291
Čertice iz dnevnika.
Spisal A. K. Cestnikov. V.
v
Ce ni pšenice, mele mlinar zmes.
Nar. posl. Te rs t je ves podoben zagrebškemu narodnemu gledišču. V zagrebškem teatru se nemško igra, talijansko popeva, angležko pleše in Bog ve kaj še; v Terstu se tudi nemško igra, talijansko popeva in angležko — pleše? se ve da, če se sme imenovati pretepanje mornarjev ples. Slovenščini se godi v Terstu ravno tako kakor v zagrebškem gledišču ilirščini. Živi nekoliko blagih duš v Terstu, kterim je slovenščina čez vse mila, in tudi v Zagrebu je nekoliko gospode, ktera visoko čisla narodno kazališče — pa kaj pomaga peščica rodovitne zemlje med pustim kamenjem golega krasa?
V teržaški kavarnici „alla Stella polare" ležijo na slovanski mizi zraven ^Srbskega Dnevnika" tudi naše „Novice". Ce pridejo „Noviceu v roke kakšnemu Lahu, jih neverjetno pogleda, kakor da bi hotel reči: „Jeli mogoče „nella lingua schiava" *) pisati novine?!" potem pa jih mirno položi na mizo ter gre dalje. Ce pa zgrabi v naglici za ,;Srbski Dnevnik", misleči da je „DiavoIetto" ali pa „Sferza" , se tako prestraši neznanih čerk, da ne ve, kje mu glava stoji. Preden položi časnik z rogljatimi hieroglifi na odločen kraj, se gotovo na vse strani ozre, da bi zvedil, jeli ga kdo vidil ali ni.
Ranjki Vincenco Franul deWeissenthurn, ki je v letu 1811 spisal slovnico talijansko-slovensko **}, bi gotovo ne bil gledal tako pisano slovanskih časopisov, ko bi jih bil našel na mizi v kavarnici, kakor jih gledajo sedanji škrici teržaški. Bil je dr. Franul mož, ki je poznal potrebo slovenskega jezika za vsakega Teržačana, kar je lepo dokazal v predgovoru knjige, ki obsega na 355 straneh zraven teoretičnega dela tudi Linhartov igrokaz 55Veseli dan ali Matiček se ženi". „Breve iter per exempla, longum per praecepta" je rekel Quintil. Na naslovnem listu stoje verstice:
Zbndi se kranjska Modrica. Zadosti si spala dozdej! Al ni očitna pravica, D* obudena boš zanaprej? Naj   postavim   tu  sem   le   eno   izreko   iz  predgovora: „Noi, che appertenghiamo similmente alla discendenza Slava, che facciamo   parte   della   nostra  primitiva  Nazione Ilirica, che viviamo in una citta,   il cui contado ha per dominante la šola lingua Cragnolina,  — noi,  che troviamo continua-mente in relazioni col  popolo Cragnolino,  e che  per man-canza della di lui lingua veggiamo compromessi persino gli affari nostri  domestici, — non dovremmo noi esser egual-mente  animati dalla medesima voglia?   non conviene a noi forse d' applicarsi allo  studio d7 una lingua,  la cui cogni-zione ci si rende altrettando utile, che necessaria?"
Ker dobro vem,  da  večina   naših  čitateljev Tersta še
vidila ni, in toraj marsikdo laškega ne razume, naj sledi še
prestava pričujočih verstic. Tako le se glasijo po slovensko:
„Mi, ki spadamo tako rekoč k potomstvu slovanskemu,
ki smo del pervotnega naroda ilirskega, ki živimo v mestu,
*) Se izgovarja „šcava"$ je psovka namesto „slavatt. **) Pod naslovom:   Saggio   Grammaticale italiano-cragnolino com-posto daVincenzo Franul de Weissenthurn, Dottore di legge. Trieste, MDCCCXI. Dalla Stamperia di Antonio Maldini. Con. Approvazione.
v kterega okolici se govori le kranjski, — mi, ki smo v večni dotiki s kranjskim narodom, in ki zavoljo pomanjkanja znanja njegovega jezika v domačih opravilih celo izhajati ne moremo, — ali ne moremo mi ravno tako navdušeni biti?*) Ali ni naša dolžnost, se poprijeti z vso močjo jezika, kteri je za nas ravno tako koristen kakor potreben?" Tako je mislil Teržaščan pred 48timi leti; al „terapora mutantur" in ž njimi klobuk, suknja in štebale!
*) Za jezik slovenski namreč, —kakor so: Vodnik, Kopitar, Linhart, Kumerdej, Japel itd., o kterih govori pisatelj v prejšnem odstavku.                                                        P*s*