Iz številk se kaže, kako se živinoreja v najbolj razviti deželi naše države podpira.
Morebiti bi kazalo, da se vselej udeleži nakupa kmetovalec tistega kraja, za katerega je živina namenjena. Naši kmetje poznajo živino jako dobro že na prvi pogled.
Ne moremo pa priti do enotnega postopanja pri pasmah. Naši strokovnjaki so si popolno nasprotni. Za Dolenjsko, pravijo, sc ne sme upeijati simodolska živina, ker ni za naše kraje. Pravil sem to našemu gospodarju, priprostemu kmetu, ki ima že dolgo simodolce, »Zakaj pa ne?« pravi mož. Razložil sem mu razne pomisleke, ki se navajajo proti tej pasmi.
»Če pri nas ne bo vspevala, ne bo nikjer Saj imamo najboljšo živino iu reja naših volov je daleč Okoli znana.®
Mož je imel prav Videl sem prašička iorkširca v našem kraju, ki je imel pri 9 mesecih tri cente. Drugi kmet je tudi dobil lepe jorkširce, pa iili je zanemaril. Bili so slabši, kakor domači. Ali je bila pasma slaba? Gotovo ne, le ravnanje, krma in skrb za žival je bila za nič. Pri aas izgubi pogosto lepa goveja živina od drugod svoje dobre lastnosti. Tega ni vzrok živina, temveč slaba krma, slabi hlevi in pomanjkanje paše.
Najboljše bo, če se bolj razumni kmetovalci enega okraja odločijo za eno pasmo. katera se domačim razmeram najbolj prilega, to vpeljejo in jo z vsemi močmi pospešujejo.
Preidein na eno glavnih ran našega kmetijstva. Začeli smo z vpeljavo dobre živine, nismo pa poskrbeli za boljše pridelovanje krme m dobro gnojenje. Začeli smo hišo pri strehi zidati. Veliko se izda v zadnjem času za umetna gnojila, toda večina naših kmetovalcev nima denarja zato. Draga umetna gnojila kupujejo, doma se iim pa gnojnica popolno izgubi in im dež izpere hlevski gnoj, da izgubi nai-manj eno tretjino svoje vrednosti. Ne bom govoril danes o naših hlevih, ki so kakor ječe za ubogo žival in kal različnih bolezni. Opozoriti pa hočem na veliko škodo, ki jo trpe naši kmetovalci na izgubi gnojnice in izpranju gnoja. — Strokovnjaki so cenili škodo pri izgubi gnojnice in poslabšanju gnoja pri eni govedi na 00 do 70 kron.
Naša dežela je imela po zadnjem štetju 24.S2] konj, 253.839 goved in 107.836 prašičev. Te številke kažejo, koliko izgubi naše kmetijstvo vsalko leto ua domačih gnojilih. Lahko kdo reče, da je račun previsok za polovico, da je desetkrat preveč. Računaj le po svojem dejansko izgubo, vendar boš našel, da so naši kmetje pri tem jako oškodovani. Raz-unevno nam postane, zakaj imenujejo Švicarji gnojno jamo svojo zjato jamo, razumevno tudi, zakaj se jc Švica tako zelo gospodarsko povzdignila.
Naši kmetje morajo popraviti svoje hleve, ker v slabih hlevih jc pravilna živinoreja neizpeljiva. Ali bodo zmogli z lastno močjo? Mnogi pravijo, da gotovo, saj dajo tudi milijone vsako leto za pijačo. Zalibog je res, da se potrosi mnogo denarja za alkohol. Zato pa rastejo dolgovi, v mnogih hišah morajo vsi domači delati in pomanjkanje trpeti zaradi pijanca v družini. Poznam pa gospodarje, 'ki imajo dosti otrok in skrbno delajo, pa vendar niso v stanu popraviti gospodarskih poslopij. Nekaterim razpadajo hlevi, morali bodo napraviti nove, toda kje se bo denar vzel. Raje prodajo posestva in gredo v Ameriko, kakor da bi si nakopali dolg, katerega ne bodo mogli plačevati.
Rešilna se mi zdi misel dr. Kreka: Dežela mora pomagati svojim otrokom v zadregi. Čc naši kmetje v resnici trpijo tako izgubo, je dolžnost stranke, kmeta obvarovati škode in mu pomagati, da bo mogel živeti. Prav vsein ni mogoče pomagati.
5'-
Ko bodo naši pametni gospodarji spoznali veliko korist, se bodo sami radi lotili dela. (Dalje prihodnjič.!
Jasno slavo!
ffeft I"0."';? živce Imamo, karpoznamo osveževa.n In bolečine olajiujoči Feile.lev fluld
? K . id X?."1"1 s,or,c" » PoskuSnJo L?. »ink0; Na">fl»e pri F.. V. fellerju v S-a-' 'V 16 (Hrvatsko.)	Marino
Proti slabemu telesnemu odvajanju
priporočajo najbolj znani specialisti prav radi eno do dve jedilni žlici pnrodne Franc-Jfožeiove grenčice. Uživajo jo radi tudi ljudje bolj občutljive narave, ker odvaja povsem nalahno ter čisti kri._
Navodilo o zdravljenju nam poroča neki bralec, ki je isto poskusil: Po vsaki kopeli na prostem naj se vedno zavzije dve ali tri Fayevih pristnih sodenskih mineralnih pastii. Učinek je izvrsten proti sližu ru bronhialu. Zatorej nc pride poitem po kopanju nikako iprehlajenje.__
Zakaj bolehajo otroci na driski? \
hladnih letnih časih se razmeroma kaj ,redko in nenevarno pojavi griža; v poletni toploti pa jc ista gostejša, da, v najbolj vročili mesecih celo prav številna in njen pojav je v teh časih tako nagel, tako nevaren, da. se umrljivost med otroki naravnost strašno množi. Ta strašna resnica, katera se navadno v velikih mestih .najbolj pokaže, pa jo lahko tudi v veliki meri opazujemo med kmetiško deco, jc z dvema prav važnima činiteljcma v tesni zvezi, namreč: vsled vročine zmanjšana otroška telesna utrjenost iu neznansko hitro pomnoževanje bakterij in kemično razkrajanje kravjega mleka. Od vpliva zadnje škodljivosti kaj laliKO mati obvaruje otroka, posebno v času, ko menja živina klajo. ako rabi Ižkv.ično za hranitev otrok skoraj pol stoletja priznano dobro, iz čistega planinskega mieka obstoječo Nestie-jevo otroško moko. katera je vedno za porabo gotova, ki vedno nasiti, se nikdar nc skisa ali ne razkroji, pa uravna delovanje prebavil.
Državna glasbena skušnja in počitniški tečaj.
Pri nedavno se vršečilt c. kr. državnih skušnjah za pouk v glasbi so b/li preizkušeni sledeči kandidatje glasbene šole Kaiser na Dunaju: za gla'sovir: g. H. Drager, gdč. W. Dorrich, Gr. Frisch (Hub), P. Halmschlager, L. Ho mik, E. Ho-berstorfer, (Bruck na Muri), M. Hoch-inann (z odliko), D. Jorgovic, (Veršec), A. Kraus, (z odliko, Krnov), H. Kriegler, I. Lustig, M. Thtirler; za violino: gdč. F. Elsner; za orgije: gdč. W. Dorrich; za petje: gdč. M. Gross (Tropava), Chr. Kurz-thaler in g. G. Laufkc (Falkenau). Dnč 15. julija se prične na glasbeni šoli Kaiser 11. glasbeni počitniški tečaj za glasovir, petje, violino, orgije, harmonij, kontra-piinkt, metodika in pripravljanje za državno izkušnjo.
Prospekte za taiste, kakor za pismeno teoretični pouk daje ravnateljstvo na Dunaju, VII/1, Zieglcrgassc 29.
na« 0. iDetnšar km
zdravnik - strokovnjak za kožne bolezni
Ljubljana, Mestna hranilnica.
Opomba k modni barvi. Kakor se razvidi iz vseh modnih poročil, bo pri vseh damskih oblekah imela prednost bela barva. Kakor je pozdravljati to svetlo radostno poletno obleko, tako je tudi paziti na to, da trajno ohrani polni učinek, ker bela obleka je lepa samo potem, ako je bleščeče bela. Zato priporočamo prav posebej v tej seziji točno porabo labodjega miila (Schichtovcga gostega ka!i-vega mila). To slastno, absolutno zanesljivo milo očisti celo najnežnejša blaga, ne da bi se jih količkaj prijelo ali napravilo ne lepovidna. Naj bo že platno, volna ali svila, labodje milo jim da svetlobo in blesk popolne novosti. Pav.ite na navodilo na zavitkih labodjega mila.
m
m
P.
m $
M $
m
Gfermvallo
železnato Jfina-Vino
Driavno odlikovanje in čantni diplom k alatl ii'
Hiprtienlina ramtava na Dunaju 1008: "	—" -,e in «r-*-' —
:olajni.
Povzroča voljo do jedi, okrepča živce, pobol jša kri in je rekonvalescentom in malokrvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet.
Izborni okus.
Večkrat^odllkovan«. Nad 6000 zdravniških »pričeval.
J. SERRAVALLO, c. io kr. dismi irtaiildi
---TRST-BarkovlJe. "
LOTERIJSKE ŠTEVILKE.
Trst, 19. junija. 5, 51, 78, 20, 33.
Line, 19. junija. 84, 37, 49, 8, 7.
ŽITNE CENE. Cene veljajo za prodalo blaga od strani kmetovalcev.
Za 100 kilogramov.
Ljubljana, 22. junija 1909.
, 30.-
'«»■"•' 20.-«.»»«••• ,9.50
Pšcnifa , Rž . --. » , , Oves . . , , Ajda, črna . , Ajda, siva . . Proso, rumeno Proso, belo . , •Icčmeii . . , Fižol, koks . . Fižol, tnandalon Fižol, ribenčan
19-17-18.-17.-30-26-28.-
SmeSnice.
Pred porotniki Zagovornik ko vidi, da je njegov varovanec zaspal vsled velike vročine: »...in to je, gospodje porotniki, najboljši dokaz, da je moj varovanec nedolžen! Ali bi mogel hudodelec, ki ima slabo vest, tako mirno spati!«
Abstinenca in zmernost. Pijanček (sani s seboj): »Prej bi se človek navadil abstinence, kakor pa zmernosti; kajti prav nič piti, to že še raznmim, toda malo piti, to mi nc gre v glavo!«
se kot naravna
i^namiznavoda irvevrsfeinkoi zdravilna voda
zoper reJKoče organskega dihanja in zoper bolesti iulodca in mehurja najbolje priporoCa.
1683	Sprejme se takoj	2-1
učenec za ključavničarsko nčeme.
Anton Ličar, ključavničar, Škofja Loka.
za mizarsko obrt se takoj 1	sPreinlc- Naslov: Franc Vel-
tfila»Ml£t&9 kavrh mizarski mojster Viž-marje, p. Št. Vid pri Ljubljani.	1630 3—1
2 dobra pomočnika
sprejme takoj Jožef Munih, krojaški mojster, 1566	Podbrdo ob Bači.	3-1
Žapna-anksr-ura ki kažs dneva.
imoil!
Ta ura kaže natančno
dan, datum in mesec Vsak večer ob 12 uri skočijo kazalci avtomatično okoli, s čim se pokažejo na kazalniku sami od sebe dnevi in datumi Razun toga ima ura prima anker kolesje, dobro idoča v solidnem o sidir.-.ncm okrcvu (na željo tudi v niklu} ,.Re-montoir" ura sc navija vlakih {.iG ur, kolesje teče v 15 kamnih s kovir.astim fantaz kazalnikom Cena samo K «<> .'»c, 2 kosa K	Te ure razpošiljamo
natančno regulirane in jamčimo za dobro kolesje s Bletnim jamstvom. Razpošilja sc proti povzetju, nc da bi se doplačalo, poštnine in carinc prosto. Tovarna ur
Weltall Watssh, Chaux tis Fonds St. 8?
(Švica). Ka pisma v Švico se nalepi znamka za i!> vinarjev, na dopisnice pa za la vinarjev.	1 8> U-l
: TEODOR KOEN :
poKrivalsc streh in klepar ier vnaljavso vodovodov,
Ljubljana, Slomškove ulice št. 3 in 10
ter lastnik že flrt let obstoječe trgovine Josip Stadler v Ljubljani, Stari trg š(. 9, se priporoča za napravo vseli v njegovo stroko »padajočih del - Glavno zastopstvo za slovenske dežele za najnovejšo razsvetljivo „BrikeUid"-luč, oblastveno dovoljena za upeljave v stanovanjih, gostilnah, prodajalnah itd Najcenejša luč, brez vsake nevarnosti, najenostavneja oprava I.ični mali aparati se napolnjujejo z malimi ,.Brile ettid"-kosi ter vodo Vsa noj nila in prospekte dob' na željo vsakdo pri meni brezplaei
i
i
I
as-lačno. 1003 14-t
ive IBlefni deklici
i poštenih starišev prejme v uk Terezija Zlh rl I za šivilslvo, ob enem tudi trgovina z mešanim " blagom. Želijo se šolska spričevala Oglasi na naslov
IVAN ZIHEHL, trgovec, Mokronog. 1781 1-1
z dvema sobama, prostorno kletjo hlevom za 2 para živine, svinjskim hlevom ter šttpo in dvojnatim kozolcem se z vsem zemljiščem vred proda za 4400 kron. Posestvo obsloji iz sadnjega in zelenjadnega vrta, njive 7 mernikov posetve, vse v lepi legi, le 10 min. oddaljeno od kolodvora Straža. Pri hiši je vodnjak. Lastnik: Alojzij Kočjaž, Hrnševc, p. Straža, Dolenjsko.	1734 3-1
mm
vsak dan likerskl kozarSek dr Hommel-a
Haematogen neposredno pred kosilom I Dobili boste slast do jedi, živčevje se Vam ojačl, utrujenost izgine in naglo se povrne telesni
počutek. Zahf	.......
Hommol
narejanja I
tevajte pa urečno pristni dr. o« Haematogen in zavrnite po-522 1
ZASTONJ
g« ------aBjggaB33BBMaa5BHBgBgB»l
razpošiljava za gospodinjstvo vzorce __ platna, bombaža-stega dainasta, šifona za čepice, bombaževe in platnene tkanine, suknenega platna za postelje, kreasa, šifonn, perkajla, piketa, Inlet-blaga, panama cefira, oksforda, kanafasa, barhenta. Kupite to blago, kakor-tudi brisače in kuhinjske brisače Iz damasta, namizne prte, serviete in tudi celo garnituro vseh vrst brisač, žepnih robcev cene|c kot povsod pri Stdrek in Machšnč, tkalnica platna, bombaža in dainasta, Prop. 1114	SpB 77, Češko.	26-1
Najcenejša in najhitrejša vožnja
¥ AMERIKO
===== je s cesarskimi brzoparniki == „Kronprinzessin Cacilia" 110 26-1 „Kaiser V/ilhelm II." - „Xronprinz Wilhelm" „Kaiser Willielm der GroBe".
Podrobna pojasnila in potrebni pouk da vsakomur
EDVARD TAVČAR, Ljubljana Kolodvorske ulica it. 35, nasproti stari Tišlerjevi gostilni.
Čevljarskega pomočnika
1717 sprejme takoj v trajno delo 3-1 Franc Lukek, Št Rupert, Dolenjsko.
Mmn istrsHa vsnarna r. z. z o. p. v Bih, Istra
olvorila je v Gradu „V!nagorlCčl" pri
Trebnjem svojo stalno zalogo V tej zalogi dobivajo se zajamčeno pristna črna, rdeča in rumena istrska vina najbolje kakovosti po izredno nizki ceni. - Manj kakor 56 litrov se ne oddaja. — Natančneja pojasnila dobijo se istotam. 1721 1 -1
Steckenpferd-
lilijno-mlečno-milo
332
Dobiva se povsod! 20-1
2SG1
Ustanovljeno 1832. ——
62-«
zmlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti, ki omogočijo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja po nizkih cenah
AdclS Hauptmann, Ljubljana
prva kranjska tovarna oljnatih barv, firneža, laku in steklarskega kleja. Zaloga slikarskih In pleskarskih predmetov.
Ilustr. ceniki se dobe brezplačno.
I I f f ) )
Kakšno veselje in kakšen ponos občuti gospodinja pri pogiedu njene svetle, slastne, čiste kuhinje! In kako hitro je vse osnaženo, perilo, kakor cela hiša! Čar zadovoljnosti in veselja vlada njen dom, Z
milom
se to lahko doseže.

H1II711HIIII n Zaradi posebno u^odnc^a prilož HH&nHnELUi nostnega nakupa konkurzne mase je »podaj podpisana ivrdka v položaju odda.atl čudovito cen6, dobro, pristno, barvno, solidno blago. V svo)o ko.-is se pros
'	r! „ x:_i._~.il. *nciarAi> iM riti Slrnlti ufei
z naročlom hiteli. (HO m čipkasilh zastorov lOOcni široki prei ki" sedal 44 v, boljil K 110, sedai 05 v ni; 800 tn modrikastega blaga, svilen, pre) <,0 v, sedai PO v m; 801 ni dvo
kaslega blaga, svilen, pre) w v, seaai ™« ».. riltkastega modrrga platna za predpasnike prei 8» v, s«da| «' J00J ra krasnega modnega perllnega blago, svetle In temne barve, preje 8;. v, s«da| ;.0 v. Lepega sadna v vseli barvah vzorcih, prtje K 1-m, sedsj 78	, . .	.
6C0 m gladke volnine mocm Široke v Tseh barvah. pre) K l-l«, sedai K 110, Sc lepše prej K svO, seds) K i 9'.
50J ra modernega pepita bl.-ga, veliko in majhno karirano, 1S0 cm ilroko, preje K r»3, seda) 1'lS.
Krasna šolska volnlna za bluze in otrcSke obleke 120 cm
ilroka, preje K l 85, sedaj K 1.15..............
8M lepih modernih volnenih kril v vseh velikostih, preje
•60, že lepše, preje K 10 -, sedal K 9 -. Moderna perilna krila, preje k 5'—, seda) K 3;—,
K 7 sedaj K
DtO pombdnih bluz, svetle in temne, preje K 8 20, K 2-30, čisto line, preje 6'-, sedaj K 1 .'.0.
10110 lepih damsklh pasov, črnih, preje K l'o0, seda]
sedaj
10110 lepih damsklh pasov, črnih, preje K I'3U, sedaj 98 v, Krasne čisto zidane damske gumaste pasove v vseh barvan, preje K S ol, sedaj K 1-35.	..... , . . _ .
540 gospodinjskih prepasnikov, siroVI In trpežni, pre e K 1 seda 9.> v, Isti zelo tcSkl dvojni, preje K1-90, sedu| K i;: 0.
Ženske srajce iz dobrega vojaškega platna, okrašene s čipkami, preje K i 9>, seduj K rsO. iste z vezenim nsdplečnikom, preje K »70, sedaj K 1«.	.
420 parov trpežne ženske nojavice, preje 7j v, sedaj 43 v, ie boljše 60 v.
,'8J parov kratkih nogavic. pre|e 60 v, seda) 3.' v
Krasen žldan pa)čolan vseh barv pre)e K 1 KO, sedal K 1M5.
Dobre domače čev je za gospode in gospe, preje K 1 60, sedaj so v. S0> p dobrih čevl|«v, za na cesto, sive, ru|. ali črne z močnimi podplati za gespode, preje K 3 —, sedij K rw, za gospe, preje K 2 70, sedaj K I SO, za otroke do č let 95 v, do 10 tet K l-io. Isti popolnoma iz usnja 1 par za 40 v več. Lepe
demske predpasnike, preje K a —, sedaj K 1-70,
4ii0 brisač za vsako porabo, preje 60 v, scoaj ro v, uuijsc preje 73, srda) 45 v.
1C00 m tirolske ga platna, preje 65 v, seda) 44 v, bollšega 52v.
Močno raskav kmečko platno, preie 8t) v, sedal 5i v.
Krasno rumburško platno s i cm ilroko, preje 85 v, sedaj 55 v.
Težko, 150 cm široko, kmečko platno, preje K 1-95, sedaj K 1-85. isto 140 cm široko K 1*50 meter. Dober okslord za sra)ce, J001 m, preje 70 v, seda) 45 v nieler, zelo težek, preie 95 v, Sfd.ijoov. Dobra tkanina, enostavna Sir , preje 60 v, sedaj 44 v, cela širokost rjuh, preje K I 30, sedaj 90 v. Lepe preproge za
0	n: are, dobro povsčeno platno, lepo roiasto 115X70 cm, preje
K J-90, sedai K 1-7(1.
4(Hi leaih buretnih garnitur za dve postelji, en namizni prt, preje K 13'-, sedaj K 9 -.
300 močnih pii. zastorov, preje K 3'8.», sedai K 2 8".
650 m preprug, preje l K, sedaj 60 v meter, boljie preje K 130, sedaj 95 v meter.
9M ducitov dobrih barvastih žepnih robcev, prc|e K 1'90 pol ducata, sedaj K no pol ducata, lepi žepni robci z barvastim atlas robom preje K 17:', sedaj K f— pol ducata.
350 kos iv zarobl|enili belih r|uh brez šiva, preje K 3 —, tedaj K r9.\ zelo težke iz tirolskega platna, preje K 3'6o, sedaj K2'6'J. Poletne llsnelc. posteljne prevleke, lepo p!s , pre|c K 4 50, sedaj » 70. 50 K) velikih klopč čev dobre volne v vseli barvah, preje 20 v, aedaj lOv klopčlč. 8 jo vel. povesem plet. volne v vseli barvah, pre|c 58 v, sedaj 4) v. 3:0 ducatov llnega vijoličastega mila vseh dišav, preje pol ducata K 110, sedai 71 v. I.epe velik« torbe za nakupovanje z ročajem, preje K -10, sedli K r—. Krasne pomlad, rute za na glavo, svetle In temne, preje 68 v, sedal 45 v. Lepe polsvi'nate rute za na glavo vseli barv. preje K 3 «0, sedaj K i 00. Iste čisti svila, preje K 5 80, sedaj K 4-20.
Kompletne velike lovske srajce vsake vratne širine, preje K 1(0, sedaj 98 v, iste z dvojnimi prsi, sedaj K l-io. Lepe tu.istovske sr»|ce Iz Ilsnele in cefirjs, preje K 3 —, sedij K 170, ic lepše K 2*1.0- Iste za dečke K 1 10. Dobre močne srajce vseh vratnih iirln, prr|e K 3 /0, sedal K 2-50, ■ težkimi gubami 50 v več. Moderni ovratniki vseh vratnih širin, preje 40 v. sedal 26 v. Zelo trpežne naramnice preje K l'*20, sedaj 70 v Zajamčeno dobre sia;c? iz oksforda zi gospode, boljie, preje K 2 )0, sedai K I »5, boljše K i'85. Dobre spodnje hlače Iz gradla. bele in batvaste, preje K 1'90, sedaj K 1 10, iz zelo težkega blaga K 1*53 Dobre zgornje liiače za vsako pcr.bo, preie K 5 9", setaj K 3.91. Leoe otročje obleke iz dobrega pecilnega blaga,
1	vel nO, z zvišanjem 30 v.
250 lepili deiktn matroznlh oblek, 1 vel K 195, z zvi-šsnjein 40 v. Lepe čepice za deklice In dečke, preje K 1 30, sedal 78 v. Moderne čepice za gospode, preje K . .O, sedal 70 v.
Od tih tu navedenih reči se vzorci ne morejo poslati, vendar se nepovolino brez napake zainc-.ja. Nav/.llc teli čudovito nizkih etn dobi vsak kupec, ki kupi za vič kot 10 kron, lepo prskiično darilo
Puii.jalve nad 20 kron ie pošiljajo stroškov proste.
„Kaufhaus zur Siidbahn"
Gradec, Annenstrasse it. 68. 17(6 3—1
Prosi se za natančen Jn razločen naslov.
,— — - .....- ——
* najnovejšimi leta 1905 In 1906 Htm ..{h.ii 24.000 zgrajenimi velikanskimi parniki m$IJ1 r,lil910 toa
Jhbirin Aupiisla-Viciaria" ffi^ss M^TM
Pojasnila daje zastopnik: z 8-12000 tonami 383 26-1 Kolodvorske ul. St. 28 Odhod lz Ljubljane vsaki pondeljek torek in četrtek v tednu.
Fr. Mg Ijij
32
C. F. ScMert
Gradec,
popolno nadomestilo za ja-bolta in hruške za izdelovanje in izboljšanje mošta,
razpošilja proti povzetju
imej. Kari Scholz
Murplatz 10.
i
1713 Cenike In navodilo na zahtevo zastonj! 3
C3" Pazite na c. lir. orla moje tvrdke: .t-U_
gfcgr Kdo želi kupiti?
Hotel pri Bledu, gostilno blizu Kranja, I11Š9 v Škofji Loki na trgu, pripravno za trgovino ali ourt, posebno pa za kakega vpokojenega gospoda. --Nadalje sta na prodaj dve pristavi v Kranju, ki ste primerni za zidanje liiše. Lepa stavbena parcela na Savi (Jesenice). Končno mnogo kmetij na Gorenjskem, večjih, manjših itd. — Kdor želi natančnejšega pojasnila ali ima kaj naprodaj naj se blago-1079	hotno obrne na	3-1
m posredovalnico v Kranju L, Rebolj.
Prosi se za prilogo znamko za odgovor.
I glasbeni-počitniški tel
zaglasovir, orgle, violino, pelje, harmonij, kontra-punkt, metodiko, pouk na glasovir, pripravljalni tečaj za c. kr. državno izkušnjo: od 15.julija do 7. septembra. 30. šolsko leto se prične dne 1. oktobra. Vse panoge glasbene umetnosti, šola kapelnikov za gledališče, tečaj za sedemmesečno državno izkušnjo; oddelek za pismeni teoretični pouk. - Prospekte zastonj.
Ravnateljstvo godb. go!e Kaiser,
1077	Dunaj V1I/I.	2-1
To je v življenju slabo urejeno,
da celo pod cvetočimi rožami preže na nas nevarnosti, ki lahko postanejo usodepolne. Poletna prelilajenja so lake nevarnosti, le žal, da jih smatramo za premalo resne, posledice pa ne izoslajajo nikoli. Najpripravnejšo in najpri-jetnejšo pot za odpravljenje pa umu nudi raba Fayevih pristnih sodenskih rudninskih pastilj, ki se dobe, škatljica po K 1'25 v vsaki lekarni,
drogeriji in trgovini z rudninskimi vodami. Generalno zastopstvo za Avstro-Ogrsko : VV.Th. Guntzert na Dunaju IVI, Giossc Neutr.issc 17 3431 (23)_
Priložnostni nakupi
Krasna žtpna ura z verižico K 3S0.
30.OOO komadov
kupljenih, zaradilega poSiliam 1 krasno 36 ur iiločo (ne .2 ur) .Glorio" srebrno anker-rem. uro, svlc.kolesje z lepo gravir.oklop-jem, s sekundnim kazalcem In lepo po/la-, ,, ,	«no ali posrebr. verižico nutnueno idofo
le za K 3'jO. Nadalje ponudim eno pravo pozlačeno 3C> ur Idočo anker-rem. prve vrste švle.uro 3 pozlač. verižico za 5 X Triletno pismeno lamslvo za vsako uro. IlazpoS.proli povzetju
S. KOHAHE, SGliw8izsr-Ui!ran Exnorthaus.
1671	KRAKOV št. 48.	l_i
NeStevilno priznanj indonaročil,- Za neugajajoče denar nazaj.
Lu^n ir0« skubljenena per a K 2, polkelcga K 280,
siveua m, fe ? d' »^"oljšega skubljenega K 8 sivega puiia K 8, belega K '0, prsnega puha K 12, od-5 kg nadalje poštnine prosto.
Dovršene postelje l,.<?fla|<Yinp°'-
gostega jako trpežnega rdeCegn, Ldrcoa"be°Jn
K 3 50, K 1 =tt
H. Berger v DeSenici St, 1011. ČcSkl les
Korpulenco
debelost oJ^fraimijc
milo „URAL".
Odlikovano jc z zlato kolajno in častno diplomo. Mesto /.ilitnja telesa mladeniAka in vitka postava. Nlka-korSno zdravilo, edinole k-.t sredstvo za odstranjevanje debelosli. Zdravniško priporočeno. Nobene dijete. nobene premembe v vsakdanjem življenju. I zboren učinek. 1 kos 25'J £ 4 K, n kosi 10 K, U kosov Ift K. Dobi sc edinole pri M. Fcith nasled. Dunaj, VII/I, Richtergas-se 9.	157i (1)
Za mizarske pomočnike
se dobi pri delavski posredovalnici Dunaj, IV. Piessgasse 25 dobro plača no delo. Onrno delo, 48vin. plače na t:ro po dveh letih po n i očn i s t va. 1 'os r edo va 11 j e b r c / • plačilo!	1211 3-1
Gozd ali posestvo
želi kupiti po ugodni ceni prva lesna trgovina. " Pogoji: Velika množina jeiovega ali smrekovega lesa za žago, od 25 cm premera naprej. Železnica blizu. Les za posekanje bi moral pokriti največji del kupnine. Cena največ 400.000 kron. Poslopja, zemljišča itd. stranska stvar. Agenti visoko provizijo. Na ponudbe se ozira samo, če priložen natančen popis in pa cena. Poslati jili je pod,Walilgut' Dunaj IXPorzellangasse poste restante. 1659 2-1
zdravnika, ako a U-
voda za lase edino učin-kuločc lepotilo ia najbol L sredstvo za rast |as'' brade. Lovacrin povzrod dolge lase in gosto bra^o 1.1 zaprcči Izpadanje lis in luskin. Tisoči to !'! rekaio. Dobiva xe v stekle
"i"(l,eoK5-.3steklMict1 K U V dosego čisto bele
nežne ln fine koie ni obrazu ln rokah, kakor po vsem telesu proste vsake nevednosti najse rabilo le sledeči povsem neškodljivi dosedaj ne dosežnl Lovacrla Izdel-kl. - Lovacrln-milo po
K I -. 3 kosi K 2-5". L0-vacrln-creme v lončkili po K 3'- in K fj--. Lov«, crln-toaletna voda v sle-klenicalt pn K 3 - in K 5 Lovacrin lepotilo uo K3 15/3 in K ,4- Itd. J-i Kazposilja po povzetju ali če se denar pošlje naprej glavna zaloga.
M. Feltfa H.
Itei 01., HiHnst
Nadalje se dobi v mr.oaib dronerijah. parfunteriian lekarnah monarhije.
Naročajte
nSlovenca"!
Puške!
L»nea»ter . od K 2fr-FtobsrtpuSka . , 85! Pi6tola . . . . 21-Samokresl .
Popravo ceno. Illustri-rani cenik franko. 870
F. Dušek, CpotM 123, fes
GCKSftaiS^tSSMD
Sjirejmein takoj zdravega in poštenega
= UČENCA
v starosti 14. let, kakor tudi zanesljivega
pomoenii
Ivan Jiu javčič čevljar, Idrija (Notranjsko.) 16'2 3-1
Francoska prekomorska družba. Odhod iz L bljane vsak tor&k.JVozne liste tn J^^Tl daje amo	385 ™
obl. koiices. pisarna LjuWj»"^ Dunajska cesta W nasprotizn^ffi stilne pri "r
Vedno in v vsaki množini je dobiti:
imim strešno opeko prve in tm vrsto, i pivom za Ue trpe« skozi pil let
iz lastne nove, moderno opremljene parne opekarne na Viču pri Ljubljani, in opeko za zid, dalje stavbni
kamen za zidanje iz domačega kamenoloma v Podpeči, pri
I. Knez-u v Ljubljani.
1160 26-1
Prva narodna veletrgovina z železnino
Fr. Stupica v Ljubljani
priporoča svoje izvrstne brane, pluge, kosilne stroje, slamorez-nice, mlatilnice, Čistilnice, kakor tudi železniške šine, traverze, cement in sploh vs^ stavbene potrebščine, trombe in cevi.
ii6i 26-1 Točna postrežba, solidno blago!
Letošnja huda zima je pokazala, da presega glede trpežnosti vsako 1297	drugo opeko	6—t
r •«■ a •	a	J v
[Patentirano v 50. državah.
V veliki zalogi jo ima edfni izdelovatelj za slovenske dežele
Ravnotam se dobi tudi navadna cementna opeka brez zareze v najboljši kakovosti. — Vprašanja je nasloviti na: Ivan Jelačin v Ljubljani.

črffelftissisi
fra
saSki*«'* ' ' ' -


mm- - i i- -r^^mm
fU-rfn 11 " i. v
-S »•■ wX si.- . . r-i :.jJ\ it!- .i;..- ft' -| • " ■ * 'i'"' ' !■

W f! i	r ..:1 •$r1
fe J-sa?- • T=".s—"I.i-------»-'i -*
|L" j '• - is it.TS' Sj«j

-v; ■•■>- 5 i
"i s: = = 5 s ss k si .JU. »;-9m -.j tat

MMM^^Mja-j/kiaatjAauifciUito^i^	^
Ustanovljena leta 1882. Telefon št. 185. Poštne hranilnice račun št. 828.405.
••i • i* 11* ■ ■ ■•
v
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani
52-1
¥Hlajski časti štev. iT"
je imela koncem leta 1908 denarnega prometa nad .... K 71,417.344-75
obrestuje hranilne vloge po
vsakega odbitka rentnena davka, katerena plačuje posojilnica sama za vložnike.
mm tudt vloge na tiRo« rita v zvezi j Mmla pnunetam lit lih obrjstuje cd duš vtoaei H to Mu-
Stanič hranilnih vlog dne 31. decembra 1908 nad..........K 17,102.911 27
Posulo s ia miniti po 5'/,% i Vh% bi amortlzacilo ali n »» 5'M/o Uro aimrtiucljs, na mM m 1%.
Posojilnica sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga.
Uradne nre: vsak dan od 8. do 12. m od 3. do 4.nre. Izven nedelj ln praznikov. a
nripiririririmrmn^^
Ponudimo vsako poljubno množino:
zarezane strešnike prve vrste
zidake, lončene peči, portland-cement najbolje vrste, samotne plošče za tlakovanje cerkva, hodnikov i. t. d.
F. P. FIDIC & KOMP. LJUBLJANA.
Na zahtevo pošljemo radevolje vzorce in prospekte takoj brezplačno.
490 1
=š
£2biniftč ofaji&ri/to "Materi telijo (W/t; po ceni in ~ zanesljivo-potovali na/ se oDmefe
<^mion™c/{inetetXa
v Jijubi/imi y£čločvorsM*. ulic«20,
Istotam sprejemalo se dobri in zanesljivi zastopniki.
Najnižje cene pri Janezu* na Vodnikovem trgu!
Priporoča se slav. občinstvu domaČa trgovina
JANKO ŽELEZNIKHR
Ljubljana, nasproti Vodnikovega spomenika
kjer je vedno velika Izbrana zaloga vsakovrstnega
•oblaga za moške ln ženske obleke « '
od najceneje do najfine je vrste, dalje vsakovrstnih rut, nogavic, predpasnik"" najboljše kotenlne itd. NAJNIŽJE CENE! NAJBOLJŠE BLAGO! Ta trgovina ni v nikaki zvezi z ono pri .Janezu" v Lingarjevih ilicalt.
zložna, cena ln varna
e°292* * Cunard Line
Bližnji odhod lz domače luke Trsta: Ultonia 6. julija, Pannonia 20. julija 1909. IzLiverpola: Lusitanija, (najboljši, največji in najlepši parnik sveta) 17. julija, 7., 28. avgusta, 18. sept., 16. oktobra, Mauretanla 3., 24. julija, 14. avgusta, 4. septembra, 25. septembra, 23. oktobra 1909. Pojasnila in voine karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul.25, blizu cerkve Srca Jezusovega.

Pri naročilu 2 zavojev franko.
Edina izborila priložnost za nakup za trgovce manufaktrnega blaga in za krošnjarje. Razpošilja se tudi zasebnikom
M ni Blatu samo za 15 Sion.
Blago za bloze (angl. cefir) 80 cm širok, najnovejši krasni vzorci. Modnega oefirja za obleke bluze in srajce. Kanafas za posteljne prevleke, živahne barve. Oksford za moške srajce zelo trpežne kakovosti. Krizet za spodnja krila v tc.v..
barvah.	'<(•• -1
Modrikasto blago za kuhinjske predpasnike in
domače obleke. Dolgost ostankov 6—10 m zajamčeno brez napake, perilni in najboljše kakovosti. Ako ne ugaja se denar takoj vrne in zavoj se vzame nefrankiran nazaj. Najmanjše naročilo 1 zavoj 40—45 m K 15'-po povzetju. Po želji se tudi sortirajo.
Tkalnica R. Horner, Nachod, čeiko.
Dalje ponudim prve vrste vporabno za najfinejše perilo in opreme za nevesti obeljeno ruinbnriko platno ln obeljen gradi za spodnje perilo 40 m po želji sortirpno za K 18'50.
n is m m\
z dvojnim pritiskom „Herku!es" za ročni obrat
hidravlične stiskalnice
1447 za visok pritisk in velika dela. 9-1 sadni mlini, grozdni mlini, slroji za odtigavanje, kompl. naprave za pripravo mošta, sta h je in [kemične, sušilnice za sadje in sočivje, stroji za lupljenje in rezanje sadja, avtomat, pat. b(Ugalplce „Syphonia" za vrtove, drevesnice, hmeljarne, za prenašanje in vožnjo. - Weiiibergove jekl. pljige in vse poljedelske stroje izdeluje in dobavjia pod jamstvom v najnovejši sestavi tovarna strojev
PH. MAYFARTH & Co.
Dunaj Il/l Taborstrasse St. 7J.
Obširni ceniki zastonj in frariitS!" Zastopniki se iščejo.
12
Izdajatelj in odgovorni urednik; Dr. Ignacij Žitnik.
Tiskala Katoliška liskamžu