Izhaja
vsak četrtek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankirajo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št. 7.
Osebni pogovor od 11. do 12. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
Nefrankirani dopisi se ne sprejmejo.
Glasilo koroških Slovencev
Velja
za Avstro-Ogrsko . . K 6-—
» Nemčijo................»	7‘50
» ostalo inozemstvo .	»	9'—
za celo leto.
Naročnina naj se plačuje vnaprej. Posamezna številka velja 16 h.
Za oglasila se plačuje po 10 h, med besedilom po 20 h zal cm2 vsakokrat; minimum 24 cm1. — Za poslano se plačuje po15 h, za parte, zahvale in izjave ter za oglase med besedilom po 20 h za 1 cm2. — Za male o g l a s e se plačuje po 4 h, debelo tiskano 6 n za besedo vsakokrat; minimum 40 h. Za izvestilo pri upravništvu 40 h posebej. Vprašanjem je za odgovor priložiti znamko.
Denar naj se pošilja na naslov: Upravnišlvo lista „Mir“ v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26.
Poštnohranilnični račun št. 96.232.
Leto XXXVII.	Celovec, 6. septembra 1918.
Št. 36.
Odmevi.
Ljubljanski dnevi so bili velikega pomena. Trije narodi so si podali bratovsko roké, da si priborijo svojo neodvisnost od „Herrenvolka“, zavedajoči se, da je vsak zase za to preslab. Izkušnja v najhujših dneh vojske nas je izučila, tedaj ko nismo uživali kot najzvestejši državljani niti pravic vojnih ujetnikov, ko smo bili dozdevno samo zato tn, da smo krvaveli po vseh bojiščih, doma v zaledju pa smo za te velike žrtve polnili ječe, ker nismo marali postati narodni renegati. Kjer si hodil, kar si slišal, kar si čutil, povsod si videl, slišal in čutil le, kako Jugoslovanom pečatijo grob, da ne bi nikdar več od mrtvih vstali.
Ni je bilo tedaj v celi državi nemške stranke, ki bi bila z možatostjo nastopila zoper vse vnebo-vpijoče krivice, ki so se nam godile; nasprotno, vse nemške stranke razen nemških socialnih demokratov so sodelovale, avstrijski Slovani pa smo bili ločeni, brez zvez; in ko se je otvoril državni zbor, je bruhnilo na dan. Kar je bilo spočetega v enakem trpljenju, se je v enakih izrazih, v majniških deklaracijah, porodilo. Nemške stranke tedaj niso obžalovale krivic, ki so se bile nagro-madile zlasti na našem jugu; nasprotno! Zagnale so divji krik z nemškimi „Belangi“ (zahtevami), ki naj bi za vekomaj zapečatili narodno smrt nenemških narodov.
In zgodilo se je, kar se je moralo zgoditi! Tlačeni narodi so si podali roke, in celò prej tako besni nasprotniki, primorski Italijani in Jugoslovani, so se začeli zbliževati. Spoznali so, da je tretji hujskal narod proti narodu, da je mogel sam žeti, poleg tega pa hinavsko zavijal oči nad narodnimi prepiri in «narodnimi hujskači". Protest tlačenih narodov v Pragi je le naravna posledica vseh krivic, ki so se godile tlačenim narodom med vojsko, ki so le deloma zbrane v interpelacijah v državnem zboru in ki jih vlada ne taji več, marveč je celò izpovedala, da so se godile reči, ki še niti nam niso znane. V Pragi se je slišal protest tlačenih narodov, v Ljubljani pa sta se sever in jug še bolj ■ zbližala in določila skupno taktiko.
Pomenljiva so bila ljubljanska posvetovanja. Tega se zavedajo tudi naši narodni nasprotniki, pri katerih se je od ljubljanskih posvetov slišal glasen odmev. Kakor je ptiču kljun zrastel, tako
poje! Temu prigovoru primerni so bili tudi glasovi nemških listov. Najbolj radikalni listi so tolažili svoje lahkoverne čitatelje z izmišljotinami, kakor „Freie Stimmen", ki so nas spravile v najboljšo voljo s tole raco: Da smo Slovenci zelo razočarani in da se nas je lotil velik moralni maček, ker je bilo baje premalo Čehov in Poljakov in da so se še ti Poljaki držali tako rezervirano ! — Moralnega mačka ima pač nekdo drugi, ki se ga je zopet polastila stara besnost, da kriči: «Kladivo ali naklo — tretjega ni za nas Nemce v vzhodni marki."
Dragi nemški listi pa so sistematično udarili po ljubljanskem knezoškofu dr. Jegliču. Rekord je pa vsekako dosegel «Karntner Tagblatt". Da bi napad na politiko kneza in škofa ljubljanskega bolj učinkoval, je «K. T.“ zapel svojo vsakdanjo pesem o čeških veleizdajalcih; k češkim izdajstvom ob Piavi je pa pozabil dostaviti tole pojasnilo: Nemški listi zopet poročajo o «češkem veleizdajalcu" poročniku Stiniju, ki mu z londonskim listom «Daily News" vred pripisujejo važno ulogo pri uspehu italijanskih čet ob zadnji ofenzivi. Toda vsi češki in vsi slovenski listi so v tem oziru objavili resnico, edino v našem listu je cenzura z dvojnim merilom dotično vest potlačila. Tako so «Lidové Noviny" poročale, da je poročnik Stini (iz Augustini) po rodu in prepričanju — Nemec. «Pondčlnik" je poročal, da Stini sploh ne zna češko. Pa tudi na Koroškem živi družina, katera je Stinijevo družino poznala, strastni Nemci! Sploh bi se o tem vsakdanjem poglavju «K. T.“ dalo mnogo povedati, ako bi cenzura dovoljevala nam to, kar pusti Nemcem!
Izjavo, kakor jo «K. T.“ dan za dnevom od naših poslancev zahteva, je svoj čas dr. Korošec oficielno podal, toda «K. T.“ jo je tedaj — zamolčal; zdaj pa si menda domišljuje, da bodo slovanski poslanci ponavljali svoje izjave, kadar se bo «K. T.“ zdelo potrebno. «K. T.“ je vedno nasprotoval jugoslovanski majniški deklaraciji, zdaj pa se huduje, da jo v Ljubljani zopet nismo — menda na njegovo željo — v resoluciji ponovili. Smo jo že kdaj preklicali? Ta strah je nepotreben! Ko bi bilo «K. T.“ uredništvo poslalo v Ljubljano svojega poročevalca, namesto da črpa svoje informacije od tako kalnih virov, kakor je «Resnica", bi bil ta lahko tisočkrat in tisočkrat slišal navdušene klice: živio deklaracija in morda
• ■ ■-
bi bil tudi izvedel, s kakšnim velikanskim odo1 bravanjem je bilo v Unionu sprejeto pozdravno pismo kneza in škofa ljubljanskega!
«K. T.“ je pobral po dunajskih šmokih o škofu dr. Jegliča to le notico: «V naj novejši številki škofijskega uradnega lista za ljubljansko škofijo objavlja knez in škof dr. Jeglič pastirsko pismo na duhovščino, v katerem ji kot cerkveni nadpastir nalaga dolžnost, da deluje za politiko jugoslovanske deklaracije. Knez in škof dr. Jeglič je prepovedal tudi kot pokrovitelj kat. tiskovnega društva sklic občnega zbora K. T. D. tako dolgo, dokler s sprejemom novih članov ni bila zagotovljena njemu ugajajoča jugoslovanska večina. V resnici se je občni zbor proti pravilom zavlačeval štiri leta. Ta politika ljubljanskega škofa bo rodila Še svoje zlo sadje. Ker mi in Slovenci pripadamo katoliški cerkvi, protestiramo kot nemški katoliki proti taki nesrečni politiki, vsled katere tudi mi trpimo in bomo trpeli. Kako so ljudje okoli «Mira" zakričali, ko je naš nadpastir v čisto verskih, cerkvenih zadevah podal smernice in s polno pravico zahteval, da se verske reči nikdar ne smejo zlorabljati v dosego političnih ciljev. In v Ljubljani? Naj še bodo tako korajžni, da napravijo primero!"
S takimi zavijanji in neresnicami informira krščanskosocialni «K. T.“ svoje čitatelje, da je židovska «N. Fr. Presse" naravnost uboga para nasproti njemu. V svojem oklica «Duhovnikom" opozarja ljubljanski škof na versko škodo, ki so godi v župnijah, kjer se duhovniki (slovenski duhovniki) odtegujejo Slovenski ljudski stranki in jih zato poziva k složnemu političnemu delovanju.
«K. T." obsoja cerkveno delovanje kneza in škofa ljubljanskega! Naj se nauči na pamet članek v danajski «Information" o tem prevne-tem škofu! Morda ga ni v celi Avstriji škofa, ki bi mu bili verniki tako udani, kakor so dr. Jegliču njegovi verniki! Dr. Jeglič je nenavaden mož, uprav gorečnik za sv. cerkev, mož izredne eneržije, požrtvovalnosti, učenosti in prave katoliške ponižnosti, ki še nikdar ni storil kakemu Nemcu niti najmanjše krivice!
In da smo mi v «Miru" zakričali... ! „K. T." naj pove le en sam stavek, s katerim da smo polemizirali v «Miru" s prevzvišenim našim nad-pastirjem! Meni-li v svoji domišljavosti, da polemiziramo proti knezu in škofu, kadar zavrača-
Podlistek.
Iz albuma narodne žene.
Znano je, da ima maloštevilni in teptani slovenski narod najlepše narodne pesmi, ki so zaslovele ne samo pri drugih Slovanih, ampak so našle priznanje tndi pri naših političnih sovražnikih.
Sleherni zavedni Slovenec, ki ima razum in misel za življenje in običaje svojega ljudstva, je v trenotkih navdušenja v gotovem ozira tudi pesnik, če ne po obliki, pa vsaj po mislih.
Značilna poteza v značaju Slovencev je njih ljubezen do petja. Ni si mogoče misliti živahne družbe brez ubrane pesmi, da ne govorimo o veselicah in drugih narodnih prireditvah.
Zlagateljev naših narodnih pesmij po večini ne poznamo. Vemo pa, da so imeli globoka čustva in izborno razumov&nj© za. rosnost življonja, a da so tudi znali ceniti njega prijetno stran, vinsko
kapljico, petje in ljubezen.	.
Narodna poezija cveti tudi še v sedanjem času bolj kot bi površni presojevalec mislil. Ko bi nam dale naše vrle narodne gospe svoje albume na razpolaganje, bi se v njih brezdvomno našel marsikak biser slovenskega pesništva, ki bi ga bilo vredno oteti pozabljenosti.
Navado imam, da prosim ugledne narodne dame, ki me z njimi veže dobro znanstvo ali
prijateljstvo, za vpogled v njih album. Tako se je tudi zgodilo ob nekem izletu na Prihavo, ki je bil opisan v 26. štev. letošnjega «Mira" v podlistku. Pričakoval sem si duševnega vžitka od pesmic, posvečevih tako izborni pevki, tako cvetočemu bitju in tako živahni drnžabnici, kakor je mlada gospodinja na Prihavi. Naj mi blagohotno oprosti, če podajam nekaj v njenem albumu skritih lepih mislij s tem javnosti.
Kot potoček žuboreči teče tebi govorica, in kot jabolčki rndeči so ti sveža prožna lica.
Črni kodri kakor svila božajo ti belo čelo, in spod njega dražest mila sije iz očij veselo.
S tvojih prsij bajnokrasnih pesmice v nebo kipijo, in za njimi v urah jasnih misli, čuti mi hitijo.
Ti si nam svetloba dneva, zvezda jasna si po noči, tajne sile Tvoj’ga speva mi pozabiti ni moči.
Po obliki in vsebini nežna in prikupna je v nasledni pesmici izražena želja po vedni mladosti.
Če gledam Tvoj obraz pod kodri črnih las, v globini se spominov mi vzbuja sladek glas.
Ob jezeru sem stal, za valčkom šel je val snšljaje mimo mene poljubljajoč obal.
Na vrtu pa dekle je sklepalo roke pojoč, kot da molilo bi drobno ji srcé:
«Mladost, zakaj hitiš, zakaj tako bežiš, krilata mimo mene se kakor val podiš?
Postoj, mladost, postoj, al vzemi me seboj, da kakor cvetje v vrtu ovenem še nocoj."
Mladosti te sijaj bogat obdaje zdaj, dal Bog, da za te nikdar ne mine krasni maj.
Naj dodam konečno še pesmico, ki velja ravno tako lahko osebi, kakor našem narodnem idealu.
mo „K. Tagblattovew napade?! Svoje proteste zoper politiko knezoškofa dr. Jegliča naj „K. T.“ spravi nazaj v svoje predale in potrka na svoje grešne prsi! Neizmerno je pridobilo cerkveno življenje po Slovenskem z odločnim nastopom kneza in škofa dr. Jegliča za pravice zatiranega naroda! Stotisočem, ki jim je vsled dogodkov med vojno ugašalo zaupanje v pravičnost na tem svetu, so se začeli zopet zavedati, da se vsaj v okrilju katoliške cerkve dobé vodilni možje, ki brez klečeplaziva navzgor in ne meneči se za namige na posvetno čast in slavo hodijo pot pravice in ščitijo vse zatirane in reveže!
„K. Tagblattov“ izrek: „Tako daleč se pride, če se hudiču poda prst,“ priporočamo njemu samemu v resno premišljevanje!
Glasovi naših nasprotnikov o ljubljanskih dneh pričajo, kako dobro da stoji naša stvar! Vsenemškemu geslu „Od Berolina do Bagdada!" s katerim so menili uničiti zlasti Jugoslovane in jih ponižati v večne hlapce „Herrenvolka“, so se trije tlačeni slovanski narodi odzvali z geslom Poljaka grofa Skarbeka: Od Gdanskega do Trsta! in ustvarili trozvezo Poljakov, Čehov in Jugoslovanov.
Nemško umikanje na Francoskem.
Nemci se na francoskem bojišču še vedno umikajo, sami pravijo, da po načrtu. Sovražniki so napredovali na celi črti od Arras do Aisne. Bapaume in Perenne so zasedli sovražniki. Nemci so jim pustili samo puščavo; odpeljali so, kar je bilo premakljivo, drugo pa uničili. Najhujši boji se vršijo v smeri proti Cambrai ob cestah, ki vodijo v Cambrai, Arras in Bapauraa, in na obeh straneh Somma.
Sovražniku so zlasti dobro služili neke vrste oklepni avtomobili, „tenki"; Nemci se vstavljajo za rekami in kanali, kjer so tenki neporabljivi. Znano je, da ima napadalec ponavadi manjše izgube kakor napadeni; iz tega pa se ne da soditi, da so Nemci oslabljeni, ker jim skrajšana fronta daje novih rezerv. Zelo verjetno je, da bodo Francozi napravili na kakem drugem mestu kak močnejši sunek, ker za Pariz ni nevarnosti, ako se Angležem posreči potisniti Nemce nazaj tudi v Flandriji; tam so Nemci prepustili Angležem Kernel, kjer so bili prej že hudi boji.
Italijani se pripravljajo na ofenzivo.
Med Nemčijo in Špansko vlada napetost, ker so nemški podmorski čolni potopili nekaj španskih ladij in je španska vlada izjavila, da bode vzela za nadomestilo nemške ladje v španskih pristaniščih. Španska je sicer naglasila, da hoče ostati nevtralna, vendar pa da hoče varovati svoje življenjske interese. Kralj pride na kronski posvet.
Med boljševiki in čehoslovaškirai četami se vršijo manjši boji.
Politični pregled
doma in po svetu.
Vlada bi rada sklicala 10. septembra finančni odsek, da bi rešila nove davčne predloge. Dr. Hus-sarek je klical k sebi načelnike strank. Dr. Korošec se je razgovarjal v nedeljo in rekel, da za sedaj še ne more podati nobene določene izjave, pač pa zavoljo vednih preganjanj Jugoslovanov niti misliti ni, da bi Jugoslovani spremenili svoje
Roža z juga.
Ti prišla k nam iz juga si gorkote in jutra luč prinesla si seboj, kot šopek nadnaravne si lepote, o kterim dolgo sanjal duh je moj.
Zdaj si pri nas, ti rožica iz raja in v tvojem solncu srca se topé, čuteča vsa, da nova doba vstaja, po kteri zdavnaj, zdavnaj koprné.
S teboj slavimo čare naše zemlje, sok žlahtnih naših pijemo goric, in s tvoje roke domovina jemlje vsak dan na novo vezan vene cvetlic.
Naj kakor ti, v ljubezni milem petju Slovenstvo hodi dalje svojo pot in. kmalu našel v sladkem razodetju bo raj na zemlji naš junaški rod.
Spomnil sem se nehote na Libušo, kraljico Cehov, ki znači temu narodu ob enem po oseb-Ijenost vseh ženskih vrlin. Nam Jugoslovanom zgodovina dosedaj še ni podarila vsemu narodu znanega ženskega ideala, čeprav bi nam mogel ravno v časih preporoda in ujedinjenja mnogo, mnogo koristiti. Ni dvoma pa, da ga bo narod prej ali slej našel ali pa si ga sam ustvaril in morda nam pokaže vrla, dražestna rodoljubka na Prihavi vsaj nekoliko pot do njega.
opozicionalno stališče. Vlada nadaljuje priprave za reformo ustave v Seidlerjevem smislu in misli na narodno avtonomijo. Nemški Volksrati so zoper tako spremembo že protestirali. Predsedstvo Narodnega sveta je imelo 29. avgusta prvo sejo. Dr. Hnssarek je nasproti dež. glavarju tirolskemu izrazil upanje, da bo monarhija v nedolgem času dosegla časten mir, da se bo vojska še to leto končala. — Predsednik gosposke zbornice knez Windischgraetz je odpotoval v Švico. — Jugoslovansko vprašanje je najvažnejše vprašanje; Madjari postajajo nervozni. Hrvatskega bana bi radi zamenjali s kakim mažaronom, hrvatsko-srbska koalicija, vladna stranka na Hrvatskem, je pa izjavila v svojem glasilu, da ni kak inventar, ki bi ga vsaka vlada podedovala, in da vživa ban Mihalovič zaupanje koalicije. Poljski knez Radziwil se je mudil v Berolinu in na Dunaju. Posvetovali so se glede poljske države. "Nemčija obljublja Poljakom, da zajamči Poljakom nepristriženo Poljsko, neposredno mejo z Rusijo, dohod do morja z nevtralizacijo Visle in Gdanskega itd., če se poljsko vprašanje reši v tako-imenovanem nemškem smislu. Če pa se reši v avstrijsko-poljskem smislu, bi Nemčija zahtevala kot poljsko-prusko mejo črto Varta—Narev. Grof Burian, naš zunanji minister, se trudi za avstro-poljsko rešitev; kako si to predstavlja, nikdar ni jasno povedal. S trdovratnostjo se trdi, da bo Burian odstopil. Dne 30. avg. je neka ženska v Moskvi streljala na ulici na Ljenina in ga nevarno ranila; ranjen je v prša in v pljuča, kjer se mu je vlila kri. Druga krogla mu je razbila kost na levi rami. Isti dan je bil umorjen tudi ljudski komisar Urlicki. Boljševiki bodo na to odgovorili z brezobzirnim nasilstvom proti socialnim revolucionarjem. Nemški prestolonaslednik Viljem je v pogovoru z dopisnikom lista „Neues Wiener Journal" dejal, da nikdar ni na to mislil, da bi sovražnike zdrobil; to tudi ni želeti, ker je na tem svetu dovolj prostora za vse narode.
Dnevne vesti.
Občna zbora S. K. S. Z. in »Slovenske Straže" za vse slovenske dežele se vrši v torek dne 10. septembra 1918 v Ljubljani. Predpoldne zborujejo kmetijski, narodnogospodarski odsek, odsek za obnovitev Goriške, prosvetni, mladeniški, narodnoobrambni odsek in občni zbor »Slovenske Straže", odsek za Narodni svet, delavski odsek, ženski odsek. Glavno zborovanje in občni zbor S. K. S. Z. bo ob 3. uri popoldne. Na predvečer je prijateljski večer s petjem in godbo v veliki dvorani »Uniona". Želeti je, da bi se udeležilo iz Koroškega več zastopnikov.
Zvišanje poštnih pristojbin. Od 1. septembra naprej se zviša pristojbina: za pisma do 20 g na 20 vin., za vsakih nadaljnih 20 g 5 vin., pisma so pa začasno dovoljena samo do 250 g; za poštne dopisnice na 10 vin., za zalepke na 20 vin. Tiskovine do 50 g 5 vin., do 100 g 11 vin., za vsakih nadaljnih 50 g 3 vin. več. Poštne nakaznice: do 50 K 25 vin., za vsakih nadaljnih 50 K 5 vin. več. Zavitki: do 5 kg 100 viri., do 10 kg 220 vin., do 15 kg 320 vin., do 20 kg 420 vin.
Duhovniške vesti. Dne 31. avg. je umrl g. župnik Franc Fuchs v Št. Danijelu v Zg. Zilski dolini. N. v m. p.! Prestavljeni so gg. kaplani Lojze Lampreht iz Grafendorfa v Trg, Viljem Heibach iz Cirkovic v Berg, Lipe Bugelnig iz Št. Petra v Kačji dol. k sv. Jakobu v Beljak, Leo Nuschei iz Št. Vrbana pri Glaneku v Zagorico. Za prefekta v kn. šk. Marijanišču je nastavljen g. Jožef Schmutz, kaplan v Bergu.
Cenejši kruh za reveže. C. kr. urad za ljudsko prehrano je dal c. kr. deželni vladi na razpolago kredit za kruh po nižji ceni. Na kruh glaseče se odrezke nakaznic bodo vse krušne prodajalne sprejemale namesto denarja in jih bo c. kr. dež. vlada plačala kakor druge odrezke nakaznic za živila.
Gutenberghaus v likvidaciji. Celovčanka objavlja uradni razglas, da je tiskarna Gutenberghaus v Celovcu (Knoch in Bertschinger) likvidirala. — Podjetje je menda kupila tiskarna Tiro-lija v Inomostu. »Freie Stimmen" bo bržkone tiskala Leonova tiskarna.
Poštne pošiljatve na avstro-ogrske ujetnike. Navadna pisma, dopisnice in pošiljatve darov se od sedaj naprej pošiljajo na avstro-ogrske vojne ujetnike na Ruskem preko Nemčije. Iste pošijatve vojnih ujetnikov so dovoljene tudi iz Rusije.
Naznanilo sovražnih letal, C. kr. deželni predsednik razglaša: Zgodi se lahko, da ob državni meji ali drugod nastavljeni opazovalci sovražnih letalcev po visokem poletu ali ponoči in v megli ali vsled drugih za opazovanje neugodnih razmer ne opazijo, ampak jih zapazijo šele v zaledju. V splošnem interesu je, da vsakdo, ki meni, da je opazil sovražna letala, naznani to takoj do-
mačemu telefonskemu uradu, vendar pa mora napovedati v tem slučaju, ako ga urad vpraša, kdo da je. Letalski poročevalni urad se prepriča nato o resničnosti poročila in poroča po telefonskem uradu naprej, če je kaj opazil.
Sodalitas ss. C. J. ima v četrtek, dne 12. t. m., od 1.—2. ure svoj mesečni sestanek v Celovcu.
Za Marijine družbe. V petek, dne 13. t. m., je shod Marijinih družb za Spod. Koroško pri Sv. Križu nad Dravogradom. V nedeljo, dne 15. t. m., je shod Marijine družbe v Selah.
Pošta za vojne ujetnike in internirance v Ameriki. Avstro-ogrskim vojnim ujetnikom v Združenih državah in tam interniranim avstro-ogrskim državljanom se pošiljajo lahko pisma in dopisnice po določbah za poštni promet z vojnimi ujetniki.
Študijski dopust za visokošolce in srednješolce v vojaški službi. Vojno ministrstvo je za šolsko leto 1918/19 določilo: Visokošolci in absol-virani srednješolci v vojaški službi — izvzemši gažisti po poklicu — ne potrebujejo za vpis na univerzah nobenega dovoljenja od vojaških oblasti; vendar pa vsled vpisa in obiska predavanj vojaška služba ne sme trpeti. Za en semester dobé na teden prosto tri dopoldneve ali popoldneve. Tisti pa, ki odhajajo od armade na bojišču v zaledje, se ne pridelijo v visokošolska mesta. Načeloma se dovoli za izpite le štiritedenski dopust. Za en študijski semester se daje dopust za 12 tednov. Študijski dopust pa dobe le tisti, ki jim je bil vsled vojne službe zabranjen vpis, oziroma nadaljevanje študij. Slušatelji na visokih šolah smejo nositi uniformo.
Narodna galerija. Prijatelji slovenske umetnosti so se v Ljubljani razgovarjali o tem, da se osnuje društvo, ki bi skrb in delo za umetnost centraliziralo. Predložili so vladi pravila Narodne galerije, ki so bila potrjena. V kratkem se bo vršil občni zbor tega društva. Poglavitni namen društva je, da se ustanovi javna slovenska umetnostna zbirka, Narodna galerija, kjer bodo stalno razstavljena najboljša dela naše upodabljajoče umetnosti. Skrbelo se bo, da se sezida ali priredi umetnosti lastni dom; hoče pa tudi vzbujati zanimanje za umetnost med občinstvom. Svoje delovanje bo razširila na vse slovenske pokrajine in organizirala nabiranje in nakupovanje umetnin.
Dijaška kuhinja v Kranju. V pretečenem šolskem letu je odbor sprejel vsega skupaj 50 dijakov, med temi 25 brezplačno, ostali pa so odplačevali mesečno po 5 do 12 K za kosilo in večerjo, oziroma za zajutrek. Stroški za hrano so znašali 8.493 K 30 vin., kosilo in večerja 1 K, zajutrek 30 vin. Tekom 24 let, odkar obstoji dijaška kuhinja, so znašali stroški 122.843 K 41 v. Uradniška gospodarska zadruga v Kranju je darovala kuhinji 56 kg mesa in 13 kg repe in je dajala razna živila po znižani ceni. Usmiljeno srce dov dijakov so pa pokazali nadalje Škofje-ločani, Žabničani, Bitnjani in drugi.
Novo nasilje. Deželna vlada koroška je 3. t. m. razpustila zastop slovenske občine Tolstivrh z utemeljitvijo, da so bile zoper občino različne pritožbe in da je bilo delovanje občinskega zastopa pomanjkljivo. O pravih vzrokih razpusta bomo poročali.
Z dežele se nam piše: »Slovenski Narod" od dne 26. avg. t. 1. prinesel je sledečo notico: »Ljubezen do bližnjega. Nasprotstvo proti našim jugoslovanskim stremljenjem je na Kočevskem prešlo že v pravo besnost in podivjanost. Znano je, da Kočevci svojih otrok niso hoteli dati birmati našemu škofu in javno se zatrjuje, da so k temu prigovarjali nemški župniki in duhovniki iz Kočevskega. Tudi kočevski kmetje na prigovarjanje teh ljudi, ki so v svoji nemškonacijonalui zagrizenosti popolnoma pozabili na ljubezen do bližnjega, nočejo dajati Slovencem mleka in drugih živil ter hočejo zlasti učiteljem Slovencem onemogočiti, da bi ostali na svojih mestih, s tem da jim nočejo dajati, kar potrebujejo za prehrano svoje družine." Tako poroča omenjeni list. Kočevje se šteje kot nemški otok na Kranjskem, ki pa gospodarski nikakor ne more samostojno obstati, temveč uživa pomoč in gostoljubnost od strani slovenskega prebivalstva na Kranjskem v vsakem oziru v neprikrajšani meri po poti deželne uprave. Nikdar pa še ni bilo slišati, da bi se tem nemškim priseljencem zgodila od strani cerkvene oblasti kakšna krivica. Omenjeno časniško poročilo je torej nov in jasen dokaz, kako razumevajo in prakticirajo kočevski Bonifaciji načelo krščanske ljubezni tudi tam, kjer se nemščina le umetno goji. Na Kranjskem je od sto ljudi pet Nemcev; na Koroškem na pr. pa od sto ljudi najmanj 33 Slovencev. Kočevce torej prav lahko nadomestimo in morda celo prekosimo mi Korošci v marsičem. (Zgled krščansko ljubezni nemških Kočevarjev do Slovencev v vprašanjih prehrane pa se prav lahko
prime tudi prebivalstva slovenskih dežel.) Stvarnih razlogov za tako nastopanje nam koroškim Slovencem pa nikakor ne primanjkuje!
Stražišče pri Prevaljah. (Tatvine in orožniki.) Pred kratkim je bila gostačem v Melešnikovem mlinu iz zaklenjenega hleva ukradena koza. Tatovi so jo zaklali kar na travniku poleg mlina, čreva zmetali v vodo, meso pa odnesli. Ubogi ljudje! Kako naj si pomagajo, s čim naj se preživijo? Imeli so samo dve kozi, eno so jim tatovi odpeljali lansko leto, po drugo pa so prišli letos. Kako naj se zdaj prehranijo? In žandarji — varuhi postave? Oni skomizgajo z ramami, češ, da ne morejo pomagati; je pač vojska! Njihovo število so zmanjšali in ti, ki so še ostali, nimajo pač časa, da bi veliko stikali za tatovi. Dobili so v vojnem času drugi opravek, pomagati morajo pri kmetih rekvirirati živino, tatovi pa lahko brez skrbi kradejo in sicer ravno pri takih, ki so najbolj stiskani in si morejo najmanj pomagati. Ali niso to reči, ki kričijo v nebo! Po dnevu rekvirirajo mesarji in žandarji, po noči pa tatovi, potem pa imej človek še veselje do dela! Kam bo to pripeljalo? Ali je čudno, če izgublja c. kr. žandarmerija pri ljudeh vedno bolj ugled in zaupanje!
Kotlje. (Razno.) Poročila sta se Silvester Dvornik pd. Dvornikov in pa Elizabeta Lužnik, posestnica v Kotljah. Bog daj novoporo-čencema v zakonskem življenju obilo sreče; ženinu, ki služi pri vojakih, pa še skorajšnjo vrnitev na novi dom. — Umrla je stara Kozarinka, Antonija Zabrčnik. Dočakala je lepo starost 80 let. — V bitki ob Pijavi je padel junaške smrti Jurij Završnik in sledil onim mnogim, ki so že darovali svoje življenje za domovino. — Letina letos slabo kaže, slabejši kot lansko leto. Veliko je na kvar neprestano mrzlo in deževno vreme. Tudi mošta bo malo. — Na letovišče pri „Rimskem vrelcu11 ali pd. na „kislo vodo11 se je prišlo letos pokrepčat precejšnje število letoviščarjev, večinoma sinovi in pa hčere izvoljenega ljudstva iz obljubljene dežele — Ogrske.
Št. Rupert pri Velikovcu. (Pojasnilo). Za zimski tečaj naše gospodinjske šole, ki se začne dne 5. novembra t. L, se je že 16 šoli odraslih deklic oglasilo. Ker je to že itak nadnor-malno število, zavoljo tega naznanjamo, da takih deklic za letošnji zimski tečaj ne moremo več sprejeti, pač jih pa sprejmemo za poletni tečaj, ki se začne 1. maja 1919. Sprejeti pa moremo v naš šolski internat večje število manjših deklic, ki želijo obiskovati v naši hiši se nahajajočo štirirazredno ljudsko šolo. Na svoji četrt ure od ,.Narodne šole11 oddaljeni pristavi sprejmemo tudi več dečkov, ki želijo obiskovati „Narodno šolo“, v vzgojo in oskrbo. Opozarjamo na tozadevno oglasilo v rMir“-u.	Šolske sestre.
Štebenj pri Dobrlivasi. (Pogreb.) Danes dne 2. t. m. je umrl in dne 4. t. m je bil pokopan Jakob Vindiš, pd. Jeri, kmet v Stebnu, oženjen, oče sedmerih otrok, star 61 let, vsled želodčne bolezni. N. p. v m.!
Žitaravas. V zadnji štev. „Mira je neki dopisnik prav imenitno okrtačil našo vlado glede samonemških svarilnih listov na drevju ob cesti iz Velikovca v Železno Kaplo z ozirom na nemške «hamstererje11. Da pa ne bode kdo mislil, da je to samo natolcevanje in ker Nemci obesijo vsako reč na veliki zvon, hočem navesti tak slučaj: Pisec teh vrstic ima v najem nekaj sadja ob imenovani cesti ; dvakrat se je nekdo lotil tega sadja in obakrat so kradli nemški „hamstererji . Nočem zategadelj dolžiti vseh Nemcev nepoštenosti; konštatirati hočem samo dejstvo, kako neumno je, ako se Nemci tako radi postavljalo nad druge narode, ker tudi med njimi se najdejo propalice.
Sv. Križ nad Črnečami. (Tridnevnica.) O Marijinem imenu, dne 13., 14. in 16. septembra obhajamo pri naši romarski cerkvi zopet tridnev-nico, ker se praznik povišanja sv. Križa letos združuje z nedeljo Imena Marijinega; in da izprosimo varstva božjega v sedanjih hudih časih. V petek in soboto ob 10. uri pridiga in slovesno sv opravilo, v soboto zvečer pridejo običajne procesije v nedeljo slovesne službe božje s pontifi-kalnim opravilom od ranega jutra naprej. Vernike, častilce sv. Križa, vabimo k obilni udeležbi.
Črna. Ni dolgo tega, kar so gosp. trgovcu Puncengruberju tatovi ukradli moko iz mirna. Neki fant je to videl in je takoj letel naznanit v Črno G Puncengruber je poslal po oroznihe, in vsi so šli čakat na cesto, ki vodi z Javorja. Tatovi so res prišli z moko. Z veseljem so jih tukaj sprejeli in bojda so dobili še nagrado zato, ker so siromaki morali moko zastonj nositi, lo jo res tatinska smola. - Pri trgovcu g. Prahu je pa neki drugi tiček ukradel čevlje - pri be em dnevu —. Ko so ga zapazili, se je začel lov. Siromak je moral zbežati v Mežo, ki je bila tisti dan ravno zelo deroča. Ko mu to ni vec dopadlo,
se je udal. — Tatovom se naznanja, da so naj previdni, kadar hodijo ponoči na njive krast, da jih kdo ne dobi. Črnjani svoja polja namreč stražijo. Toliko v vednost, da se potem nobeden tat ne bo mogel pritoževati, češ saj nisem vedel.
Črna. Dne 28. avgusta smo pokopali 19 let starega fanta Janeza Adamiča. Prej zdrav in čil, je prišel sedaj na dopust s smrtno nevarno tuberkulozo. Starišem iskreno sožalje! N. v m. p.! Vprašali bi samo: ali bo še več takih žrtev in kdaj bo konec takega žrtvovanja?
Uršulska gora. Na poseben način je hotelo par nedoraslih fantičev na srednje .»žegnanje11 opraviti svojo božjo pot. Pri nemški koči so začeli izzivati, nato so jih naši odrasli fantje krat-komalo natepli. Ko so jih tako pokaznovali, so zapeli navdušeno pesem „Hej Slovenci11. Starišem teh bojaželjnih nemških šolarčkov bi pa priporočali, da naučijo svoje otroke manire, ker prvič ne gre, da bi hodili na božjo pot razgrajat, drugič si pa ne pustimo dopasti, da bi nas nezrela mladina očitno sramotila!
Koroški gospodar.
Semenj za žrebce in premiranje noriških žrebcev in žrebet v Trgu. Semenj za žrebce in žrebčke v Trgu (Feldkirchen) bo 15. in 16. sept. 1.1. Obenem se bodo 15. septembra od 9. ure dop. naprej ogledovali in premirali noriški žrebci in žrebčki po načrtu iz prejšnjih let in se bodo za noriške žrebce in žrebčke delile premije v denarju. Žrebčke, ki so bili pri prebiranju žrebcev v vigredi 1918 predlagani za subvencijo, se morajo 15. sept. 1.1. prignati v Trg, da jih komisija pregleda in morajo biti torej ta dan od 9. ure naprej tam na mestu. Glasom § 8 zakona o kužnih boleznih iz 1. 1909. je treba za pripeljane žrebce in žrebčke prinesti živinske potne liste, ki jih daje pristojno politično okrajno glavarstvo. Za žrebce in žrebčke se morajo nadalje prinesti dokazi, od katerega žrebca in kobile da so (skočni listi).
Strogo postopanje glede živil.
Minister za ljudsko prehrano Paul je izdal oster oklic, s katerim hoče zabraniti tajno kupčevanje z živili, ki so pod zaporo, zašiti žepe tistim, ki si jih na splošno škodo polnijo s takim kupčevanjem in tako omogočiti vsem prehrano. Zato bo skušala vlada z vsemi sredstvi preprečiti vsako prodajo pridelkov, ki so pod zaporo, zlasti prodajo krušnega pridelka. Vlada bo vsakega, ki bo prodajal ta živila in ki jih bo kupoval najstrožje kaznovala z zaporom in denarno globo. Minister pravi, da se na stan in dostojanstvo ne bo ozirala. Ravnotako bo izkupiček in sicer denar in blago za izmenjavo proglasila za zapadlo, to je odvzela. V ta namen je vlada organizirala posebno službo.
Kdo bi mogel tajiti, da je namen vladne odredbe dober in da bi vlada bila morala že zdavna židovskim milijonarjem onemogočiti izrabljanje težavnega položaja glede prehrane. Toda drugo vprašanje je, če bo vlada mogla svojo namero tudi izvršiti, ako se bo omejila samo na živila, ne pa tudi na druge potrebščine, kakor na obleko, obutev, orodje itd. Pomislimo! Neki kmet na pr. je oddal tri vozove žita in je dobil zato okoli 760 K. Koliko je imel dela in stroškov, predno je to.žito pridelal! Dotični posestnik ima deset ljudi oblačiti. Ena obleka ga pa stane danes najmanj 1000 K. Ali ni zanj največja skušnjava, da bi prodal žito pod roko, da dobi zanj toliko, da si nakupi potrebščine? Dokler bodo razne centrale gospodarile tako kakor dosedaj, plačevale pridelovalcu za sedanji čas naravnost sramotno nizke cene, konsumentom pa oddajale po nepri-meroma visokih cenah, ni upati, da bo vlada kljub najboljši volji dosegla svoj namen! Centrale si ali kupičijo milijone dobička ali pa imajo sramotno slabo upravo.
Koliko živil, zlasti krompirja se pokvari! Kmetje morajo oddajati jajca, v mestu pa so shranjena tako, da je včasi skoro vsako tretje ali peto jajce zaprtek ali klopotec, tako da meščan raje kupuje od kmeta jajce po kroni kakor od mestne aprovizacije po maksimalni ceni!
Vrhtega se resno bojimo, da bode oblast lovila in kaznovala le uboge reveže, ki si z nahrbtnikom iščejo vsakdanjega kruha le, ker je aprovizacija popolnoma odpovedala, veliki oderuhi, špekulanti z živili pa bodo znali kljub najstrožji pazljivosti službenih organov uteči. Zato damo popolnoma prav „Tagesposti“, ki o ministrski odredbi z ozirom na podrobni nakup, na tako-imenovani promet v nahrbtnikih, piše : Tudi proti temu se menda obrača odlok; tukaj pa nima prav nič prav! Če se prebivalcem po mestih in industrijskih krajih vzame ta način samooskrbovanja, potem se ne bo odpravljalo pomanjkanje, ampak je le do nevzdržljivosti dvignilo ... Če se odlok uporabi na meščane in prebivalstvo industrijskih
krajev, ki so si dosedaj v nahrbtnikih oskrbovali krompirja, sadja, mleka itd., kolikor so rabili za en teden, potem bo oskrbovanje večjih krajev in mest tako obtičalo, da ne bo nobene pomoči več.
D »i i- o vi.
Za Krekov spomenik: Karničar Miha, Žitaravas, 5 K; Kajžer Tomaž, Žitaravas, 1 K; Vakonik Anton, Mlinče (p. Št. Vid v Podjuni), 3 K; Ober Marija, Jezersko, 10 K.
Lastnik in izdajatelj : Gregor Einspieler, prost v Tinjah. Odgovorni urednik : Otmar aSihàlek.
Tiskarna Dražbe sv. Mohorja v Celovcu. Telefon 179.
Trgouina s papirjem, razglednicami in galanterijskim blagom v
Celoucu, Liòmanskega ul.25
u bližini stolne cerkue
pri uojnem inuaiidu“ Bustau Blažon.
Slavnemu občinstvu v mestu in zlasti na deželi priporočam svojo trgovino za nakup raznega galanterijskega blaga, umetniških razglednic, pisemskega papirja, šolskih in pisarniških potrebščin. Kulantna postrežba in primerne cene.
Namen tega naznanila
je, pojasniti vsem lastnikom National - blagajn, da morejo vse nepotrebne blagajne le pri nas prodati. — Pojasnila vsak čas pri National Registrierkassen, r. z. z o. z., Dunaj, VI., MariahilferstraBe 57—59.
Vino kislo vodo
^	razpošilja
D. Oset, p. Guštanj {Hondm».
En kamenit podboj za okno
116 X 148 cm
z močno železno mrežo in železnimi vrati, ima za oddati Ivan Granžnik, Celovec,
Velikovška cesta 5 (hotel Trabesinger).
Kuharica
poštena in marljiva, ki bi vodila tudi malo gospodarstvo, se sprejme v župnišče. Ponudbe pod „Koroška Slovenka11 na
upravništvo „Mira“.
V zameno za maslo in snrovo maslo se da za eno žensko bluzo pristnega volnenega predvojnega blaga vsled bolehnosti dotične osebe ; dalje za drnga živila ena popolna vrhnja nova volnena ženska obleka majhne postave. Ogleda in zamenja se v biči Benediktinski trg St. 4 v Celovcu na desno v dvorišču.
lOOO kron
nagrade plača grof Thurnovo gozdno oskrbništvo tistemu, ki naznani morilce njihovega gozdarja Franca Urbasa, ki je bil na Obojniku v Obirskem 1. avgusta 1918. leta umorjen. Nagrada se je vložila pri c. kr. sodniji v Železni Kapli. Kdor kaj o zločinstvu ve povedati, naj to naznani pri oskrbništvu, pri žandar-meriji ali pa pri c. kr. okrajni sodniji v Železni Kapli.
•
Vzgojišče za deklice!
(internat)
čč. šolskih sester v „Narodni šoli“
v Št. Rupertu pri Vejikoucu na Konškem
se priporoča p. n. slovenskim staršem. Sprejmejo se deklice, ki želijo obiskovati v hiši se nahajajočo «tirirazredno ljudsko šolo.
Na svoji četrt ure od „ Narodne Šole“ oddaljeni pristavi sprejmejo čč. Šolske sestre tudi več deikov ki želijo obiskovati „Narodno šolo“, v vzgojo in oskrbo! Šolsko leto se prične dne 15. novembra 1918. . Plačilo 70 kron mesečno.
Oglasila naj se blagovolijo poslati čč. Šolskim sestram v St. Ruperta pri Velikovca na Koroškem.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu.
Delniika glavnica: K 10,000.000. Rezervni zaklad: K 1,500.000.
Prodala srežke razredne loterije.
Kolodvorska ulica št. 27.
Centrala v Ljubljani.
Podružnice: Celje, Gorica, Sarajevo, Split, Trst.
SpFtlBiflfl ilogB no [hnilžiCB in nn tekoči račun, ■okop In prndolfl SFBdnostnih papirjev vseh vrst. Sredke na obroke, promese k vsem žrebanjem.
Pri preselitvah ali premestitvah naj se naznani poleg novega naslova tudi stari naslov ter številka, ki je tiskana v zgornjem kotu naslovne pasice (nad imenom). '"PB
Kamin, brusnice, borovnice
in vse zdravilske rastline
kupuje
na debelo in drobno
„Herba“
zadruga za vzgoj in izkoriSčevanje lekovitega bilja, korenja in ploda, z. z o. z.
Zagreb, Jurišičeva ulica št. 18. Ponudbe z vzorci in ceno.
“□ Raramente EZ
kakor mašna oblačila, pluviali, vela, plaščke za ministrante, cerkveno perilo, birete, kolarje, šmizete, kelihe, ciborije, monštrance, zvončke itd., križe, sohe v bogati izberi po nizkih cenah ima v zalogi
oddBlBk zb varamente Dožefovega društva v Celovcu.
Mizarskega
vajenca in poiančnilia
sprejme takoj mizarski mojster
RajnHart v Dobrlivasi.
hvaležni odjemalci potrji^ejo^a ko-
v treh dneh brez bolečin odstranjuje kurje oči, bradavice, trdo koio. Uspeh zajamčen. Cena 3 K, 3 lončki 7 K, 6 lončkov 11 K. Zobobol odpravlja „Fldes“, če trdovraten revmatizem povzroča zobobol, kadar so vsa sredstva odrekla in če so zobje votli. Če ni uspeha, denar nazaj. Cena 3 K, 3 škatljice 7 K, 6 škatljic 11 K. Nič več zobne kamnene nasede, nič več slabega duha izusti Snežno-bele zobe dobite po zobnem fluidu ,,Xlris“. Takojšnji učinek! Cena 3 K, 3 steklenice 7 K.
Podgane, miši
se popolnoma Iztrebijo s podgansko smrtjo. Če ne pomaga, denar nazaj. 100 zahvalnih pisem. Cena 4 K, 3 škatljice 9 K. Stenice, uši, bolhe, ščurke uničuje z zalego vred korenito ,,Thlora“. Cena 3 K, 3 kartoni 7 K, prašek zoper uši zraven 2 K.
KEB1Z.JI n, Koiloe (Kaa.a), poštni oddelek 12/660, Ogrsko.
Po Hajvlšjem naročilu HJeg.	c. In kr. Bpost. flličanstva
45. državna loterija
za zasebne dobrodelne namene.
Ta denarna loterija ima 22.747 dobitkov v gotovini v skupni vrednosti 700.000 kron.
Glavni dobitek znaša
250.000 kron.
Daj nam mir, Gospod !
Pesem za 3 ženske glasove in orgle se dobi pri šolsk. ravnat. A. Kosi-Ju, Središče (Staj.). Partitura 80 h, pevski part 30 h.
Barve za bluze
zajamčeno pristne za pranje,
za novo pobarvanje
starih, obledelih
bluz in predpasnikov.
Za eno lahko bluzo zadostuje 1 zavojček po 70 h, za eno težjo bluzo 1 zavojček po 1 K.
Vsakdanja naročila najbolje dokazujejo zadovoljnost.
Razpošilja po povzetju
Josip Ottowitz
Gradec (Graz)
Wassergasse 18.
Je sredstvo za po-Framvaoi mlajenjolas.ki rdeče, svetle In sive lase in brade za trajno temno pobarva. 1 steklenica s poštnino vred K 3'2&.
Rydyol ^rd°ažnat"
pordeči bleda lloa. Učinek je čudovit. 1 steklenica s poštnino vred K 2'46. — Povzetje 45 Naslov za naročila:
lan. Brolich, drožeriia pri angelu, Brno 638, Morava.
h več. —
Podpisani župnijski urad razpisuje službo
organista in cerkovnika
ki ima prosto stanovanje, hlev, zelenjadni in sadni vrt, drva, nekaj polja, kolekturo v žitu in kruhu ter plačo po dogovoru. Cecilijanec, kije ob enem rokodelec, ima prednost.
Nastop službe s 1. januarjem 1919.
Župnijski urad Št. Martin na Dholioi p. Poreče ob jezeru, Koroško.
Podaljšaj svoje življenje!
Svoje življenje je mogoče podaljšati, zabraniti bolezni, bolane ozdraviti, slabotne krepiti, omahujoče utrditi in nesrečne razveseliti!
Kaj je za vsako boleznijo?
Oslabelost živčne moči, žalost, izguba ljubih prijateljev ali svojcev, razočaranje, strah pred boleznijo, napačen način življenja in mnogo drugih vzrokov.
Veselo srce
je najboljši zdravnik! Je pot, da postaneš vesel, da se Tvoja nrav poživi, da zadobiš novo upanje, in ta pot se ti pokaže v spisu, ki ga dobi vsak, ki piše ponj, takoj in
čisto zastonj!
V tej drobni knjižici se razlaga, kako se v kratkem da brez motenja v poklica nadomestiti moč živcev in mišic, kako je mogoče izboljšati in odstraniti utrujenost, slabo razpoloženje, raztresenost, oslabelost spomina, nevoljo do dela in razne brezštevilne druge prikazni bolezni. Zahtevajte to pisanje, prineslo Vam bo npapolne ure.
Naslov: Ernst Orsech, Berlin S. W., MarkgrafenstraDe 63, odd. 477.
Večje poprave
so potrebne pri župnišču in mežiiariji v Kotljah.
Delo se bo oddalo potom licitacije
v nedeljo, dne 13. oktobra 1918
po sv. maši.
Stavbinski odbor.
Žrebanje se vrši lavno na Dunaju 3. ohtobra 1918. Ena srečka stane 5 kron.
Srečke se dobivajo pri c. kr. glavnem ravnateljstvu državnih loterij na Dunaju, III., Vordere ZollamtsstraCe 5 (oddelek za dobrodelne loterije), v skupinah' ali posamezno, tudi pismeno ob priloženem znesku. Dalje se dobivajo pri o. kr. loterijskih uradih, v loterijskih kolekturah, tobačnih trafikah, davčnih, poštnih in železniških nradih, v menjalnicah itd.
6d c.‘ kr. glavnega ravnateljstva državnih loterij
(oddelek za dobrodelne loterije).
Zoper miši In podpone
je orig. prof. Loefflerjeva in dr. Danyszjeva baoilna kultura „Terror z vohom" najradikalnejše uničevalno sredstvo. Cene: Za naplavo 1000g zoper miši	K 14•— 1 , , „
„ podgane „ 17-20 / loko DanaJ P° Povzetju.
Dobavitelji c. in kr. vojnega ministrstva, o. kr. nižjeavstrijskega namestništva, deželnoknlturnih svetov itd.
Ravnateljstvo Terror>zavoda
Dunaj, I., JasomirgottstraBe 5.
Hranilno in posojilno društvo v Celovcu
PaTliteva olioa It 7.
uraduj« vsak dan, Izvzemi! nedelje In praznike, od 10. do 12. ure dopoldne.
Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike.
Pavličeva ulica It 7.