Letnik 2.
Maribor, petek 18, julija 191«.
Štev. 161,
Političen list.
Naročnina znaša:
Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 5‘50 mesečno. .	četrtletno	K 16'50.
Ce si pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 5’—. — Inserati po dogovoru.
List izhaja vsak delavnik po 4. uri popoldne z datumom drugega dne.
Posamezna številka stane 30 vin.
Uredništvo in uprava:
Narodni dom (vhod iz Kopališke ulice)
Telefon št. 242.
Boijševiška praznika.
Antanta se je naveličala gledati gro-zovlado, ki sta jo uvedla žid Ljenin v Rusiji in žid Bela Kun na Ogrskem. Večkrat smo že opisali razmere, ki so zdaj zavladale v Rusiji in na Ogrskem. Grozovit je bil ruski carizem, vendar je bil pa otroška igra napram Ljeninovi grozovladi. Ravnotako je tudi na Ogrskem. Trda in neizprosna je bila pest grofa Tisze, vendar je bil pa Tisza nedolžno jagnje napram Beli Kunu. Pov-darjali smo že, da ima komunizem v sebi tudi nekaj zdravega zrna, vendar se pa to dragoceno zrno ne sme vreči ljudem, ki ga ne znajo prav vsaditi. In ravno ta okoliščina je povzročila, da se je takozvana vlada proletariata izpremenila v vlado par Židov, ki ne delajo z idejami, marveč z denarjem. Denar in le denar je ono sredstvo, s katerim hočejo v prvi vrsti doseči svoj smoter.
Trezni nemški, pa tudi francoski in angleški socialni demokrati so že zdav-
naj spoznali pravo lice komunizma, boljševizma in špartakizma. Večinski socialni demokrati v Nemčiji niso samo oficielno in z besedami nastopili proti naukom, ki jih razširjata s polno mošnjo rumenjakov Ljenin in Bela Kun, marveč tudi z orožjem. Ljudski komisar za vojne zadeve Noske je izdal najstrožje odredbe proti špartakistom in , boljševikom. Toda vse to ni nič pomagalo. Treba je izpodbiti glavni temelj boljševizma.
Vojna je naučila ljudi lenariti. Velik del vojakov, ki so prišli iz strelskih jarkov, se je odvadil delati. Jesti pa morajo vendar. In ti ljudje so najbolj dostopni boljševiškim idejam in pa rubljem. Te dela odvajcne, podivjane mase so tudi faktično najboljša opora 'Ljenina in Bele Kuna.
Kam pride vsa naša produkcija, če bi živeli vsi tako kakor ptički pod nebom, ne delali nič, le peli slavo Beli Kunu ter tupatam kakega buržoazijca, ki bi imel slučajno še zlato uro, spravili na oni svet.
Veliki mogul.
Angleški 9pisala A. K. Green.
(Dalje).	(19)
Opazila sem. Čudno se mi je zdelo v prvem trenotku, ko sem se nekoliko opomogla od svojega oslabljenja, toda nisem mislila, da bi bilo treba o tej okoliščini premišljevati. Niti sama sebe nisem vprašala, kaj ga je do tega dovedlo, da zakriva naprsni del srajce. Nisem si mogla staviti vprašanja. Moje misli so bile Prevec zmedene, moja notranjščina je bila preveč og0rčena 0d suma, ki ga je imel nadzornik.
.a sem v sebi le še žgočo vprašanje, kaj naj storim, ge sem s svoj0 lastno napačno navdušenostjo še bolj zavlekla moža, ki sem ga 'iubila, v mrežo, ki se je vedno bolj zaoževala nad njegov > glavo.
Nadzornik ni dopustil, da bi rešila to vprašanje.
• h ,Potisnil me Je Z0Pet v sobo> kjer sta naju čakala gospod Durand in moj stric, navidezno, ne aa bj spregovorila kako besedo. Potem je zaprl vrata pred zvedavimi očmi različnih oseb, ki so še vedro postajale po veži, in je rekel neposredno gospodu Duramlu:
„Izpovedbe, ki ste nam jih podali o načinu, kako je prišel ta diamant v vaše roke, niso pref-uitastične, da bi jim ne bilo verjeti, če nam morete dati zadostnega pojasnila o nekej drugi točki, o kateri eden izmed mojih ljudij
nekoliko dvomi. Ali bi bili tako prijazni, da bi za hip odstranili to svileno ruto? Zakaj stavim to čudno zahtevo, boste takoj videli."
Gospod Dtiranda obraz je bil tako bled, kakor sneg za oknom, na katerem je slonel. Dvignil je roko, kakor bi hotel ustreči zahtevi nadzornikovi, toda hripavo se je zasmejal ter spustil roko.
»Vidim", je vskliknil, „da se mi ne more posrečiti, zakriti niti ene posledice moje neprevidnosti !"
Potem je hitro odkril svoj naprsnik.
Rrdeča kaplja se je videla na blesteči be-loti! Da ta rdeči madež ni bil nič drugega nego kri, je dokazoval pogled, s katerim ga je nehote pogledal.
Četrto poglavje.
Pri pogledu na rdečo kapljo na beli srajci je umrla moja ljubezen za Ansona Duranda; vsaj zdelo se mi je tako. V tem krvavem madežu na prsih moža, ki sem mu darovala svoje srce, sem mogla le eno brati:	Krivdo,
neizprosno ktivdo, ki jo je prej zakrival, ki pa je zdaj izdana v pisavi, ki je za vsakega človeka vidna in razumljiva.
Zakaj sem marala prisostvovati tudi temu razkritju? Ali mi ni nadzornik sam nasvetoval, naj odidem ?
Vendar! Neki drug glas pa mi je rekel, naj počakam. Ravno, ko sem odprla vrata, je dobil Anson Durand zopet svoj glas, in slišala
Tem razmeram hoče torej antanta napraviti konec. Boljševiške čete ogrožajo vse sosedne države. Napadali so tudi že naše jugoslovanske meje ter pomorili sto in sto prekmurskih Slovencev. Mislimo, da ni človeka, ki še človeško misli in ki bi se ne protivil tej boljševiški strahovladi, ki nima z zmago proletariata prav nič skupnega.
Ker pa čutita Ljenin in Bela Kun; da pomenja resni korak antante konec njih slavi, sta vrgla zopet par boljše-viških propagandnih spisov v obliki ruskih rubljev- in ogrskih kron med svet. In to je povzročilo, da hočejo one frakcije socialnih demokratov po nekaterih državah, ki se strinjajo z Ljeninom in Belo Kunom ter navdušujejo za njine rublje, napovedati dvodnevno stavko, ki se ima vršiti 20. in 21. julija. Seveda so se morali temu pridružiti tudi naši jugoslovanski socialni demokrati, ki v svojem glasilu že delajo reklamo za Belo Kuna in pa za splošno dvodnevno stavko.
Prepričani smo, da bo tudi med jugoslovanskimi sociainimi demokrati
sem v polnih in zvočnih glasovih, ki sem jih tako zelo ljubila, besede:
„Čakaj! Ne bom se pustil na ta način obsoditi. Podal bom izjavo !"
Toda zdaj ga je prekinil nadzornik.
„Ali smatrate za pam tno, napraviti tak poskus, ne da bi vprašali svojega pravnega zastopnika za svet, gospod Durand ?"
Razburjenost, s katero se je gospod Durand obrnil proti njemu, je zupet vzbudila v meni majhno upanje.
„Veliki Bog, da!" je vskliknil. „Ali mislite, da pustim gospodično Van Arsdale le trenotek dalj v dvomu, nego je trt* i ?
Rita — gospodična Van Arsdale — slabost, samo _ slabost me je dovedla ..v moj sedanji položaj Jaz nisem usmrtil gospe Fair-brotherjeve, tudi nisem vedoma vzel njenega diamanta, čeprav govori sve proti meni, kar rad priznam. Sel sem k njej v alLaven, ne samo enkrat, nurvee celo dvakrat. Vzroke zato hitro lahko povem. Pred kakimi tremi mesci je prišel k meni neki znan, zelo bogat gospod in mi je naročil, naj kupim zanj kar najlepši diamant Hotel ga je podarti svoji soprogi. Izrekel je željo, da naj prekaša vse dragocene kam e, ki so zdaj v NewYorku. V to svrho naj bi šel na potovanje Str^šLe bi on plačal, toda le pod pogojem, da ga diamant ne bo razočaral in da ga bo imel IS. marca, na rojstni dan svoje žene.
(Dalje prib),
malo takih, ki bi šli na te limanice ter se izpostavljali v nevarnost za ma-žarskega Žida Belo Kuna, ki si je do danes napravil že milijone in milijone iz krvi umorjenih — buržoazijcev. Kar se pa tiče drugih narodnih delavcev, pa še ne govorimo.
Začasna ustava
kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev.
(Dalje).
Člen 108.
Člani Glavne kontrole morejo biti oni državljani, ki so dovršili pravno fakulteto in poleg tega 10 let državne službe, ali ki so bili finančni ministri, ali ki so služili kot višji uradniki v finančni stroki in imajo najmanj deset let državne službe. Toda predsednik Glavne kontrole in pet njenih članov morajo biti pravniki
Predsednik in člani Glavne kontrole so nespremenljivi v svojem poklicu. Oni se ne morejo odpustiti iz državne službe brez razsodbe rednih sodišč, niti se ne morejo premestiti v drug poklic brez svojega pismenega dovoljenja. Vpokojiti se morejo samo, če so dovršili 35 let državne službe ali 65 let starosti, ali pa ako so tako oboleli, da ne morejo več izpolnjevati svoje dolžnosti.
Člen 109.
Glavna kontrola pregleduje, popravlja in likvidira račune obče administracije in vseh polagalcev računov napiam državni blagajni. Ona pazi, da se ne prekorači noben budgetni izdatek in da se ne zgodi nikako prenašanje svot iz ene budgetne partije na drugo. Ona izvršuje račune vseh državnih uprav in je dolžna zbirati vse dokaze in vse potrebne objave.
Obči državni račun se predloži Narodnemu predstavništvu z dodatki Glavne kontrole in to najdalje v dveh letih, računajoč od konca vsakega budgetnega leta.
ENAJSTI DEL.
Vojska.
Člen 110.
Vojna dolžnost je za vse državljane enaka.
Člen Ul.
Vsako leto se v zakonu o budgetu določi, koliko vojske stoji stalno pod zastavo.
Člen 112.
Tuja vojska se ne more vzeti v državno službo, vojska kraljestva pa se ne more postaviti v službo kake druge države brez odobrenja Narodnega predstavništva.
(Konec prih.)
K predlogu o imenovanju ulit v Mariboru.
K objavi predlaganih imen ulic v Mariboru si dovoljujem sledeče opombe:
Prostor »Am Stadtpark« naj se imenuje »Ob parku« in ne »Ob nasadih«. Poslednja označba je presplošna.
Dvorec (Burg) je bil last grofice Brandis, ki ga je, kakor se mi je pripovedovalo, z vsem svetom, kar ga obsega prostorni mestni park, darovala mestu. Kazalo bi zato, da se Brandisgasse imenuje po njenem imenu: Brandis-ina ulica. Tudi ne vem, v kakem stiku bi bila »stara pravda« z omenjeno ulico.
Flossergasse je, pravilno prevedeno, »Ulica plavičarjev ali plavarjev«. Tudi je bolje rečeno: Plavarska kakor Splavarska ulica.
Za Tegetthoffplatz se predlaga ime »Jugoslovanski trg«. Imenovanja »Slovenski trg« (v Ljubljani), »"Jugoslovanski trg« nimajo pravega zmisla v domačih krajih. Ako se že hoče izbrisati ime Tegetthoffovo, kt spominja Jugoslovane vsaj na dejstvo, da je pobil pri
Lisi naše neprijatelje Lahe, naj se da prostoru ime »Wilsonov park«. Na VVilsona, našega najboljšega zaščitnika pri mirovni konferenci, se ne sme pozabiti. Tudi ni umestna označba *trg«, ki pomeni kraj, kjer se vrši kak promet, dočim je vprašljivi prostor park in ne trg.
Za »Augasse« je bolje reči »Ulica v log« (v Ljubljani imajo »Cesto v log«) kakor »Loška ulica«, ker pridevnik »Loška« ni dovolj jasen.
Tudi za »Frobelgasse« je pravilnejše reči »Komenskega ulica« kakor »Komenska ulica«. Sicer bi pa bilo umestneje, da se imenuje ulica po kakem jugoslovanskem pedagogu (Frobel je bil pedagog in izumitelj različnih otroških iger). Nasvetoval bi zato, da se ulica imenuje po Dosileju Obradovicu, ki je bil znamenit srbski pedagog in pedagoški pisatelj.
Prosljavljati može kakor so bili Caf, Rajč, Radinski (s poslednjim se kaže menda na pesnika učitelja Freudenthal-a, ki je izdal svoje skromne pesmice pod naslovom »Zvezde ugašajo . . .«), ni taka sila. Imamo še dosti znamenitejših štajerskih mož n. pr. Stanko Vraza. Kernstock je nemški župnik, ki objavlja zelo šovinistične pesme. Z njim se nikakor ne d6 primerjati pohlevni pesnik Freudenthal-Radinski, po katerem naj bi se imenovala sedanja Kernstockgasse. Imamo tudi še druge može, ki bi bili po mojih mislih vrednejši spomina po imenovanju kake ulice v Mariboru z njihovnmi imeni, kakor pa zgoraj imenovani. Pisatelji kot Janko Krsnik, Frančišek Levec zaslužijo n. pr. tak spomin. Prvi je eden naših najpriljubljenejših romanopiscev; drugi pa je bil naš najboljši literarni historik. Kot urednik Ljubljanskega zvona je močno vplival zbog svojega finega estetskega okusa na sodobne pisatelje in pesnike. Vzgojil je tudi mnogo znanih pisateljev, med njimi zlasti Krsnika, kterega bi sploh brez njega ne imeli (Primerjaj zadnji zvezek Krsnikovih zbranih del, ki ga je izdal dr. Prijatelj).
Vzajemnosti Jugoslovanov s Čehi in Poljaki, ki se sedaj vedno poudarja, je bilo dati izraza z imenovanjem ulic po imenih znanih politikov in zavzetih Slovanov omenjenih dveh narodov, n. pr. Palackvia, Glombins-kega. Sobieski, po kterem naj se zove Wil-denrainergasse, nima za slovansko stvar kakega posebnega pomena.
Za »Viktringhofgasse« se predlaga Vetrinjska ulica. Ali ni bolje »Viktrinjska ulica?«
Imena za ulico »Schwarzgasse« pogrešani. Tudi ni predlaganih imen za mestne okraje.
Končno pripomnim še, da bi bilo dobro, da predlagana imena pregleda kak temeljit filolog. V Ljubljani je opravil to delo Levstik.	X.
M	Političen	pregled.	>i
     ______________________________
Seja	finančnega	odbora	Narodnega
predstavništva. Beograd, 15. julija. Finančni odbor Narodnega predstavništva se je bavil danes dopoldne z »ikonsko predlogo o ustanovitvi Narodne banke. V ozki zvezi z tem vprašanjem je rešitev valutnega vprašanja. Ndravno je, da so nekateri člani odbora želeli, da se najprvo razpravlja o tem vprašanju. Finančni	in trgovinski	minister	sta	podala
mišljenje	vlade. Narodni	klub je	nato	izjavil,
Ja, ne bo sodeloval v raz >ravi o tem vprašanju iz gospodarskih in političnih razlogov, socialnodemokratski klub pa iz gospodarskih razlogov. 'Ostali klubi so izjavili, da se strinjajo s tem, da se osnuje edinstvena emisijska banka in da se v to svrho razširi delokrog srbske narodne banke na celi teritorij naše kraljevine. Nekateri člani Demokratske zajc-dnice žele, da se valutno vprašanje reši na drug način, kakor je predlagano. Tako bi po mnenju nekaterih rešitev tega vprašanja p° vladni predlogi pom njaia katastrofalno oškodovanje posestnikov kron, dočim se mora mnenju, ki ga zastopajo drugi, rešiti to vprašanje stopnjema in to na škodo
vseh sl-jev, tudi onih, ki so svoj denar naložili s tem, da so nakupili hiše in posestva. To zadnjo mnenje zastopa zlasti dr. Dinko Puc (Dem. zaied.). Srbija in posestniki dinarjev bi vsled takega rešenja tega vprašanja ne imeli še novih žrtev. Finančni odbor ni o ničemur definitivno sklepal, ker bo padla odločitev v tajni seji Narodnega predstavnišva, ki se vrši danes popoldne.
Tajna seja Narodnega predstavništva. Beograd, 15. julija. Danes popoldne se je vršila tajna seja Narodnega predstavništva y oblin konference, na kateri se je razpravljalo o nadaljnem delu Narodnega predstavništva. Razpravljalo- se je o vprašanju ustanovitve emisijske banke za kraljevino SHS, kar je z ureditvijo Valutnega vprašanja v kar najožji zveri. Ministrski pred ednik Protič je naglašal, da bo tieba v najkrajšem času rešiti poleg vprašanja o ustanovitvi emisijske banke tudi še vprašanje davka na vojne dob.čke, budgetni provizorij /a mesec september in nekatere manjše zakonske predloge. Govorilo je več poslance«. Narodni klub, ki je preje zapretil, da bo obstruiral proti ustanovitvi emi-ijske banke, je postavil kot svojega govornika dr. Drinkoviča. O njegovih izvajanjih se ne more reči drugega, kakor da se je brezsmrtno blamiral. Skoro vsi člani Narodnega kluba so se med njegovim govorom odstranili iz sejne dvorane, ostal je samo dr. Šurmin, da Ra posluša in mu pritrjuje. Vse ostale stranke so se izjavile za čim prejšnjo ustanovitev emisijske banke. Za Demokratsko zajednico je izjavil Milan Markovič, da se Strinja z idejo ustanovitve edinstvene banke in da meni, da je treba rešiti valutno vprašanje čim preje. Za tako rešitev pa je potreben sklep Narodnega predstavništva, ne sme se to vprašanje rešiti morda naredbenim potom. Konferenca, ki je trajala do poi 9. zvečer, je končno sklenila, da takoj prične z intenzivnim delom in da se bo že v četrtek predložil parlamentu zakonski osnutek o davku na vojne dobičke.
Vsi v Mariboru se nahajajoči Sokoli naj pridejo radi izredno važne zadeve v petek, 18. t. m. ob 20. uri v telovadnico. — Vabilo velja moškemu članstvu. — Pričakuje se polnoštevilna udeležba.
y Dnevne novice. H
Imenovanje. Pravni praktikant Josip Dolničar v Mariboru je imenovan avskultantom v okolišu viš dežel sodišča v Ljubljani.
Premeščen je provizorični vladni kon-cipist dr. Ivan Vidmar od okraj, glavarstva v Celju h okraj, glavarstvu v Velikovec.
Himen. V tukajšni evangeljski cerkvi Sta bila poročena ga. Valerija Šober rojena Schvvaiger ter g. Šober, gostilničarja v restavraciji Maribor, v Vetrinjski ulici. Čestitamo 1
Št. Iljska afera. Kakor sledi iz dnevnega časopisja sta bila gg. Gilčvert in Jenič udeležena pri sestavi neke vloge, ki so jo naslovili št. Iljski nemški naseljeni kmetje na vlado in v kateri so prosili, zatrjujč svojo lojalnost, da se jim podeli državljanstvo. V gotovih krogih se hoče iz te zadeve, o kateri baje teče neka preiskava, kovati kapital proti JDS. Pooblaščeni smo izjaviti, da nima JDS s to zadevo seveda nobenega stika in da nikomur ne pade v glavo jemati nase odgovornost za nerodnosti gg. Gilčverta in Je-niča in ščititi od »Siidmarke« naseljene nemške eksponente. Pribijemo pa, da je St. Iljski klerikalni župan Thaler, ki je načelnik St. Iljske klerikalne organizacije, uradoma potrdil vse navedbe dotične vloge in tako uradoma vzel te »Stidmarkine« naseljence v zaščito. So taki župani »narodnjaki ?“ Na tem dejstvu tudi ničesar ne spremeni, če je glasom zadnjega »Slovenskega Gospodarja14 Thaler sedaj svoj podpis na tej vlogi pod
pritiskom svojih mariborskih gospodov preklical, ker je on kot domačin in župan moral vendar razmere poznati in bi bil že od vsega začetka moral braniti le slovenske interese.
Slovensko šolstvo v Mariboru. Mariborski klerikalni listi v zadnjem času strupeno napadajo slov. magistrat, zakaj še vedno ni uvedel slovenskih šol v Mariboru. Naši listi so pred tedni zabeležili, da je ureditev šolstva In nastavljanje učiteljstva v Mariboru izvršil dr. Verstovšek se svojimi zaupniki na lastno pest, ne da bi pustil sklicati edino kompetenten mestni šolski svet. Vse, kar se je torej takrat uredilo, ozir. po mnenju klerikalnega časopisja zagrešilo, je izključno „zasluga“ imenovanega gospoda. Upamo pa, da se o priliki definitivne ureditve vseh tozadevnih vprašanj ne ignorira zopet edino pristojen mestni šolski svet.
Zaradi slovenskih uličnih imen sc mariborski dopisnik v ,/Naprej"-u norčuje iz dr. Pfeiferja, Češ da hoče „dekretirati" nova imena. To seveda ni res, ker je dr Pfeifer tK'Va imena objavil, da lahko vsakdo izreče o njih svo e mnenje in stavi spremenjevalne pred loge. A „Naprej" zabavlja kar na splošno in se izrecno jezi samo na Maistrovo in Fochovo ulico. Razlogov ne nevaja, kar bi vsak pričakoval od resnega lista in se človeku nehote vsiluje misel, da je „Naprej"-evemu dopisniku žal za starimi Bismarcki, nadvojvodi Evgeni, Radotzkiji in drugimi starimi junaki.
Kako se draži blago. Pred dobrim tednom je neki trgovec tarnal v „Marburgerci", da se pri prodaji sedanjih švedskih vžigalic ne da narediti noben „kšeft", ker magistrat oddaja trgovcem in trafikantom vžigalice po 56 v škatljico, prodajati pa jih ne smejo dražje kakor za 60 v, torej s 4 vinarji dobička pri škatljici. V mirnih časih so baje imeli večji dobiček pri vžigalicah, zato bi se jim naj dovolil pri škatljici dobiček 14 v, da bi lahko prodajali po 70 v. Ali je to tarnanje opravičeno? Pred vojno je stal trgovca zavoj vžigalic z 10 škatljicami navadno 10 v, prodajali pa so celi zavoj po 16 do 20 v, torej * dobičkom kvečjemu 1 vinarja pri škatljici, sedaj pa zaslužijo pri škatljici 4 v, torej za 300 odstotkov več. Radi pa bi zaslužili pri eni škatljici 14 v, to je 1300 odstotkov več ko v mirnih časih. Zato se mora človek res čuditi nekaterim trgovcem, ki neprestano tarnajo o vedmh izgubah in slabem zaslužku, v resnici pa se vedno bolj bogate.
SHS birokracija. K tej notici v našem listu z dne 16. t. m. smo sprejeli od tukaj-šnega okrajnega glavarstva pojasnilo, da je pobiranje pristojbine po 10 K za izvoznice odrejeno od vlade v Belgradu in da se tozadevni denar po točnem računu pošilja mesečno v Ljubljano. Vzamemo to na znanje tn izjavljamo, da seveda nekorektnosti nismo hoteli nikomur očitati.
Kdo denuncira? Kralikova „Marburger Zeitung" vedno ječi, da mi denunciramo. Predvčerajšnja „Grazer Tagespost" pa objavlja notico, v kateri pravi, da so mariborski Nemci nelojalni. Mariborski Nemci se morajo torej zahvaliti dopisniku „Grazer Tagesposte", ki jih je označil kot državi nevarne ljudi. In ker so brez-dvomno zveze med „Grazer Tagesposto" in ..Marburger Zeitung", tedaj naj mariborski Nemci obračunajo s Kralikovo tiskarno, če bodo naše oblasti morda iz tega priznanja izvajale potrebne konsekvence. Kajti gotovo je, da mora dopisnik graške »Tagpsposte" prav dobro poznati mišljenje svojih Ijudij. Dobro pa je, da smo enkrat na čistem in da gotovi merodajni krogi ne bodo imeli še vedno onih pomislekov in obzirov, ki so jih imeli dosedaj. Mi potrebujemo čist zrak.
Šoloobvezna mladica vendar v tovarni. Iz šo'skega okoliša Sp. Sv. Kungota so sledeči 12 do ] 3 letni učenci zaposleni v leitersberški opekarni: Kopčič Alojzij, Fartelj Ivan, Krajnc J žef in Reiter Avgust; zadnji zbolel vsled napornega dela. Vodstva okoliških šol blagovolijo ugotoviti, kateri šoloobvezni otroci so bili ozir še co najeti od te tovarne ter naj pošljejo tozadevne podatke nadzorniku podjetja g dr. Gorišeku pri Sv. Lenartu v Slov. goricah Izkoriščanja naše šolske mladine mora biti konec I
Mestno poveljstvo v Mariboru se z
današnjim dnem preseli na Glavni trg št. 2, I. nadstropje.
Invalidni dan. Ob priliki prireditve invalidnega dneva za imendan našega Kralja Petra I. znašala je vstopnina obeh dobrodelnih koncertov v mestnem parku 2119 K 70 vinatjev. Nadalje so darovali:	Podružnica	štajerske	eskomptne
banke 200 I< Mariborska eskomptna banka 2u0 K Podružnica Angjo-avstrijske banke 200 K. Podružnica Ljubljanske kreditne banke 200 K. Podpisano mestno poveljstvo se cenjenemu občinstvu, ki je posetilo koncerte, posebno pa mariborskim bankam zb. velikodušne darove tem potom najtoplejše zahvaljuje in prosi še nadalj-nih prispevkov. Mestno poveljstvo. Podpolkovnik: Fran Zwirn.
Orožništvo za padle junake. Orožništvo je za junake, ki so padli v bojih na naši severni meji ali pa postali invalidi, ustanovil > zbirko, katere znesek je 20.719 kron 12 vinarjev. V posnemanje te hvalevredne in človekoljubne ustanove obračamo se na rodoljubno občinstvo z prošnjo, naj bi najizdatneje priteklo v pomoč tem našim prvim mučenikom, ki so svoje življenje ali pa zdravje žrtvovali v korist naše osvobojene domovine. Sprejet bo z zahvalnostjo vsak, tudi najmanji prispevek pri dravski diviziji, brambni oddelek v Ljubljani. Iz že nabrane in še prispevajočih svot, se bodo nakazale podpore ravnim in potrebnim svojcem padlih junakov odnosno invalidom, kateri so se po 1. novembru 1918 bojevali na Koroškem, Štajerskem ali Ogerskem. Prošnje za podpore iz teh prispevkov, opremljene z vojaškim in ubožnim poročilom ter z družinskim matičnim poročilom, naj se naslovijo na brambni oddelek dravske divizijske oblasti v Ljubljani.
Mestni sosvet	bo imel	svojo prihodnjo
redno sejo dne	21.	t. m ob	17.	uri.	Dnevni
red: 1. Tržne cene, 2. mestni stavbeni urad, 3. imenovanje novih inženerjev, 4. revizija letnega računa mestne hranilnice, 5. razširjenje sosveta, 6. slučajnosti.
Cene na živinskem trgu padajo, in sicer znatno za več kron za kg žive teže, dobi se že lepa klavna živina po 5 K, in celo še ceneje, ker se je pokazalo, da je na Hrvatskem več ko dovolj živine. Naši ljubi mesarji pa prodajajo meso po starih visokih cenah, ki jih	kak	uradnik	ali celo	srečni
rodbinski oče	ne premore	če	noče	priti v
konkurz. Zlobni ljudje domnevajo, da se stekajo prav mastni dobički v žep naših mesarjev. Še večje čudo pa je, da so se cene živinskih kož vzlic nižjim cenam klavni živini zvišale od 12 K na 16 K za kg. Zlobneži zopet obrekujejo naše mesarje, da še povrh kože prav močno nasolijo, da postanejo težje in se poleg živinske kože še proda marsikateri kilogram soli po krščanski ceni 16 K. Pa naj to menda ni res? Morda nam rešita obrtna oblast in državno pravd-ništvo te uganke, kajti kolikor vemo, je postava o kaznjivosti navijanja cen še v veljavi.
Spalni voz Dunaj—Zemun čez Zidan-most—Zagreb—Sisak—Vinkovce. Eno spalno mesto v vozu I. razreda (drugih razredov spalni vozovi nimajo) stane francoskih frankov 53 50 za celo progo, za progo Dunaj—Sisak 30 70 in Sisak—Zemun 23'—.
Revnim članicam Marib. slov. ženskega društva. Odbor Marib. slov. ženskega društva se je obrnil na kopališčna ravnateljstva vseh slovenskih kopališč in kopališč hrvaškega Zagorja s prošnjo, da dovole letno dvema ali eni revni članici Marib. slov. ženskega društva brezplačno zdravljenje t. j. brezplačne kopelji, stanovanje in zdravniško obskrbo in da jih oproste kopališčnih taks. Dosedaj so ugodili prošnji kopališčne uprave Rimskih Toplic (za dve članici), Krapinskih Toplic (za dve članici) in Varaždinskih Toplic (za eno članico od 1. sept. naprej). Poživljamo naše revne članice, da se oglasijo s tozadevno prošnjo do 1. avgusta. Prošnji morata biti priloženi zdravniško spričevalo in ubožno spričevalo od občine, naslovijo naj se pa na tajnico go. Ivanko dr. Lipoldovo, Maribor, Parkova ul. 18.
Nove nakupovalne karte. Namesto izdanih družinskih nakupovalnih kart pridejo z 20. t. m. nove. Stranke se naj zglasijo z dosedanjo nakupovalno karto pri trgovcih ali v mestni prodajalni Kot odjemalci, na odrezku II se morajo podpisati, na kar se bode odrezek I. pri zgla-ševalnem uradu izgotovil in stranki lastnoročno oddal. Odrezek III služi za kontrolo pri oddaji krušnih kart, kier je narastitev kakor tudi odhajanje oseb na dosedanji način prijaviti. Stranka mora jemati na karte navezane predmete kakor: sladkor, petrolej na dotičnem mestu, kjer se je kot odjemalec prijavil. Vse dtuge predmete lah o kupi v različnih trgovinah. Mestna prodajalna in trgovci smejo izdati nakupovalne karte le strankam, ki že iste posedujejo, ali kateri predlože potrdilo, da so prijavljeni pri oddaji krušnih kart. Da se zabrani dvoina prijava, je strankam pri prijavljenju odvzeti stare nakupovalne karte ali potrdila prijav in iste oddaji krušnih kart izročiti. Cenejša živila dobivajo od 20. julija naprej edino le dela nezmožne osebe. Te se ne smejo nikjer kot odjemalci vpisati, temveč morajo z izkazom njihovih dosedanjih nakupovalnih kart pri oddaji krušnih kart za v Freihausgasse se nahajajočo prodajalno veljavno nakupovalno karto prositi. Člani hranilnice in konzumnega društva, kakor tudi železničarji dobijo nakupovalne karte pri njihovem mestu za oddajo živil. Mestni magistrat Maribor, dr. Pfeifer, s. r.
Prof. Anton Maric B.
začne, ako bode zadostno število slušateljev, s predavanjem srbo-hrvatskega jezika y pondeljek dne 21. t. m. 18%.—19%. v zgradbi dekliške ljudske šole »Vadnice< v Elizabetni ulici št. 26, soba št. 6, pritličje. V isti sobi (kjer so izjoženi pogoji poučevanja), bode tudi vpisovanje slušateljev in slušateljic dne 19. julija od 18, —19. ure za srbo-hrvatski, francoski in italijanski jezik.
H Zadnje vesti.
(Posebna telefonska in brzojavna poročila .Mariborskemu delavcu").
Wilsonovo naziranje o miru.
London, 16. julija 1919. „Times“ so objavile danes zjutraj popolno besedilo Wil-sonovega govora v senatu povodoma izro čitve mirovne pogodbe. „Times“ so edini list, ki ima to besedilo. Povzela ga je po ..Philadelphia Ledger“, ki so ga prinesli z zrakoplovom „R 34“ čez Ocean v Evropo. Wilson je rekel med drugim: Mirovna pogodba vsebuje uredbo svetovnih vprašanj. Amerika ni šla iz rraterielnih vzrokov v vojno, kajti interesi Amerike niso bili ogroženi. Amerika tudi ni podpisala pogodbe z Belgijo. Člani mirovne delegacije so vedno skušali v soglasje spraviti svoje interese s splošno dogovorjenimi načeli. To je bilo zelo težko, kajti konferenca ni morala zopet popraviti samo krivice, marveč je morala obenem osvoboditi podjarmljene narode centralnih vlad. Mir je bil samo na ta način mogoč, da se je ustvaril ves red v Srednji Evropi na pravnem temelju in da se je napravil nov red, ki je bil utemeljen na svobodnem samoodločevanju narod namesto na svojevoljnem gospodstvu Habsburžanov in Hohenzollerncev.
Generalna stavka v Italiji.
Bern, 16. julija 1919. Pc zadnjih poročilih iz Italije se generalna stavka v Italiji nadaljuje. Prišlo je opetovano do spopadov med stavkujočimi in orožniki, pri čemer je bilo mnogo mrtvih in ranjenih. V Neapolju so razglasili obsedno stanje.
Blokada proti- Rusiji.
Hamburg, 16 julija 1919. „Hamburger Fremdenblatt" prinaša sledeče poročilo in Haaga: Najvišji vojni svet se je posvetoval pod predsedstvo n Clemenceaua včeraj o možnosti, vzdržati blokado proti Rusiji s pomočjo protiboljše-viške vlade.
Wilson pride še enkrat v Evropo.
C u r i h, 16. julija. Za potovanje Wiisona po Zedinjenih državah delajo izvanredne pri- j dnevu prave, ker pričakujejo od tega potovanja odločilne rezultate za bodočnost Amerike in zveze narodov. Wilson bo tudi o svojih osebnih vtisih v Parizu poročal ter stavit na Amerikance vprašanje', ali naj v svrho finaliziranja vseh nerešenih problemov še enkrat potuje v Evropo.
j Uljudno naznanjam cenjen, damam, da j vkljub pomanjkanju piina ob vsaki uri po
i j 	~	_
3—2
Dopisi.
Krževina. Čudno nam se zdi, da se naš gerent ne more ločiti od njegovih nemških prodajalk, katere so zmiraj še nameščene v/ ob činski prodajalni, k..tero je njegova soproga prevzela od gospoda Šereca. Mis ili smo, da bodejo zdaj pod vodstvom gerenta razmere boljše ali žali Bog. Prideš v trgovino, ne slišiš druzega kakor nemške besede, kakor da bi bili v Nemški Avstriji, ako se pride v trgovino, moraš gospodične ponižno nemško pozdiavit, ker drugače so te Nemkinje jako razburjene, ker glavno besedo peljajo te dve zagriženke Ker smo že dostikrat zahtevali, da se v naši trgovini nastavijo Slovenke, upamo, da bode gospod gerent dobil kurajžo, pa odstranil te dve nemškutarke. Pa še nekaj gospod gerent bilo bi v naši občini potrebno, ako bi mi dobili j ulične napise, kakor jih imajo druge občine, ker naša občina se uvrsti kakor predmesto Maribora, in zato je skrajni čas, da se ta nujna zadeva uredi, ker, če že mosta nimamo, pa dajmo se spravit na delo to jest na ulične napise! ker drugače pridemo v kratkem na tem prostoru spet skupaj. — Več zavednih Krčevincev.
H MALA OZNANILA. R
Pridno učenko ?pre’m-str°inapvetarnavai'
umivam lase.
Priporočam izborno vodo za lase, ki za-branjuje izpadanje las, odstranjuje luskine in nadležno srbenje.
Z odličnim spoštovanjem
Viljem Mali, damski frizer
Marioor, Šolska ulica 3.
Raznašale! časopisov
Invalidi, dobe lep zaslužek. Iglast* naj se v upravniitvu »Mariborskega delavca".
Mariborska svetlolikama in s== apretacija zastorov
Vetrinjska ulica 28
S»rvowr*in8 savod za $nažen|e in Sikanje perSSa v 5—3 dneh. Nizke cene, (najboljša postrežba.
št. 4. Preskrba v hiši.
burga Oman, Šolska ulica 7—5
Knnfnfictlfa zmožna slovenskega in nemškega IlUIIIUI 131110, jezika v govoru in pisavi, isto-tako strojepisja ter stenografije, išče službe. Cenj. ponudbe pod »56« na upravo.	2 1
Cnka prostorna in lepo meblovana, se odda go->1(1110) spodu v stalni službi. Parkstrasse št. 14, priti, desno.
Slikarskega učenca Gustav Philipp, slikarski mojster, Maribor, Vetrinjska ul. 17.	3—2
Čevlje," f sandale
ima v zalogi in jih razpošilja po poštnem povzetju
mirenska »Čevljarska zadruga"
v Vrbovcu pri Mozirju.
Čevlji so iz lahke ševro-media kože, boksa in teletine.	5—4
Dobite visoke, nizke in salonske moške, ženske, deške in otroške čevlje ter sandale.
Cene usnja se dvigajo, zato naročite čimpreje!
Pri večjem odjemu primeren popust!
Prodajalna tudi v Celju, »Narodni dom«.
Zmerne cene 1	Zahtevajte	cenike!
Svoji k svojim!
»Mariborski delavec"
se prodaja v Mariboru v sledečih trgovinah in tobakarnah:
Weixl Vilko, Glavni trg Glavna trafika, Glavni trg Ortner Jožef, Schmidov trg 2 Mahalka J., Gosposka ulica Czadnik L., Stolna ulica Specijalna trafika, Grajska ulica Handl Karolina, Tegetthoffova cesta Pristernik Mar.,	„
Seliifko Terezija	„	„
Schon, Tegetthoffova cesta Schifko Marija, Melje Pichler Ana, „
|Jurko Marija, Koroška cesta Lackner J., Vitrinjska ulica Kos A., Marij na ulica (pri sodniji) Scheidbach H., Magdalenski trg Nerath F., ffiagdalena, Franc Jož. ul. Kresnik Ana, „	„	„	„
Majer j., Pobrežje, Brezka cesta 21 Jarc Jožefa, Glavni kolodvor Leber F., Koroški kolodvor
Trgovski gremij Maribor.
Člane trgovskega gremija v Mariboru vabimo, da se zanesljivo udeleže
49. rednega občnega zbora
ki se vrši v soboto, dne julija 1919 točno ob 18. (6.) uri v gostilni pri »Gambrinu«. Maribor, dne 16. julija 1919.
Trgovski gremij Maribor
Predsednik: Karol Wolf.
V zalogi »Tiskovne zadruge« v Mariboru ]*• izišla brošura
»Jugoslovanska mučenika Zrinski in Frankopan"
Spisal Matija Pirc, profesor v Mariboru.
Brošura stane 1‘— K, s poštnino 1‘05 K Dobi se v vseh knjigarnah. Šolskim vodstvom pri večjih naročilih 10% popusta.
TisVoya* mUtaga
Zdravilišče Rogaška Slatina
(poprej Rohitsch-Sauerbrunn)
«	i
Začetek zdraviliške sezije 15. maja 1919. Vsi zdraviliški pripomočki na razpolago. Živila so preskrbljena. Prospekte razpošilja in na vprašanja odgovarja Ravnateljstvo državnega zdravilišča „ Rogaška Slatina
SSBS|
7	*	1«
-ovv* <. ,-*s» j T*T
—--i11' 1 -i«—— ■  »lgita
Mestna hranilnica ijubljansha
Ljubljana, Prešernova ulica št. 3,
je imela koncem leta 1918 vlog................. K	80,000.000
in rezervnega zaklada............................  2,500.000
Sprejema vloge vsak delavnik. ^
Za varčevanje ima veljavne lične domače hranilnike.
Hranilnica je pupilarno varna.
Dovoljuje posojila na zemljišča in poslopja proti nizkemu obrestovanju in obligatornemu odplačevanju dolga.
V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno
Kreditno društva.
Cd|orprj5i	1	Fr«	Voglur.
TiaSrarr.a.: Knf! R»hit*efe v Marlb>r«,