3
Usmilite se ubozih ticcv pod prostim nebom!
Tako na debelo je snega padlo krog in krog, da tiči nikjer ne najdejo hrane (živeža).
Dolžnost človeku je tedaj, da skrbi zanje, da ne poginejo glada. Tiči so veliki dobrotniki sadnim vrtom, ker oni obirajo gosenice z dreves, zato niso na veliko korist samo sadjerejcem, temuč tudi vsem ljudem, ki sadje radi vživajo.
Naj bi tedaj vsaka hiša po kmetih in po mestih napravila ubogim tičkom vsaki dan mizo na pripravnem prostoru, kjer se nekoliko snega odmeče in kamor se vrže nekoliko zrn prosa ali druzega žita, drobtinice kruha, kuhanega krompirja, korenja ali repe, in marsikaj druzega, kar se v hiši zavrže, tičem pa, ki zrnje zobljejo ali tudi druge reči jedo, je zaželena hrana.
Ako jim tako vsak dan pogrnete mizo, dokler debela odeja snega pokriva zemljo, privadili se bodo brž k vam, glada ne bodo poginili, ampak bodo vam stoterno povrnili spomladi in poleti, kar ste jim čez zimo dali.
In še posebno vam, gospodj e učitelji po deželi, se ponuja zdaj lepa praktična prilika, v srce šolske mladine vtisniti milosrčnost do velikih dobrotnikov kmetijstva! Storite vsi to, in deželi ohranite na tisoče mernikov sladkega sadja!