TEKSTILEC
GLASILO
Leto XXI
KOLEKTIVA TEKSTILINDU
Januar 1980
e
G
RANI
Št. 1
Kvalitetno delo, disciplina in varčnost
V soboto, 26. januarja, je bil na pobudo glavnega direktorja sklican sestanek strokovnega kadra, kateremu je prisostvovalo preko 200 delavcev, Na njem so se pogovorili oz. seznanili z nalogami, ki nas čakajo v letošnjem letu z ozirom na izpolnjevanje gospodarskega načrta, katere bodo seveda spremljali ostri ukrepi za izvajanje politike gospodarske stabilizacije.
Glavni direktor je opozoril na vrsto pomembnih nalog, katere bomo morali dosledno izpolnjevati pri našem vsakdanjem delu. Poudaril je, da bomo koncem januarja na zborih delavcev sprejemali stabilizacijske programe. Ob tem je opozoril, da je potrebno vsem delavcem te programe temeljito obrazložiti, da se bodo seznanili z nalogami, kajti le s kolektivnim prizadevanjem in večjo osebno odgovornostjo slehernega delavca imamo možnost za dober uspeh. Osnovno prizadevanje v vseh stabilizacijskih programih je skrb za zmanjševanje stroškov, predvsem na področju energije, ki za nas predstavlja 15 °/o vseh stroškov, pa tudi štednja na vseh ostalih področjih, kakor npr. skrbno poslovanje s pomožnim materialom. Niti najmanj ni smešno, če opozorimo na ugašanje luči, zapiranje radiatorjev, vodovodnih pip, itd., kajti če bomo disciplinirani, se nam bo še kako poznalo pri našem dohodku.
Popraviti bomo morali tudi delovno disciplino (zamujanje na delo, predčasen odhod z dela, izhodi med delovnim časom, nepotrebno zadrževanje na drugih delovnih mestih, ipd.). Pri tem
je treba poudariti, da moramo spremeniti naše navade in postati bolj samodisciplinirani, kajti vedeti moramo, da vratar in kadrovski sektor nista tista, ki naj edina skrbita za izboljšanje delovne discipline, temveč tudi mojstri, vodje oddelkov, skupin, največ pa seveda mi sami.
Najpomembnejša naloga pa je vsekakor dosledno izpolnjevanje rokov, kvalitete in asortimenta v proizvodnji. Potrebno bo dnevno spremljanje proizvodnih realizacij in utrditi večjo povezanost med obrati oziroma TOZD-i. Določene probleme bomo morali reševati skupno, zato moramo poskrbeti za več enotnosti, za boljše medsebojne odnose ter povečati osebno odgovornost
Osnovno vodilo oziroma izhodišče nam mora biti uspeh delovne organizacije kot celote, ne pa samo uspeh posamezne TOZD.
Pomemben člen v naših prizadevanjih pa so tudi naloge s po dročja družbene samozaščite, predvsem da si zagotovimo varnost našega dela in družbene imovine.
V razpravi je bilo nakazanih tudi več umestnih predlogov, ki naj še v večji meri doprinesejo k uspehu stabilizacijskih prizadevanj:
—	sestanke med delovnim časom, predvsem družbeno-politič-nih organizacij, naj se organizira izven delovnega časa;
—	zaostri naj se dovoljenja za izhode med delovnim časom. V zvezi s tem naj se predlaga skupščini občine, nai prilagodi delovni čas proizvodnji tako, da
bodo delavci lahko uredili razne nujne opravke izven delovnega časa. Prav tako nai se skuša prilagoditi tudi čas dovoljenih obiskov v bolnicah (konkretno bolnica Golnik);
— velik izostanek z dela pred-stavlia tudi varstvo bolnih predšolskih otrok, ki obiskujejo vzgojno-varstvene ustanove. Vzgojno-varstvenim ustanovam nai se priporoči, da proučijo možnost organiziranja posebnih oddelkov, kjer bi bili v varstvu lažje bolni otroci (z vročino, prehladom), da ne bi bilo potrebno njihovim materam zaradi tega ostajati doma.
In končno — sprejeta stališča, smernice in naloge, naj ne ostanejo le kot kup napisanega pa-
Stopili smo v novo poslovno leto, polni upov in načrtov, za boljšo produktivnost, za boljše gospodarjenje. Dejstvo je, da smo lani dobro gospodarili in da bomo za leto 1979 beležili pozitivni finančni rezultat. Vse to pa nas ne sme uspavati, kajti letošnje leto bo z ozirom na dosledno izvajanje politike gospodarske stabilizacije izredno težko. Ukrepe in naloge, začrtane v resoluciji o politiki uresničevanja družbenega plana SRS v letu 1980, ki je bila sprejeta 26. decembra lani — moramo vsi poznati in jih tudi dosledno izpolnjevati, če hočemo doseči, da se gospodarsko okrepimo in stabiliziramo, kar nam bo v končni fazi zagotovilo ekonomsko
pirja, pač pa moramo to sprejeti kot del naših vsakdanjih obveznosti in iih tudi dosledno uresničevati- To bo letos še kako potrebno in pomembno, če hočemo doseči načrtovane rezultate. Te pa bomo morali tekom leta budno spremljati in za neizpolnjene naloge ugotoviti tudi vzroke in jih odpraviti. Če bomo složni v naših prizadevanjih in imeli pravilen odnos do dela, to ne bo težko in tudi uspeh nam je zagotovljen. Naš delovni kolektiv je znal premagovati že večje težave, pa se nam zato ni potrebno bati neuspeha, če bomo dobro in disciplinirano delali ter skrbno gospodarili.
R. S.
trdnost, pa tudi krepitev socialne varnosti slehernega izmed nas.
Kakšne glavne naloge oz. izhodišča prinaša resolucija?
Na vseh področjih moramo sprejeti programe varčevanja in sprejeti ukrepe za zmanjšanje stroškov poslovanja, racionalnejšo izrabo stroškov poslovanja, racionalnejšo izrabo energetskih virov, boljšo izrabo delovnega časa, optimalno izkoriščenost delovnih naprav, ipd.
Med najpomembnejša izhodišča resolucije sodi tudi za-teva po počasnejši rasti vseh oblik porabe, kamor sodi počasnejša rast osebnih dohod-
1980"
v znaku stabilizacije
S 1. januarjem višji OD
Na pravkar minulih zborih delavcev smo poleg Samoupravnega sporazuma za izvajanje srednjeročnega načrta za obdobje 1976-80 v letu 1980 potrdili tudi predlog odbora za koordinacijo nagrajevanja, in sicer, da se 1. 1. 1980 povišajo osebni dohodki za 10 %.
Zadnje povišanje je bilo oktobra lani in sicer so se osebni dohodki povišali za 5 %. Povišanje je bilo izvedeno na račun povečane vrednosti točke. Takrat je bil tudi sprejet sklep, da se to povišanje ob prvi naslednji priložnosti vključi zraven in prenese na obračunske vrednosti del oz. nalog.
Tako je odbor za koordinacijo nagrajevanja pripravil predlog, da se s 1. 1. 1980 povišajo obračunske vrednosti del oz. nalog za 15 % in to na način zaokroževanja po matematičnem pravilu. Izjema ob tem povišanju velja le za dela oz. naloge »či-ščenie prostorov« v DE gravura, TOZD prehrana in oddih, ter DS Skupne službe, katerim se povišajo obračunske vrednosti za 10 %, to pa zaradi uskladitve z enakim delom oz. nalogo v ostalih TOZD.
Istočasno s povišanjem osebnih dohodkov pa se poveča tudi nočni dodatek in sicer od 50
na 60 %■ Z ozirom na število delavcev, ki opravljajo nočno delo v posamezni TOZD, pa je različen tudi % povišanja cenika za enoto proizvoda, ki je za posamezno TOZD oz. DE naslednji:
TOZD Predilnica:
Cenik za enoto proizvoda se poviša za 11,45 %; od tega 10 % za povišanje obračunskih vrednosti, 0,5 % zaradi povišanja vrednosti točke od 0,0660 na 0,0698 din za minulo delo in stalnost zaposlitve ter 0,95 % za povišanje nočnega dodatka.
TOZD Tkalnica:
—	DE tkalnica I: cenik za enoto proizvoda se poviša za 10,82 odstotka; od tega 10 % za povišanje obračunskih vrednosti, 0,5 % zaradi povišanja vrednosti točke od 0,0660 na 0,698 dinarjev za minulo delo in stalnost zaposlitve ter 0,32 % za povišanje nočnega dodatka.
—	DE tkalnica II: cenik za enoto proizvoda se poviša za 10,51 %: od tega 10 % za povišanje obračunskih vrednosti, 0,5 % zaradi povišanja vrednosti točke od 0,0660 na 0,0698 dinarjev za minulo delo in stalnost zaposlitve ter 0,01 % za povišanje nočnega dodatka.
1980 - V ZNAKU STABILIZACIJE
)
(Nadaljevanje s 1. strani) kov, kakor tudi sredstev za skupno in splošno porabo. Vse to ima namen okrepiti materialne osnove združenega dela oz. sredstev za razširitev materialne osnove dela.
Resolucija točno opredeljuje dovoljeno rast deleža sredstev za osebne dohodke in sredstev za skupno porabo. Tako je določeno, da morajo sredstva za osebne dohodke v organizacijah združenega dela naraščati za 25 % počasneje od rasti dohodka in rasti čiste ga dohodka.
Osebni dohodki na zaposlenega v neproizvodnih dejavnostih (družbenih dejavnosti, delovnih skupnosti organov družbenopolitičnih skupnostih, bankah in drugih finančnih organizacijah, SIS, poslovnih skupnostih in drugih asociacijah) bodo rasli v skladu z rastjo osebnih dohodkov na zaposlenega v materialni proizvodnji, vendar v masi največ za 16 9 v primerjavi z letom 1979.
Sredstva za skupno porabo v organizacijah združenega dela se bodo povečala največ za 15 % glede na leto 1979.
Vse to mora biti načrtovano v naših planih za leto 1980, zato bomo morali skrbno spremljati te usmeritve ter jih tudi dosledno izpolnjevati.
Resolucija tudi zaostruje način zaposlovanja. Hitrejša rast zaposlenosti bo možna le
na manj razvitih območjih. Na razvitih območjih pa je treba prenehati z zaposlovanjem, ki presega okvire naravnega prirastka aktivnega prebivalstva.
Med zaostrene pogoje gospodarjenja je vnesena tudi zahteva do počasnejši rasti cen in življenjskih stroškov.
Resolucija obširno zaostruje tudi naloge s področja ekonomskih odnosov s tujino, od katere je odvisna naša zunanjetrgovinska bilanca. To področje je zelo pomembno in je v zvezi s tem sprejeta vrsta ostrih ukrepov.
Resolucija nas tudi obvezuje, da moramo sprejeti program varčevanja s- surovinami in reprodukcijskim materialom iz uvoza, nadalje skrbeti za znižanje prevoznih stroškov in zaradi varčevanja s tekočimi gorivi preusmerjati transport blaga s ceste na železnico.
Prednostna naloga pa je v resoluciji vsekakor nadaljne razvijanje	samoupravnih
družbeno-ekonomskih odnosov, povezano z zaostreno osebno in kolektivno odgovornostjo, ki naj zagotovi dosledno izvajanje sprejete stabilizacijske politike.
Skratka, na vseh področjih našega dela in življenja se bomo morali obnašati kot dobri in skrbni gospodarji ter tekoče spremljati izvajanje oz. uresničevanje sprejetih nalog in smernic.
TOZD Plemenitilnica:
— DE plemenitilnica I: cenik za enoto proizvoda se poviša za
Ostalim delavcem, ki ne delajo v neposredni proizvodnji in zaposleni v strokovnih .. n.	. službah, prejemajo za vsako
11,04%; od tega" JO %• za- pan- ;ürohočnega dela, opravljene-sanje obračunskih vrednosti, med 22*uro zvečer in 6. ur0
0,5 % za^adi povišanja vrednosti zjutraj, dodatek v višini 50 9
n i	V fbračunske vrednosti dela oz.
jev za minulo delo in stalnost ..........
zaposlitve ter 0,94	—
nje nočnega dodatka.
—	DE plemenitilnica II: cenik za enoto proizvoda se poviša za 10,97 %; od tega 10 % za povišanje obračunskih vrednosti, 0,5 % zaradi povišanja vrednosti točke od 0,0660 na 0,0698 dinarjev za minulo delo in stalnost zaposlitve ter 0.47 % za povišanje nočnega dodatka.
—	DE gravura: cenik za enoto proizvoda se poviša za 10,50 %, od tega 10 % za povišanje obračunskih vrednosti, 0,5 % zaradi povišanja vrednosti točke od 0,0660 na 0,0698 dinarjev za minulo delo in stalnost zaposlitve.
TOZD Prehrana in oddih
Osebni dohodki se povišajo za 10,50 %, od tega 10 % za povišanje obračunskih vrednosti ter 0,5 % zaradi povišanja vrednosti točke od 0,0660 na 0,0698 dinarjev za minulo delo in stalnost zaposlitve.
DS Skupne službe
Osebni dohodki se povišajo za 10,72 %, od tega 10 % za povišanje obračunskih vrednosti, 0,5 odstotka zaradi povišanja vrednosti točke od 0,0660 na 0,0698 dinarjev za minulo delo in stalnost zaposlitve ter 0,22 % za povišani e nočnega dodatka od 50 na 60 %.
Poleg zgoraj naštetih sprememb pa se je spremenil in dopolnil tudi naslednji del
SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O OSNOVAH IN MERILIH ZA DELITEV SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE
(ki se v prečiščenem besedilu glasijo)
13. a) člen
Delavec, ki mora zaradi narave dela oz. po odločitvi organizacije združenega dela delati deljen delovni čas, mu za vsako uro opravljenega dela pripada naslednji dodatek z ozirom na čas prekinitve:
—	nad 1 do 2 uri 0,32 točk/uro
—	nad 2 uri 0,58 točk/uro
Ce delavec v deljenem delovnem času dela samo v prvem ali samo v drugem delu deljenega delovnega časa, mu dodatek za ta dan ne pripada oz. se mu ne obračuna.
14.	člen
Za vsako uro nočnega dela opravljenega med 22. uro zvečer in 6. uro zjutraj, pripada delavcem v neposredni proizvodnji in vzdrževalcem, ki vplivajo na proizvodnjo, dodatek v višini 60 ‘ obračunske vrednosti dela oz. naloge.
Poleg gornjega dodatka pripada delavcu še posebni dodatek 2,25 din za vsako uro opravljenega nočnega dela pod pogoji prejšnjega odstavka kot nadomestilo za regresiranje nočne malice.
36.	člen
Delavcem z visoko, višjo ali srednjo strokovno izobrazbo, ki se po določilih Samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev, razporedijo kot pripravniki, se osebni dohodek obračuna po naslednjih obračunskih vrednostih:
—	z visoko izob. 452 točk/uro
—	z višjo izob. 385 točk/uro
—	s sred. izob. 319 točk/uro
Poleg obračunske vrednosti se pripravnika še lahko nagrajuje po splošnem prizadevanju, rezultatih izvrševanja določenih delovnih nalog, nadomeščanje delavca itd., s tem, da se mu obračunska vrednost poviša:
—	po 3 mesecih
pripravniške dobe	do 10 9
—	po 6 mesecih
pripravniške dobe	do 15 9
—	po 9 mesecih
pripravniške dobe	do 20 9
O višini povišanja obračunske vrednosti odloča odbor za osebne dohodke. Povišanje odpade v primeru, če pripravnik v roku 3 mesecev po izteku določene pripravniške dobe, ni uspešno opravil predpisanega izpita.
Pripravnika se lahko nagrajuje tudi z vezanim učinkom, če prispeva s svojim delom k boljšim rezultatom dela oddelka, izmene, obrata ali organizacije združenega dela. Ali se pripravnika vključi v to nagrajevanje, kakor tudi o višini tega nagrajevanja, odloča odbor za osebne dohodke.
37.	člen
Osebni dohodek učenca tekstilne stroke in nagrada vajenca se obračuna oz. ugotavlja po naslednjih merilih:
Obračunska vrednost za nagrajevanje učenca in vajenca znaša:
točk/uro
—	v prvem letu učenja 114
—	v 2. letu učenja	133
—	v 3. letu učenja	153
Poleg obračunske vrednosti se učenca in vajenca še posebej nagrajuje po šolskem uspehu interni oz. poklicni šoli in posebej pri praktičnem delu v delavnici, oddelku ali obratu po sledeči tabeli:
Uspeh
(1)	nezadosten
(2)	zadosten
(3)	dober
(4)	prav dober
(5)	odličen
I. IL III.
0 0 0 12 14 15
22 26 31 29 33 39 35 40 46
Šolski uspeh se upošteva po vsakokratni konferenci oz. po vsakokratnem šolskem spričevalu. Uspeh praktičnega dela pa se določi za vsak mesec posebej. O oceni praktičnega dela odloča odbor za osebne dohodke na predlog vodja izobraževalnega centra oz. vodja delavnic.
Nagrajevanje po uspehu pripada učencu in vajencu samo v primeru, če sta oba uspeha (šolski in za praktično delo) pozitivna, v nasprotnem primeru se mu obračuna osebni dohodek oz. nagrada samo po obračunski vrednosti.
Vrednost točke se učencu in vajencu obračuna mesečno v višini, kot se obračuna delavcem v organizaciji združenega dela oz. v samoupravni organizaciji, kamor za čas učenja spada.
44. člen
Praktikant, ki začasno dela v organizaciji združenega dela ali samoupravni organizaciji in s svojim delom prispeva k uspehu, lahko prejme mesečno nagrado za polni delovni čas (184 ur) v znesku 1.800 do 2.400 din. V kolikor pa praktikant ne dela poln delovni čas, pa mu pripada le sorazmerni del, upoštevajoč pri tem prizadevanje praktikanta.
Sezonski delavec prejme za svoje delo plačilo v višini od
14,00	do 20,00 din na uro. Višina plačila je odvisna od prizadevanja posameznika.
O višini nagrade praktikantu in o višini osebnega dohod-
ka za sezonskega delavca odloča odbor za osebne dohodke.
49.	člen
Članu gasilskega društva naše delovne organizacije pripada za čas, ko opravlja dežurno gasilsko službo in ko je na obveznih vajah, nagrada v višini 25,00 din na uro.
50.	člen
a) Honorarji za pismene prispevke
Osnova za honorarje pismenih prispevkov je tiskana enostolpna vrstica glasila, široka 4,1 cm. Honorar za vrstico je odvisen od vsebine sestavka in sicer:
—	prispevki, ki zahtevajo
veliko zbiranja in samostojnega obdelovanja gradiva:	iz-
virni uvodni članki, reportaže, literarni sestavki, analize o poslovanju posameznih dejavnosti v delovni organizaciji in razprave ter vsi prispevki delavcev, zaposlenih na NK, PK, KV in NS delih oziroma nalogah	0,70 din
—	samostojni prispevki oziroma komentarji o delu samoupravnih organov in družbenih organizacij, članki o problemih življenja kolektiva in občine, prevodi zahtevnejših strokovnih tekstov ipd. 0,60 din
—	prispevki, ki zahtevajo delno samostojno obdelavo gradiva kot: poročilo o poslovanju organizacije združenega dela ali delovne organizacije s sestankov samoupravnih organov, iz življenja in dela kolektiva na samoupravnem, političnem, družbenem in športnem področju — 0,50 din
—	prispevki manjšega značaja in pomena, ki ne zahte-
vajo večjega angažiranja, avtorja, kot: izvlečki iz zapisnikov prevodi preprostejših tekstov ipd.
— 0,40 din
—	zanimiv kratek prispevek do 10 vrstic za posebno rubriko — 8,80 din
—	šala s poljubno tematiko — 8,80 din
b) Honorarji za slikovno gradivo:
Honorar za posamezno slikovno gradivo je naslednji:
—	originalne fotografije
—	odškodnina za uporabo fotografije ali slike, povzete iz revij, brošur in razglednice
—	risana glava za posamezno rubriko
—	naslovna glava
—	prosta karikatura ali risana šala
—	slikanica čez celo stran formata A-3
—	slikanica čez pol strani formata A-3
—	shema stroja ali strojne naprave
—	shema dela stroja ali strojne naprave
—	samostojno pripravljeni grafikoni ali diagrami
—	modna ilustracija za eno kreacijo
—	sestava križanke, vretena, satovnice (1 kvadrat)
—	sestava skandinavske križanke (1 kvadrat)
9,90 din
3,55 din
28.00	din
88.00	din
44.00	din
660.00	din
330.00	din
49.00	din
22.00	din
22.00	din
11.00	din 0,70 din 0,90 din
c) Nagrade, ki se dele z žrebanjem:
V vsaki številki glasila se lahko razpiše ena nagradna križanka ali uganka, magični lik, rebus, ipd. Nagrade za pravilne rešitve se dele z žrebanjem, ki ga opravi posebna komisija za žrebanje, imenovana od odbora za informiranje.
— Križanke:
1.	nagrada	66,00 din
2.	nagrada	55,00 din
3.	nagrada	44,00 din
— Uganke, rebus ipd.:		magični liki.
l.	nagrada	33,00 din
2.	nagrada	22,00 din
3!	nagrada	11,00 din
Za	nagradno	križ+nko v
glasilu, ki izide pred državnim praznikom 1. maj. 29. november in v novoletni številki, se posamezne nagrade povišajo za 33,00 din.
Honorar oz. nagrade za sodelavce lista obračunava in je odgovoren kadrovski sektor.
Honorarji oz. izdatki za izhajanje tovarniškega glasila se plačujejo iz dela sredstev, ki se po določilih Pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka oz. dohodka predvideva za skupne izdatke.
Spremembe in dopolnitve členov so veljavne od 1. januarja 1980, razen 3. odstavka
14.	člena, ki je veljaven od
15.	1. 1980 dalje.
OD v letu 1979
Mes.! 1	TOZD Predli.	; DE J tkal. I	; de ; tkal. II	; TOZD J tkalnica	; de [ plem. I
S I. ! 1	4. 562	1 j 4.616	1 ! 4. 606	1 1 4. 610	1 j 4. 958
n. ! ■	4. 979	j 5. 034	I 5.023	; 5. 027	I 5.422
m. ! 1	5. 278	J 5.289	; 5.272	; 5. 279	J 5. 772
iv. ! 1	5. 477	■ 5. 546	j 5. 538	; 5.541	J 6. 026
v. ! 1	5. 027	‘ 5.100	j 5.107	; 5.104	; 5. 501
vi. ! 1	5. 781	J 5. 833	! 5. 880	; 5. 861	[ 6. 362
vii. ! 1	5. 411	; 5. 553	i 5.499	! 5. 520	! 6.100
vin. ! 1	5. 423	1 5.511	! 5. 551	! 5. 535	! 6. 111
ix. ! 1	5. 806	J 5. 830	! 5.816	! 5. 822	! 6. 409
1 X. • 1	5. 862	j 5. 891	! 5. 869	! 5. 878	Ì 6. 442
Xi. ! 1	5. 360	j 5.610	! 5. 505	! 5. 548	! 5. 934
XII. j •	7. 408	; 7. 621 1	I 7. 635 1	! 7. 629 1	! 8. 018 1
p s 1979 '	5. 517	1 ! 5. 602	1 ! 5. 590	1 ! 5. 595	1 ! 6. 072
		1	1	1	1
ì DE 1 ' plem. II	! DE 1 ' gravura	; TOZD j Plemen.	■ ; TOZD ; PO	• DS ; Skup. sl.	1 SKUPAJ ; DO
1 ! 4. 889 1	1 j 5. 914	1 5. 020	1 I 5. 126	I 6. 208	1 ; 5. 098
j 5. 323	I 6. 673	; 5. 505	; 5. 550	j 6. 888	J 5. 584
J 5. 558	I 7. 110	1 5. 845	; 5. 979	S 6. 994	i 5. 824
; 5. 791	j 7. 304	; 6. 083	j 6.060	; 7.455	! 6. 121
j 5. 388	1 6. 894	i 5. 591	i 5. 588	; 6. 763	! 5. 598
; 6. 220	J 8. 111	; 6.475	; 6. 345	! 7. 809	! 6.451
j 5. 840	J 7. 437	J 6.157	! 5. 774	! 7. 598	! 6. 169
i 5. 958	; 7.437	i 6.193	; 5. 921	J 7.516	i 6. 151
j 6. 300	1 7. 742	; 6. 499	i 6.439	! 7.711	! 6.431
1 6. 339	i 7. 926 ,	j 6. 544	J 6.484	! 7. 754	J 6. 484
j 5. 840	j 7. 163	j 6.018	! 6. 039	1 7.209	! 6. 022
i 7. 890 1	J 9. 084 1	i 8. 081 1	! 8. 305 1	! 9. 395	! 8. 127 1
Ì 5.923 1	i 7. 385 1	! 6.151 1	! 6. 084 1	! 7. 420	1 ! 6. 153 1
Gradnja večnamenske hale v Savskem logu
V obratul naše delovne organizacije smo dobili novo naročniško telefonsko centralo.
Stara telefonska centrala je bila postavljena leta 1956 in je torej 24 let bolj ali manj dobro opravljala svoje delo. Posebno zadnja leta pa so se začele na centrali pojavljati pogoste okvare in je bilo normalno poslu-ževanje telefonskega pogovora pogosto moteno.
Ker se te vrste telefonskih central že 10 let na izdeluje več, tudi ni bilo več mogoče dobiti potrebnih rezervnih delov. Vse to, ter vedno nove zahteve po telefonih so bile povod, da smo so odločili za nakup nove telefonske centrale.
Nova telefonska centrala, izdelek kranjske Iskre, ima 300 notranjih priključkov ter 36 zvez z javno telefonsko centralo. S tako zmogljivostjo bo nova telefonska centrala v prihodnjem obdobju v celoti ustrezala potrebam obrata I. Seveda je za boljšo povezavo z javno telefonsko centralo potrebno obnoviti in povečati tudi zunanje kabeljsko omrežje, kar bomo napravili v teku leta.
Predvidevamo, da bo šla nova telefonska centrala v obratovanje že v začetku februarja, kar je izredno hitro, če upoštevamo, da je bila odločitev o nakupu centrale sprejeta šele v lanskem juliju.
S pričetkom obratovanja nove telefonske centrale bodo izdani novi telefonski imeniki, pri uporabi sami pa bo tudi nekaj sprememb.
Nove značilnosti pri uporabi telefonske centrale so predvsem:
1. Lokalna vmesna zveza
Lokalni naročnik lahko med pogovorom v javni odhodni ali
dohodni zvezi vzpostavi lokalno vmesno zvezo. Pri tem ostane javni naročnik iz prve zveze v čakanju in ne sliši pogovora. Za vzpostavitev lokalne vmesne zveze mora naročnik pritisniti na ozemljitve-no tipko. Ko zasliši znak lokalne centrale, začne z izbiranjem željenega naročnika. Po končanem pogovoru naročnik, ki je vzpostavil lokalno vmesno zvezo, ponovno pritisne na ozemljitveno tipko. Vmesna zveza se prekine, vzpostavi pa se prvotna zveza s čakajočim javnim naročnikom.
2.	Nočna zveza
Da je omogočen normalen telefonski promet z javno centralo tudi izven delovnega časa, ko posredovalca ni na njegovem delovnem mestu, se takrat centrala preveže na nočno zvezo, kar opravi posredovalec ročno ali pa se to opravi podoločenem času avtomatično.
3.	Prometne možnosti centrale so naslednje:
—	avtomatski lokalni promet
—	avtomatski javni odhodni promet
—	posredovani javni odhodni promet
—	lokalna vmesna zveza
—	javna vmesna zveza
—	predaja pogovora drugemu uporabniku
—	predaja pogovora posredovalcu
—	verižni pogovori
—	naročnikova priključitev na pogovor
—	avtomatsko čakanje
—	nočna zveza
Ob koncu naj povemo še to, da se predvideva tudi zamenjava telefonske centrale v obratu II ter se s tem namenom že iščejo ustrezni predlogi in ponudbe.
V občini Kranj, ki šteje preko 65.000 prebivalcev, z razvito industrijo in drugimi dejavnostmi, že dalj časa ugotavljamo potrebo po večjem prireditvenem prostoru, ki bi lahko nudil možnost organiziranja različnih prireditev za večje število obiskovalcev.
Zamisel o izgradnji večnamenskega objekta je že dobila svoj neposredni izraz s sklenitvijo samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev pri izgradnji večnamenske hale v Savskem logu, v katerega se je vključilo 19 delovnih organizacij s 11 % vseh zaposlenih v občini Kranj.
Večnamenska hala bo nudila ustrezne možnosti za vrsto gospodarskih, predvsem sejemskih, športnih in rekreacijskih dejavnosti, za množične kulturne in zabavne prireditve, proslave, lahko pa bi se uporabljala tudi v primeru elementarnih nesreč za evakuacije in preselitve delovnih organizacij v določenih primerih. Posebnega pomena bo izgradnja drsališča, ki bo na razpolago za rekreativno drsanje in razvoj drsalnega športa 6 mesecev letno, saj bo kot pokrit objekt z umetno ledeno ploskvijo zavarovan pred vplivom vremena. Večnamenska hala bo za gospodarske dejavnosti služila šestino časa
Na 19. seji zbora združenega dela dne 24. oktobra 1979 je delegacija	Tekstilindusa
Kranj zahtevala ureditev cestnega odseka Sejmišče — Klavnica. Delegacija je pravilno ugotovila, da ta cestni odsek ne ustreza zahtevam motornega prometa ter, da kamenje, ki ga voda nanosi na Savsko cesto, ogroža varnost prometa.
Navedeni cestni odsek bi bilo mogočd ustrezno urediti le z rekonstrukcijo, vendar pa zaradi velikih potreb in številnih zahtev za ureditev cest v občini ta rekonstrukcija ni zajeta v Programu ukrepov na cestnih odsekih v občini Kranj za obdobje 1979— 1985.
Glede na to, da je pritok sredstev za izvedbo programa
letno, v ostalem pa bodo prostori na razpolago za druge prireditve.
Izgradnja drsališča v naši občini je vključena v program gradnje družbenih objektov v letih 1975—1980 v krajevnih skupnostih. Program je sestavni del družbenega dogovora o združevanju sredstev za gradnjo družbenih objektov v krajevnih skupnostih, v finančni konstrukciji pa je za izgradnjo drsališča namenjenih 19.000.000,00 din.
Že začeta gradnja večnamenske hale v Savskem logu, ki vključuje tudi izgradnjo drsališčne ploščadi, omogoča najbolj racionalno vlaganje družbenih sredstev, ki so po programu namenjena za izgradnjo drsališča.
Zato kooordinacijski odbor podpisnic samoupravnega sporazuma predlaga, naj sporazum podpišejo tudi OZD, ki doslej še niso pristopile, in s tem prispevajo k hitri izgradnji večnamenske hale z drsališčem, skupščina pa naj predlaga koordinacijskemu odboru za gradnjo družbenih objektov v KS, da nameni sredstva, ki so po programu gradnje družbenih objektov namenjena za izgradnjo drsališča, za izgradnjo pokritega drsališča v okviru večnamenske hale v Savskem logu.
precej manjši kot je bilo ob sprejemanju programa predvideno, je izvajanje programa v zaostanku, zato je težko pričakovati, da bi lahko v obdobju 1981 — 1985, za katerega se sprejemajo temelji planov, upoštevali poleg že dogovorjenih ukrepov še rekonstrukcijo ceste Klavnica Sejmišče. Strokovne službe ter vzdrževalci te ceste se zavedajo, da samo z rednim vzdrževanjem ne morejo zagotoviti varnega prometa' na tem odseku, zato se bo morala Komunalna skupnost z organizacijami združenega dela in drugimi organizacijami, ki imajo sedež v bližini Sejmišča, dogovoriti o združevanju sredstev za asfaltiranje tega odseka in parkirnih prostorov na Sejmišču.
		s
	Dopisujte	
	v glasilo	
\				/
Odgovor
na delegatsko vprašanje
Predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije tovariš VINKO HAFNER je 21. januarja dopolnil 60 let svojega življenja.
Rodil se je v Stražišču pri Kranju, kot sin delavske družine. Že pri trinajstih letih je izgubil očeta in ker v družini ni bilo sredstev za preživljanje, se je moral zaposliti. Kot šestnajstleten fant je začel delati v barvarni Jugobrune, prednici naše delovne organizacije. Kot pristaš naprednih idej je z devetnajstimi leti postal skojevec, leto dni kasneje pa je bil sprejet v KPS. Zaradi naprednega političnega delovanja so ga odpustili iz službe. Takoj po okupaciji je s člani partijskega aktiva v Kranju sodeloval pri zbiranju orožja in vzpostavljanju ilegalne tehnike. Tudi njegova družina se je pridružila osvobodilnemu gibanju, saj se je nahajala v njihovi hiši ilegalna partizanska tehnika. V začetku leta 1942 so bili izdani gestapu. Vinku in sestri Ančki se je zadnji hip posrečilo umakniti v partizane, mater, sestro in brata pa so gestapovci prijeli, mučili v Begunjah in aprila 1942 ustrelili.
V partizanih je bil najprej kurir štaba I. grupe odredov, potem sekretar okrožnega komiteja KPS Kranj, oktobra 1942 pa je prevzel naloge politkomisarja prve grupe od-
redov. Mesec dni kasneje ga je Boris Kidrič imenoval za člana pokrajinskega komiteja KPS za Gorenjsko in Koroško in za politkomisarja prve grupe odredov. Oktobra 1944 je bil imenovan za politkomisarja XVIII. divizije.
Po vojni se je vrnil v Kranj, kjer je nato vrsto let opravljal pomembne funkcije kot predsednik občinskega ljudskega odbora in predsednik okrajnega ljudskega odbora, imel pa je tudi pomembne funkcije v ZK in drugih družbenopolitičnih organizacijah ter bil republiški in tudi zvezni poslanec. V letih 1961 — 67 je bil državni podsekretar in nato namestnik zveznega sekretarja za industrijo, v letih 1973 — 74 pa tudi član predsedstva ZKJ. Od leta 1972 — 78 je bil sekretar mestne konference ZKS v Ljubljani, sedaj pa opravlja funkcijo predsednika republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije.
Kot dober poznavalec življenjskih problemov delovnih ljudi uživa med njimi velik ugled, saj so vsa njegova prizadevanja usmerjena za boljše življenske in delovne pogoje, za boljši jutri delavcev. Tovarišu Vinku Hafnerju smo kot uglednemu družbenopolitičnemu delavcu ob njegovem rojstnem dnevu poslali brzojavno čestitko.
predilnici
Edvardu Kardelju
V letu 1980 bomo delovni ljudje in občani naše samoupravne socialistične skupnosti proslavljali 70-letnico rojstva tovariša Edvarda Kardelja, marksista, znanstvenika in revolucionarja, ideologa, stratega in taktika našega narodnoosvobodilnega boja in socialistične revolucije, graditve naše samoupravne socialistične družbe in sistema neposredne demokracije, enakopravnih mednarodnih odnosov in gibanja neuvrščenosti.
Tovariš Edvard Kardelj je bil kot družbenopolitični delavec, pa tudi kot ljubitelj narave, močno navezan na Gorenjsko, rad pa je prišel tudi k nam v Kranj, bodisi da je v razgovorih s samoupravljalci razčiščeval odprta vprašanja, nakazoval rešitve in snoval razvojne usmeritve našega družbenopolitičnega in družbenoekonomskega sistema, bodisi da se je na svečanostih ožjega in širšega pomena srečeval z delovnimi ljudmi in občani. Bil je tudi častni občan naše občine.
Skupščina občine Kranj je na žalni seji vseh zborov skupaj s predstavniki samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij, dne 12. 2.1979, sprejela predlog, da se nova, celodnevna osnovna šola, ki jo občani Kranja gradimo s sredstvi zbranimi s samoprispevkom delovnih ljudi in občanov in
združenimi sredstvi organizacij združenega dela, v novi stanovanjski soseski na Planini, nosi ime tovariša Edvarda Kardelja.
V okviru SZDL v občini Kranj so se med pripravami za otvoritev in poimenovanje nove šole oblikovali predlogi, da delovni ljudje in občani Kranja počastimo spomin Edvarda Kardelja, snovalca nove vizije socializma, revolucionarja, humanista in državnika, s postavitvijo spominskega obeležja na kompleksu nove, sodobne, celodnevne osnovne šole na Planini.
Tato je predsedstvo občinske konference SZDL Kranj delo pobudo občinski skupščini, kot najvišjemu organu samouprvljanja v občini, da sprejme predlog za postavitev spominskega obeležja tovarišu Edvardu Kardelju in se s tem vključi v proslave ob 70-letnici njegovega rojstva in zboru združenega dela, da sprejme pokroviteljstvo in organizacijo akcije v združenem delu za postavitev spominskega obeležja in s tem izrazi globoko spoštovanje delovnih ljudi in občanov do osebnosti, misli in dela tovariša Edvarda Kardelja ter njihovo pripravljenost za uresničitev njegove vizije samoupravnega socializma.
Zbor združenega dela bo za izvedbo te pobude imenoval odbor za postavitev spominskega obeležja.
Pobuda za spomenik
60-letnica Vinka Hafnerja
v-----------------------------
Na podlagi 18. in 47. čl. zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Ur. list SFRJ 6/76) ter 24. čl. samoupravnega sporazuma o temeljih samoupravnih planov delovne organizacije Tekstilna industrija »Tekstilindus« Kranj sklepajo spodaj navedene podpisnice naslednji
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o izvajanju srednjeročnega načrta 1976-1980 v letu 1980
1. SPLOŠNE DOLOČBE
Izhajajoč iz temeljev sistema družbenega planiranja in z namenom zagotavljanja družbenoekonomske kontrole razvoja in usklajevanja odnosov v tekočem poslovanju določajo temeljne organizacije združenega dela Predilnica, Tkalnica in Plemeni-tilnica ter Delovna skupnost Skimne službe (v nadaljnjem besedilu:	podpisnice sporazuma)
osnovne postavke letnega gospodarskega načrta za leto 1980.
Podpisnice sporazuma si s tem gospodarskim načrtom zastavljajo naslednje cilje:
—	nadaljnjo izgradnjo organizacijskih in samoupravnih odnosov na podlagi ustave in zakona o združenem delu,
—	zboljšanje življenjskih pogojev in zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delavcev,
—	dvig proizvodnie na višio kakovostno raven in povečanje dohodka z večanjem proizvodnosti, gospodarnosti in donosnosti poslovanja,
—	ustvaritev pogojev gospodarjenja, s katerimi se zagotavlja uravnoteženost, stabilnost in optimalnost poslovanja vseh temeljnih organizacij in delovne organizacije kot celote.
Doseganje teh ciljev se bo zagotavljalo z:
—	izpopolnjevanjem organizacije dela,
—	izpopolnjevanjem proizvodnega programa in uvajanjem novih proizvodov,
—	ohranjanjem obstoječega tržišča in iskanje novih tržišč,
—	optimalnim izkoriščanjem proizvodnih zmogljivosti.
— izpopolnjevanjem sistema finančnega prometa.
Zaradi smotrnega uoravlianja svojega dela, družbenih sredstev in dohodka, bodo podpisnice sporazuma stalno spremljale in ocenjevale svoje dosežke preko določenih razmerij med učinki, stroški in vloženim delom, ter iih primerjale s svojimi dosežki v predhodnem obdobju, s spreietim načrtom in z dosežki drugih sorodnih organizacij.
2.	DELAVCI
V letu 1980 je predvideno naslednje število zaposlenih delavcev:
TOZD Predilnica	455
Tkalnica I	315
Tkalnica II	485
TOZD Tkalnica	800
Plemenitilnica I	374
Plemenitilnica II	108
Gravura	43
TOZD Plemenitilnica	525
Vzdrževalno energetska sl.	253
Strokovne službe	265
Delovna skupnost skup. sl.	518
Skupaj	2.298
Zaostritev delovne discipline in boljše izkoriščanje delovnega časa bo ena glavnih nalog, ki bo z večjo storilnostjo omogočila doseganje zastavljenih ciljev.
3.	IZOBRAŽEVANJE
Za boljšo usposobljenost delavcev, ki naj pripomore k uresničevanju zastavljenih ciljev, se načrtuje naslednje vrste in stroške izobraževanja:
Vrsta izobraževanja	Štev. ljudi	Stroški v 000 din
Štipendije	46	520
Poklicna šola v podjetju	4	23
Šole za odrasle izven podjetja	75	240
Priučevanje za delovne naloge	294	460
Tečaji in seminarji v podjetju	321	10
Tečaji in seminarji izven podjetja	133	192
Družbeno-ekonomsko in politično izobraž.	235	27
Ostali stroški izobraževanja		828
Skupaj	1108	2.300
4. GOSPODARSKE NALOŽBE
Vrednost načrtovanih vlaganj v		osnovna	sredstva	je takale:	
1	TOZD	TOZD	TOZD	Skupne	Skupaj
	Predil.	Tkal.	Plemen.	naprave	
Uvozna opr. US $ 000	783	1.042	740	—	2.565
Cl. J 000	—	32	—	—	32
SKUPNO $ 000	783	1.074	740	—	2.597
deviz. str. dinar. str.	din 000 din 000	15.380 6.150	20680 8.270	14.180 5.680		50.240 20.100
SKUPAJ UVOZNA OPREMA din 000		21.530	28.950	19.860	—	70.340
Domača opr.	din 000	—	—	—	71.000	71.000
Oprema Zgradba	din 000 din 000	21.530	28.950	19.860 36 000	71.000	141.340 36.000
SKUPNO	din 000	21.530	28.950	55.860	71.000	177.340
5. STANOVANJSKA GRADNJA			
Za pridobitev stanovanj se v letu 1980 namenjajo naslednja sredstva:			
Kategorija	Površina m2	Število stanovanj	Udeležba DO v 000 din
Nakup najemniških stanovanj — dvosobna	66	12	990
— enosobna	48	7	420
— garsoniere	30	3	113
— skupaj		22	1.523
Posojila za nakup v etažni lastnini			
— dvosobna s kabinetom	80	5	750
— dvosobna	66	2	350
— enosobna	43	3	450
— garsoniere	30	1	100
— skupaj		11	1.650
Soudeležba drugim OZD — dvosobno	66	1	100
Vezava sredstev v banki			1.000
Rezervna sredstva			377
SKUPNO			4.650
6.	PROIZVODNJA
Količinski obseg proizvodnje se sporazumno določa glede na:
—	možnosti prodaje skupnih izdelkov,
—	možnosti obstoječih zmogljivosti, oskrbe z reprodukcijskim materialom in razpoložljivimi delavci.
—	akumulativnost posameznih proizvodov,
—	zagotovitev sigurnosti in likvidnosti poslovanja.
Posamezne temeljne organizacije se obvezujejo izvršiti naslednji obseg proizvodnje — z dinamiko po medsebojno usklajenih operativnih planih:
TOZD — skupina izdelkov Merska enota		I	II	Skupno
Predilnica				
Bomb. česana pr.	tona			747,—
Bomb- mikana pr.	tona			1.236.3
Sintetična pr.	tona			515.5
Stanična pr.	tona			839.7
Skupaj preja	ef. tona			3.338.5
	bb. tona			5.533,-
	popr. tex			20.74
Tkalnica				
Tkan. iz bombažnih vi.	000 m	5.065	9.195	14.260
Tkan. iz kemičnih vi.	000 m	5.860	3.680	9-540
Skupaj tkanine	000 m	10.925	12.875	23.800
	mio. vot.	27.150	35.190	62.340
popr.	gost. vot./cm	24.85	27.33	26.19
Plemenitilnica				
Tkanine: tiskane				
— rulo	000m	11020	630	11.650
— roto	000 m	5.200	300	5.500
— film	000 m	1.400	—	1.400
Skupno tiskane	000 m	17.620	930	18.550
Pisano tkane	000 m	—	2.010	2.010
Barvane	000 m	280	2.275	2.555
Bele	000 m	30	545	575
Surove	000 m	70	40	110
Skupaj tkanine	000 m	18.000	5.800	23.800
	000 m2	16813	6.332	23.145
	popr. šir. cm	93.4	109.2	97.2
Načrtovana proizvodnja tkanin je po skupnem obsegu nekaj nižia od dosežene v letu 1979 zavoljo nadaljnjega drobljenja in večje zahtevnosti izbora-Naloga proizvodnih enot je, da z izboljšanjem organizacije
Od skunne prodaje tkanin je namenjenih za izvoz po količini 20 % in po vrednosti 13.6 %.
dela in večjim izkoriščanjem zmogljivosti dosledno izpolnjujejo zahtevane roke in po možnosti še presežejo planske obveznosti hkrati pa poboljšajo kakovost izdelkov.
Po predvidenem obsegu prodaje tkanin zaloge gotovih tka-
nin ob koncu leta praviloma ne bi smele presegati 2,800.000 m.
RAZDELITEV CELOTNEGA
PRIHIDKA IN DOHODKA
Pridobivanje dohodka temeljnih organizacij po določilih samoupravnega sporazuma o urejanju medsebojnih razmerij pri skupnem ustvarjanju dohodka temelji na osnovi deleža pri skupnem prihodku.
Delovna skupnost Skupnih služb pridobiva dohodke s svobodno menjavo dela kot delež iz dohodka temeljnih organizacij. Program del in nalog delovne skupnosti se določi sporazumno s temeljnimi organizacijami, za katere delovna skupnost opravlja te posle. Upoštevajoč gornja načela in izhajajoč iz predvidenega celotnega prihodka na ravni delovne organizacije načrtujejo podpisnice sporazuma takole razdelitev celotnega prihodka in dohodka v 000 din:
7. POSLOVNI IZID
OBLIKOVANJE CELOTNEGA PRIHODKA
Z zunanjo prodajo bo delovna organizacija dosegla naslednji celotni prihodek:
Prodaja tkanin — iz tekoče proizvodnje
— domači trg	m	18.800.000	din	758,900.000
— izvoz	m	5,000.000	din	125,000.000
Skupaj iz tekoče proizvodnje	m	23,800.000	din	883.900.000
iz zalog — domači trg	m	1,200.000	din	37,100.000
Skupno prodaja tkanin	m	25,000.000	din	921,000.000
Prodaja preje	kg	34.000	din	5,000.000
Skupaj			din	926,000.000
	TOZD Predil.	TOZD Tkal.	TOZD Pleme- nitil.	Skup. TOZD	Del. skup. skup. sl.	Skupaj
	1	2	3	4	5	6
CELOTNI PRIHODEK	326.600	245.200	354.200	926.000	105.500	1.031.500
Material	180.190	32.400	153.890	366.480	—	366-480
Proizvodne storitve	5.050	5.120	11.260	21.430	—	21.430
Neproizvodne storitve	1.070	1.870	1.410	4.350	—	4.350
Razni osebni izdatki	210	370	270	850	—	850
Razni ostali stroški	3180	5.840	5.070	14.090	—	14.090
MATERIALNI STROŠKI	189.700	45.600	171.900	407.200	—	407.200
DRUŽBENI PROIZVOD	136.900	199.600	182.300	518.800	105.500	624.300
AMORTIZACIJA	11.400	12.600	11.800	35.800	—	35.800
DOHODEK	125.500	187.000	170.500	483.000	105.500	588.500
Prisp. za republ. izobraž. skup.	1.830	2.190	2.660	6.680	___	6.680
Prisp. za republ. razisk. skup.	390	460	570	1-420	—	1.420
Prisp. za nesreče pri delu	800	1.390	1.040	3.230	1.350	4.580
Prisp. za SIS zdravstva	20	20	20	60	20	80
Prisp. za star. zavar. kmetov	150	180	230	560	220	780
Dod. prisp. za invai, pok. zavar.	390	690	510	1.590	670	2.260
Pos. prisp. za invai, pok. zavar.	1.900	1.100	1.200	4.200	—	4.200
Prisp. za zaposlovanje	120	210	170	500	210	710
Republ. davek iz dohodka TOZD	1.040	1.230	1.530	3.800	—	3.800
Vodni prispevek	1.200	950	3.050	5.200	—	5.200
Prisp. za požarno varnost	160	280	210	650	280	930
Prisp. in članar. združevanja	220	230	210	660	—	660
Prisp. za LO in družb- samozaščito	50	10O	70	220	90	310
Sodni stroški, takse, kazni	—	—	—	—	20	20
Zavarovalnine	1830	870	1.500	4.200	—	4.200
Stroški bančnih storitev	320	200	40	560	—	560
Stroški plačilnega prometa	200	160	240	600	100	700
Prisp. za stavbno zemljišče	970	1.520	1.140	3.630	810	4.440
Prisp. za komunalno dejavnost	360	640	470	1.470	620	2.090
Prisp. za solidarnost	60	80	90	230	—	230
Prisp. za izpad doh. železnice	1.320	1.570	1.920	4.810	—	4.810
Prisp. SIS za ekonom, odnose s tujino 100		10	50	160	—	160
Prisp. za gradnjo zaklonišč	30	20	30	80	—	80
Izd. za strok, izobraž. delavcev	—	—	—	—	300	300
Nagrade vajencev	—	—	—	—	800	800
Nagrade za delo štud. na praksi	10	10	40	60	40	100
Štipendije študentov in dijakov	—	—	—	—	500	500
štipendiranje po sporazumu	240	430	320	990	420	1.410
Razne ostale obveznosti	300	520	350	1.170	360	1.530
Obresti od najetih kreditov	3.600	4.500	13.900	22.000	—	22.000
Del dohodka za del. skim. skup. sl. 27.400 DEL DOHODKA ZA SPLOŠNE IN SKUPNE POTREBE TER OSTALE		40.900	37-200	105.500		105.500
OBVEZNOSTI	45.010	60.460	68.760	174.230	6.810	181.040
CISTI DOHODEK	80.490	126.540	101.740	308.770	98.690	407.460
Osebni dohodki	49.030	85.890	64.190	199.110	83.290	282 400
Rezervni sklad	3.140	4.680	4.260	12.080	—	12.080
Poslovni sklad	16.600	15.370	19.210	51.180	—	51.180
Stanovanjski prispevki	3.140	5.510	4.110	12.760	5.340	18.100
Sklad skupne porabe	8.580	15.090	9.970	33.640	10.060	43.700
Podpisnice sporazuma se obvezujejo, da bodo pri razporejanju dohodka in čistega dohodka izhajale iz načela izpolnjevanja zakonskih obveznosti ter zagotavljanja potrebne akumulacije za razširjanje materialne osnove dela v skladu z določbami resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana Jugoslavije v letu 1980 oziroma resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije v letu 1980 ter v skladu z določbami srednjeročnega načrta razvoja delovne organizacije, družbenega dogovora in samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo.
Da bi se okrepila materialna osnova združenega dela in dosegli skladnejši odnosi v reprodukciji, se podpisnice sporazuma obvezujejo pri razporejanju ustvarjenega dohodka in oblikovanju sredstev za osebne dohodke ravnati tako, da bo delež sredstev, ki se iz čistega dohodka oblikuje za razširitev materialne osnove dela, rasel hitreje od rasti osebnih dohodkov ter da bo rast sredstev za osebne dohodke in skupno porabo počasnejša od rasti dohodka.
Prednja razdelitev v celoti upošteva vsa ta načela.
Delitev dohodka je izvedena v skladu z resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije v letu 1980, po kateri morajo sredstva za osebne dohodke naraščati za 25 °/o počasneje od rasti dohodka in počasneje od rasti čistega dohodka ter da se sredstva za skupno porabo smejo povečati naiveč za 15 % glede na leto 1979. Tako se v primerjavi s pričakovanimi rezultati v letu 1979 v naši delovni organizaciji načrtuje za leto 1980 porast dohodka za 27,1 %, porast čistega dohodka za
28,1	%, porast sredstev za osebne dohodke za 20,7 % in rast sklada skupne porabe za 15 %.
Delavci vseh temeljnih organizacij in delovne skupnosti so sporazumi, da bodo dosledno spoštovali navedena načela o delitvi dohodka in s tem se obvezujejo, da bodo skupno s samoupravnimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami med letom stalno preverjali izvajanje teh načel, ki morajo biti dokončno uresničena na ravni delovne organizacije do sprejema zaključnega računa. (Nadaljevanje na 8. strani)
-----------------------------N
TEKSTILEC — glasilo delovnega kolektiva Tekstilindus Kranj — ureja glavni in odgovorni urednik Katarina Smodej in odbor za informiranje, ki ga sestavljajo: Brane Skubic predsednik, Sonja Jećnik — namestnik predsednika in člani: Marija Varacha, Pavla Pera-novič, Žvokelj Milan, Marjca Kreft in Niko Srabočan. Tisk: GP »Gorenjski tisk« v Kranju. Oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju štev.: 421/72
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
(Nadaljevanje s 7. strani)
8. ZUNANJETRGOVINSKA MENJAVA
Uvoz
V letu 1980 se predvideva po posameznih področjih naslednji obseg uvoza reprodukcijskega materiala:
US$
Zahodne države	3,712.000
Države v razvoju	3,173.000
Konvertibilne skupaj	6,885000
Vzhodne države	3,571.000
SKUPNO	10,456.000
Izvoz Vrednost izvoza gotovih tkanin bo takale:	US S
Zahodne države	4,450.000
Države v razvoju	700.000
Konvertibilne skupaj	5,150.000
Vzhodne države	450.000
SKUPNO	5,600.000
V	primerjavi s predhodnim letom se leta 1980 znatno izboljšuje devizni učinek zunanjetrgovinske menjave v celoti, zlasti pa še pri konvertibilnih deviznih sredstvih, kjer se stopnja pokrivanja uvoza z izvozom povečuje od 56,3 % na 74,8 %.
9.	KONČNE DOLOČBE
V	okviru prizadevanj za izvajanje politike gospodarske ustalitve sprejemajo vse podpisnice sporazuma svoje ukrepe za boljše gospodarjenje v letu 1980, s katerim se zagotovi predvsem vsestransko varčevanje z zmanjševanjem poslovnih stroškov, skrajšano štednjo pri uporabi energije, boljše izkoriščanje delovnega časa, smotrnejšo uporabo sredstev v vseh oblikah, izboljšanje kakovosti izdelkov in večje izkoriščanje notranjih rezerv.
Delavski sveti podpisnic sporazuma so odgovorni za uresničevanje načrta in za izpolnjeva-
nje obveznosti, prevzetih s tem sporazumom.
Delavski sveti so dolžni redno spremljati, analizirati in ocenie-vati izpolnjevanje gospodarskega načrta ter ostalih obveznosti tega sporazuma ter po potrebi sprejemati ukrepe za njihovo izvrševanje.
Če bi se z analizo ugotovilo, da se načrt ne more izpolniti ali da so se bistveno spremenili pogoji ali elementi, na podlagi katerih je načrt sestavljen, se pristopi k spremembi ali dopolnitvi načrta oziroma sporazuma.
Ta sporazum stopi v veljavo, ko ga po sprejemu na zborih delavcev podpišejo pooblaščeni predstavniki podpisnic sporazuma. Sporazum se uporablja za vse leto 1980-
Podpisnice sporazuma:
TOZD Predilnica TOZD Tkalnica TOZD Plemenitilnica Delovna skupnost skupne službe
Dušan Horjak
Nenadna smrt je koncem decembra prekinila življenjsko pot našemu bivšemu glavnemu direktorju — tovarišu Dušanu Horja-
ku.
Našo delovno organizacijo je vodil najprej od 1958. do 1962. leta in nato od 1970. do 1974. leta. Bil je človek z bogatimi življenjskimi izkušnjami, predvsem pa tekstilec, takšen pač, kakršnega smo najbolj potrebovali v letih, ko smo modernizirali naše proizvodne obrate in načrtovali naš nadaljni razvoj in proizvodno usmeritev.
Skromno, pa vendar resnično priznanje za njegove zasluge v našem kolektivu smo mu izrazili leta 1975, ko smo ga na proslavi ob občinskem prazniku Kranja in otvoritvi fizično združene in modernizirane predilnice, proglasili za prvega častnega člana kolektiva.
Čeprav je odšel na nove službene dolžnosti, pa se je še vedno zanimal za naš kolektiv in nas tudi večkrat obiskal.
Zdaj je žal odšel za vedno od nas. Ohranili ga bomo v najlepšem spominu, takšnem, kakršnem si ga je s svojim bogatim delom, strokovno sposobnostjo in ugledom tudi zaslužil.
R. S.
Zahvale
Ob smrti drage tete
ANTONIJE PIKŠ
se zahvaljujem sodelavkam ekspedita tkalnice I za darovano cvetje ter izrečeno sožalje.
Tončka Gašperlin
Ob boleči izgubi najine drage mame se iskreno zahvaljujeva vsem sodelavcem in sodelavkam tkalnice I in plemenitil-nice I ter UO IGD Tekstil-indus za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Janez in Martin Pičman
Iskrena hvala vsem sodelavcem vzdrževalno energetske službe I in tkalnice I, ki ste mi ob smrti mojega dragega očeta izrekli sožalje, podarili vence in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Jurjevec Marjan
Ob nenadni smrti moje mame
MARIJE GRAŠIČ
se iskreno zahvaljujem sodelavcem tkalnice I za poklonjeni venec in izrečena sožalja. Iskrena Hvala.
Marija Grašič
Ob smrti mojega očeta
ALOJZA ŠTEFE
se najlepše zahvaljujem sodelavcem plemenitilnice I za podarjeni venec. Posebna zahvala pa velja tovarišicama Mariji Zupan in Rezki Pavlič.
Slavka Grašič
Vsem sodelavcem, še posebej oddelku čistilnice blaga iz tkalnice II se lepo zahvaljujeva za vso pomoč in tako številno slovo od naše mame Frančiške Gantar.
Žalujoči hčerki Majda Kogovšek in Danica Mede
Zahvale
Ob smrti najine mame
FRANČIŠKE SLAK
se lepo zahvaljujeva sodelavcem PO in tkalnice I za podarjena venca, izrečeno sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Pepca Slak in Francka Jaklič
Ob boleči izgubi moje mame
ANE VIDMAR
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem previjalnice II za izrečeno sožalje in denar, ki so mi ga poklonili za venec; vsem še enkrat prisrčna hvala.
Tilka Kuralt
Ljubil sem svojo mater, in zato je njena smrt kakor težak kamen pritisnila na moje srce. Boleče je bilo poslednje slovo in takrat ste mi stali ob strani vi, dragi sodelavci, me tolažili in bili žalostni z menoj.
Veliko mi pomeni vaša tolažba in cvetje. Prisrčna hvala vsem dobrim prijateljem iz tkalnice I, ki ob bolečini niste pustili prijatelja samega.
Franc Rozman
Ob odhodu v pokoj se lepo zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem plemenitilnice I za lepa poklonjena darila in jim želim še mnogo uspehov pri nadaljnem delu.
Česen Valentin
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in tovarišu Isteniču za poklonjeno darilo, ki mi bo ostalo v trajnem spominu. Vsem kolektivu pa želim še mnogo uspehov in zadovoljstva pri delu.
Alojzija Mrak