Kronika. = Naša zastopstva v tujini. P o s 1 a ti i š t v a : Bukarešta. Praga, Arhangelsk, Stockholm, Kopenhagen, Haag, London. Bruseli. Bern. Pariz. Rim (pri Vatikami). Madrid. Lizabona, Atenc, Was_hir?:ton. Diplomirana agenc i i a : Kairo. Generalni konzu\ a t i : Solun, Krf, Goritza. Praga, Bukarešt. A g e n c i i e : Dunaj. K o n z u lati v Belgiii: Louvain, Anvers, Liege. V G r č i j i : Piree. Corfou, Kanthe, Patras. Na Danskem: Kopenhagen. V Angliji: Manchester, Bradford. Malte, Svdnev. Melbourne, Bristol, Glas5ro\v. V 11 a I i j i : Rim, Milan. Turin. Geneva. Benetke. Florenca, Brindisi, Bari. Palermo. Reggio de Calabre. Catane. Na Norveškein: Christiania. Na Portugalskem: Lizabona. Porto-Oporto. V R u m u n i j i : Braila. Bukarešta. V F r a n c i j i : Pariz, Bordeaux, Lvon, Lille, Marselle, Nizza. Na Nizozemskem: Amsterdam, Rotterdam. V A m e r i k i : Ne\v York. V Š v i c i : Genčve. Na Švedskem: Stockholm, Norrkoping. Na Špans k e m * Barcelone, Valence. Č e h o s 1 o v a š k a : Praga. Pooblaščenci trgovinske agencije: 1. Geneva, šef Nikola Petrovič, generalni konzul. 2. Rim s filijalama v Milanu in Neapolju, šef Vojislav Petkovič, trgovinski aeent. 3. London, šef Čeda Mijatovič. 4. Chicago, šef Jovan Miloševič. 5. NewYork. 6. Marseille, šef i: Ljubomir Mihajlovič, dr. Emanuel Lesič. 7. Solun, (lastnik: Beogradska Zadruga). = Za visoke šole v Češkoslovaški republiki izkazuje državni proračun za leto 1920. naslednje vsote: Češka univerza v Pragi 5,059.581 K, nemška univerza istotam 3,326.255 K, skupni zavodi obeh vseučilišč 383.119 K; Masarykova univerza v Brnu 3,143.480 K, Komenskega univerza v Požunu 3,375.017 K; bogoslovna fakulteta v OLomucu 196.770 K; evangelska bogoslovna fakulteta v Pragi 126.923 K; katoliška fakulteta v Požunu 199.918 K; študijska knjižnica y Olomucu 39.887 K; živinozdravniška visoka šola v Brnu 1,971.805 K; češka tehnika v Pragi 3,918.118 kron; nemška tehnika v Pragi 1,746.117 K* češka tebnika v Brnu krcm 1,967.848; nemška tehnika v Brnu kron 1,546.865; rudarska visokašola v Pfibramu 199.400 K. = Reformistično glbanje med češko duhovščino. ,,Actae Sedis Apostolicae" priobčuje dekret urada Santo ufficio, v katerem se obsoja reformistično gibanje med češkim klerom. Kongregacija urada Santo officio graja, obsoja in ekskomunicira z dekretom z dne 15. januarja 1920 češko cerkev, ki se je odcepila od rimske cerkve. V pismu na praškega nadškofa opozarja papež nadškofa in duhovščino, naj s pazljivostjo proučuje sedanji položaj in r.asvetuje, nai se skliče v Pragi zborovanje, ki bi pripravljalo sporazum. = Arnošt Barth. Pred par dnevi je krožila po časopisih vest, da so Nemci neumornega narodnega delavca in voditelja Lužiških Srbov, Arnošta Bartha, obsodili na 3 leta trdnjavske ječe, kar govori glasno in svareče, da je Nemec ostal to. kar je vedno bil: neizprosen uničevalec drugorodne zavesti in svobode. Zadeli so sicer s to obsodbo ves lužiški narod, a narod bo tudi ta udarec znal preboleti. V prvih letih vojije se ]e že mislilo, da je odbila zadnja ura ostankom nekdaj mogočnih Polabskih Slovanov, naroda najmanjšega v družini slovanskih narodov, broječega okrog 250.000 po večini malih poljedelcev in delavcev. Njegovi voditelji so bili takrat poklicani na vojno, kjer so padali, ostali pa so doma umirali. Zakaj danes ta stroga obsodba? Barth se je bil pred meseci podal v Pariz, da predloži mirovni konferenci težnje svojega naroda. Za tak zločin taka kazen! Težka roka je udarila Nemčijo baš na pariški konferenci, a zdi se, da še premalo... Lužiški Srbi ne obupavajo: verujejo, da mora priti do pravice na zemlji, verujejo v silo in moč narodne ideje, ki je niti ječa niti verige več ne uničijo. = Draginja na Dunaju. Dne 29. ianuarja se je na Dunaju zopet podražilo meso. KiloRram stane sedaj po kakovosti od 98 do 124 K. = Zmaga orožja... Iz New Yorka potočajo, da nameravajo Američani po- staviti velik spomefnik iz kamna ob Marnl, ki naj bi bil trajen spomin na zmago francoskega orožja ob tej reki leta 1914. Troški so preračunjeni na 250.000 dolarjev in se bodo nabirali prostovoljno. Zmaga orožja ni zmaga misli. To naj bl bil drugi spomenik pri Lipskem ... — Znanje angleščine v Atneriki pri- siljeno. Ameriški senat je sprejel zakonsko predlogo, ki obvezuje vse priseljenee med 16. in 46. letom, ki ne obvladajo angleščine, da posvete najmanj 200 šolskih ur na leto učenju angleškega jezika. Stroški za izvedbo te postave bodo znašali prvo leto šest in pol milijona dolarjev. = Izguba Nemčjje na deželah in ljudstvu. V letu 1910. je obsegala Nemčijia 540.857 kv. km in prebivalstva pa 65 milijonov. Po mirovnem sklepu je morak c-.-srapiti Nemčija 65.014 kv. km s 6 milijoni prebivalstva. Od teh od Nemčije odtrganih prebivalcev govori: 3.8 milijona nemški jezik, 1.7 milijona poljski in 240.000 francoski. Pokrajine ljudskega glasovanja, ki so deli Pruske, obsegajo 33.429 kv. km s 3 milijoni prebivalcev. Od teh govore nemški 1,352.000, poljski 1,253.000 in 134.000 danski. Nemčija izgubi torej v tej vojni 98.443 kv. km. — 18 odstotkov dosedanjega obsega — in 9 milijanov prebivalcev — 14 odstotkov predvojnega stanjia prebivalstva. = Vo]na odškodnina. Dne 13. januarja 1920 se je v Parizu podpisala pogodba, s katero se rešuje vprašanje vojne odškodnine Srbiji. Konvencijo so podpisali tudi naši delegati, a v imenu Franzile minister l.oucheur. Francoski in angleški delegati, ki so se udelcžili pogajanj, so vpoštevali razloge naših zastopnikov, da pride Srbija čimprei do svojega denarja, katerega potrebuje za svojo obnovo. V poučenih krogih se zatrjuje, da je vprašanje vojne odškodnine za nas og^odno rešeno in. da bo vlada dobila avans. Pri razdeljevanju vojne odškodnine dobimo kot prvo polovico 6 odstotkov, a kot drugo polovico 5 odstotkov, tako da bdpade vsega skupaj na nas neka] nad 22 milijard frankov. JNeračija pla ča kot prvi obrok 142 milijard; od te svotc dobi .Tugoslavija 9 milijard frankov, ta svota se nani ima izplačati. postopno. Ker naša država zelo potrebuje denarja, nam bodo zavezniki za teh 9 milijard frankov izdali bone, katere bomo potetn zamenjali za gotovino. Porazgovori o najetju posojila v Ameriki in Angliji na podlagl teh bonov se začnejo §e te dnl. = Svetl staršev. V nemški Avstriji ostmjejo po Ijudskih šolah svete staršev. Ti sveti imajo namen, da tvorijo trajmo zvezo med domom in šolo, med starši in učitelji. Doslej so bila vsa prizadevanja od strani učiteljstva, da privabijo starše v stalen stik s šolo. skoroda brezuspešna. Nekaj se ]e doseglo z večeri za starže, a ne dovolj. Sedaj naj se osnujefo sveti staršev, ki naj starše stalno vežejo na šolo. Niso zamišlijeni kot nadzorovalnl organ nad učiteljstvom, ampak kot priiateljska zveza med starši in učitelji v svrho skttpnega nadzorstva nad šolsko mladino in skuonega vzgojnega dela. — VIšJo vrtnarsko šolo ustanove na Dunaiu; otvorijo jo leta 1921. = Učiteljske zbornice. V nemški Avstriji so zakonitim potom uvedli učiteljske zbornice kot stanovske zastope. Minulo nedeljo so na Dunaju prvič zborovale učiteljske zbornice ljudskoSolskih, srednje-lolskih iti visokošolskih učiteljev. = Štralk učiteljstva v Nemgk? Koroškl. Učiteljstvo v Nemšk! Konoški štrajka. 8 dni na tej, 8 dni na drugi šoli ni pouka in tako se §iri Strajk po deželi. V mestih je prebivalstvo na strani učiteljstva in odobrava postopanie. Vzrok §traika so slabe plače, s katerim? ob sedanj! dra?'m]\ ne morejo Izhajati. = Agrarno vr»rašainje. Dela za iz-^otovitev asrrarne statistike, kl bo služiia za podlasro pri definitivnem izvedenjn j as-rarne reforme, so se pričela najpre} v | smeri. da se u<rotovi sedanje staniie veie| nosestev v vserr na§em kraljestvu. Za SiovCTiio in Prekmurje so bila ta de^a pred par dnovi končana. Sestavljena ]e mapa. ki predstavlia stanie veieposestev, kakor tudi preeledne detailne risbe. V Sloveniii *e vsega veleposestniškepra ozemlja 242.286 ha. od tega odpada na crozdove 171.772 ha. V Prekmnrju prida v no^tev 19.973 ha zemlje. Tstotakn se vr^iio ta deia v Banatu, po HrvaSkem in v Slavoniii. Stro?ki aerarne statistikc bodo zna^ali pnbližno 1 miiiion kron. = Vrhovno sodišče za SlovenHo v Zagrebu. Vrhovno sodišče za Slovenijo, Dalmaciio in Istro ie ustanovljeno. Sedež mu ie v Zagrebu. PriklopHeno 1e kot poseben oddelek stolu sedmorlce v Zagrebu. Vsa instituciia ie le začasna, dokler se ne ustanovi vrhovna sodna inštanca za vso državo. Oddelek ima poleg podpredsed- nika še osem svetnikov in svoi sekretarijat štirih oseb. Razen tega obsega tudl še generalno prokuratorstvo ali vrhovno državno pravdništvo.