2. štev. Novo mesto, 25. jaiiiiarja 1912. Letnik. XXVil I. DOLENJSKE NOVIC Izhajajo 10. in 25. vsaccga meseca. Cena jim je b poštnino vred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naročnina za Nenidjo, Bosno in druge evropske države znaša 2 K 50 h, za Anieriko pa 3 K, — Dopise sprejema urednik, naroĚnino in oznanila tiskarna J, Krajec nasi, v Novem mestu. E Cenjenim naročnikom. Kedor ni plačal naročnine nazaj za ieto 1911, ali nam vsaj sporočil, da bode isto kmalu poslal,"^eiiiu bodemo list ustavili s tretjo številko. — Naročnike za leto 1912 pa prosimo, da nam naročnino tudi Čimpreje vpošljejo. Upravništvo Dol. Novic. Gospodarstvo. — • Popravek ! v zadnji številki Dol. Kovic sta se urinili v filankn „Uohra vrsta raareliiie" dve tiskovni napaki, in sicer inaa biti v 3. odstavku 7. vrata neizmerno in ne razmerno. V 6. odstavku 5. vrsta Berolin in ne Jieaalni. Naše kmetijske podružnice. s preosnovo kmetijske družbe stoji v tesni zvezi tudi preoanova kmetijskih podriižnic. Kmetijske podružnice imajo postati prave stanovske organizacijo. One se imajo pa tudi sicer popolniti in sicer po eni strani glede svojega delovanja, po drugi pa tudi glede okoliša, v katerem delujejo. Marsikje so kmetijske podružnice samo na papirju, znane aamo po imenu. Manjka jim sredstev in drugih pogojev za vspesno delovanje. To se mora izpre-meniti ! Podrsžnicam treba enotne organizacije, treba jim je primernih sredstev in krepkega dela. V vsaki občini bi labko imeli kmetijsko podruitnico, po nekod celo na manjšem kraju. Posamezne občine imajo toliko kmetijskih potreb in toliko nujnega dela pri pospeševanju kmetijstva, da bi imela kmetijska podružnica v vsaki občini dosti hvaležnega posla, ako bi se ga lotila b potrebno živali-nostjo in vnemo. Kjer so pa občine bolj majhne, tam se pa lahko več občin združi v skupno delo, tam se snuje podrninica za vse dotične občine skupaj. V resnici tudi vidimo, da obsegajo nekatere podružnice po vec občin, druge samo okoliš ene občine in še druge, ki se omejujejo na posamezne župnije in večje kraje. V novomeški podružnici je združenih niČ manj kakor 9 občin in sicer so to sledeče: Novomeato, Šmihel-Stopiče, Prečna, Št. Peter, Belacerkev, Mirnapeč. Brusnice, Ore-hovica in Toplice, Število članov xnasa 250 in sicer odpadejo člani na posamezne občine tako-le; 1.) V občini Novomesto43 ; 2.) v občini Šmihel-Stopiče 93 ; 3.) v občini Prečna 29; 4.) v občini Št. Peter 28; 5.) v občini Belacerkev 14; 6.) v občini Mirnapeč 18; 7.) v občini Brusnice 9 ; 8.) v občini Orehovica 3; 9.) v občini Toplice 13. Kdor pregleda te številke, se lahko prepriča, kako malo članov je v nekaterih občinah in kako labko bi se dalo to število povzdigniti. Ne dvakrat, ampak trikrat toliko članov bi morala iteti taka podrtižnica kakor je novomeška, ki obsega toliko občin. Vsaka posamezna občina bi morala biti častno zastopana pri tako važnem društvu kakor je ta podružnica, pa vidimo nasprotno le malenkostno udeležbo od posameznih občin. Na vsak način je treba, da se s preosnovo kmetijske družbe zanese tudi v podružnice več življenja in da se začne za delovanje podružnic zanimati sploh vse, kar se količkaj zaVeda. Vsak boljši gospodar bi moral postati član kmetijske podružnice! Danes, ko se vse zbira v družbe, se mora tudi naš gospodar zdramiti, če hoče, da se ga bo vpostevalo! Da se delovanje kmetijske podružnice tudi na to stran povzdigne in da se število njenih članov v posameznih občinah pomnoži, je sklenila podružnica pri zadnji odboroví seji, da se izvoli pri prihodnjem občnem zboru za vsako občino po en zaupnik kmetijske podružnice, ki ima po eni strani zastopati kmetijske koristi dotične občine, po drugi pa interese kmetijske podružnice. Istotako se je pa tudi sklenilo, da se prirerajo v posameznih občinah, ki pripadajo okolišu kmetijske podružnice, podružnični shodi, na katerih se ima pojasnjevati potrebo in korist podružničnega delovanja in na katerih se imajo razpravljati tudi krajevne potrebe in kmetijske zadeve dotične občine. Na ta način upa novomeška kmetijska podružnica storiti korak naprej in pridobiti za njeno nadaljno delovanje tudi potrebno število članov. — r— Kaj nam je storiti letos proti hrošču? Ogromna in neprecenljiva je škoda, ki nam jo dela črv v zemlji. Kdo se ne spominja velikanske škode, katero nam je napravila ta golazen predlansko leto po naših njivah in travnikih ? Kamor se je vgnjezdil črv, povsod je bilo pustošenje. Cele njive prosa, pese in drugih sadežev so bile uničene. Travniška ruša se je pa sušila pred požrešnostjo tega škodljivca. Ali naj mirno gledamo, kako se nam ta mrčes od leta do leta množi in kako ogromno škodo nam prizadeva po naših zemljiščih? Ne! Nasprotno, zatirati ga moramo, kolikor se da! Največ bomo dosegli, ako se bomo lotili hrošča, ako ga bomo preganjali z vsemi sredstvi, ki so v tem bojo sploh mogoča. Će se je zaredil že Črv v zemlji, mu je težko do živega priti. Hrošča se pa da pokoncavati in to bodi naša nujna dolžnost. Kako je hrošča pokončavati, to je sploh znaao. O tem tuđi pisati ae mislim. Opozoriti pa moram na sledeče, da bo nas boj vgpešneji. Pred vgem je važno, da ae popritnemo pokoače-vanja vsi od kraja in z aamí vred lolska mladina, ki naj se ji dovoli v ta namen potrebni dopust. Čim več nas bo, več bomo dosegli io Če je treba kje združenega dela, ga je treba tukaj. V drugo je pa važno, da se za uničevanje hrošča tako pripravimo, da mu pridemo zlahka do živega. V tem pogledu nas čaka dvojno delo. Prvič je važau, da mu odvzamemo kar se da pašo. Pri nas po Dolenjskem imamo dosti preveč pase za tega škodljivca. Zato pa treba nase meje trebiti od hrastovega in drugega grmičevja, ki rabi hrošču za pašo. Po naših krajih je vse polno takega grmovja. To pašo treba krčiti ! Preganjati ga je pa tudi po hrastini kraj gozdov. Ako so taka mesta nepristopna zaradi apodaj rastočega grmovja, naj se to grmovje trebi, da se bo drevje lahko otresalo in hrošče pobiralo. Tudi tega dela se ne smemo zbati. Posebno v naših krajih bi se moralo gledati na to, da ni brastine ob meji gozda. Ker ae hroŠč najraje zbira ua prisojni strani gozda, bi nam bili nasi potomci kaj hvaležni, ako bi hrastino ob robu gozda nadomeščali s smrečjem, ker je znano, da se hrošč drži najraje kraj gozda in najraje na hrastini. Spričo važnosti vse te zadeve pa, bi bilo prav umestno, ako bi se to vprašanje spravilo pravočasno tudi pred občinske odbore, ki so poklicani, da odvračajo tako splošno škodo kakor je škoda po kebrih! Vsi na delo! —r— Trgovina in obrt. Vnovčevalnica za živino. Za ua^c kraje je posebno važna živinska kupčija in prašičja trgoviaa. Oboje skupaj prinaša največ denarja v dežolo. Kar utegne pospeševati to kupčijo, je prav, da ae stori. Za prodajo kiavne in delavne živine imamo povsod sejmove. Za to kupčijo je toliko prilike, da je je čez in čez dosti. Drugače pa je s kupčijo z lepo in dobro plemeno živino. Za to kupčijo je pa dosti maiq prilike in zato je ta kupčija tudi boti otežkočena. Lepa in dobra plemenska živina — pri kateri se H» gleda samo na težo in meso, nc samo na vnaigost, ampak tudi na dobre plemenske lastnosti — se težko ali pa sploh ne dobi na sejmovih. Take živali se dobe le v posameznih hlevih, koder jo je pa težko iskati. Zato se pripeti, da se mora večkrat lepa plemena živina za meso prodati, ker ne najde pravcg:a kupca. Tisti, ki jo iščejo, jo ne dobe, ker se ne vedo kam obrniti, in tisti, ki jo imajo na prodaj, tudi ne vedo za kupca. Da se temu nedostatku pri naši živinski kupčiji odpomore, se je ustanovila pri Gospodarski zvezi v Ljubljani vnovčevalnica za živino. Ta vnovčevalnica — ki deluje povsem brezplačno — ima namen, pomagati v prvi vrati pri kupčiji s plemeno živino in aicer na ta način, da priobčnje od časa do časa na posebnih listih imena naših gospodarjev, in sicer najprej takih živinorejcev, ki imajo kaj plemene živine (telice, krave, bike, svinje, mrjasce itd.) na prodaj in potem imena tistih živinorejcev, ki želijo plemene živali kupiti. Pri vsakem gospodarju, naj si bo da prodaja ali da žolt kaj ktipiti, je popolen naslov in kratko naštevanje in opis živali, ki so naprodaj, ali ki jih želi dotičnik kupiti. Tako nam pomaga ta vnovčevalnica tudi pri prodaji ozir. nakupu plemene živine in bodi naša nnjna dolžnost, da jo v tem hvalevrednem delu tudi podpiramo. Kdor ima tedaj kaj lepega in dobrega za pleme na prodaj ali želi kaj takega kupiti, naj se obrne ali naravnost ali pa potom svoje živinorejske zadruge na „Vnovčevalnico za živino pri Gospodarski zvezi" v Ljubljani. Čim več bodo prodajalci in kupci priglaševali svoje ponudbe ozir. popraševanja, tem več bo lahko storila ta vnpvčevalnica za po-vzdigo kupčije s plemeno živino. Vojaška koiiitsija bo nakupovala koiye v Mokronogu 1, marca o polu 11, uri, v St. .íerneju 2. marca ob 8. uri dopoludne. Prodaja perutnine za pleme. O priliki perutninarake razstave v Ljubljani se bo dobila tudi različna perutnina na prodaj, tako da bo z razstavo združen tudi semenj za plemensko perutnino. Volitve v kranjsko trgovsko in obrtno zbornico. — V kratkem se prično razpošiljati glasovnice in legitimacije za to volitev, pri katerih se liberalna stranka bori za to, da ostane zastopnik trgovske in obrtne zbornico v deželnem zboru liberalni advokat dr. Novak, ki se nič ni atoril za trgovce in obrtnike in pa velekapitalist in velepodjetnik Supančič. S, L. S, se pa bori za to, da tudi v deželnem zboru naj zastopa trgovco v trgovski in obrtni zbornici trgovec, obrtnike pa obrtnik. Liberalci delajo z vsemi sredstvi. Hodijo okolu in se naSim aomištjenikom in so-mišljenicam predstav^ajo kot aomišljeniki S. L, S., da bi tako izvabili od naših glasovnice. Treba je torej največje previdnosti, da ne bodete od liberalnih agitatorjev ogoljufani! Opozorite povsod nemudoma vse naše volilce in volilke, da ne bodo izročali liberalcem glasovnic in legitimacij. Volilee je vsak, ki plača vsaj ň K obrtnega davka. Kandidati S. L. H. za trg. in obrtno zbornico : Trgovska kategfrija; IL razr.; 1. Ivan Lavrič, trg. in župan v Cerknici, — 2, ftajko Marenčič, trg, v Kranju, — 3. Pavel Velkavrh, trg. z moko v Ljubljani, — III. razred: I, Franc Zoreč, trgovec v Ljubljani. Horvat Urban, kiyigar v Novem mestu. — 3. Ivan Podlesnik ml,, trgovec v Ljubljani. — (Ibrtna kategorija: Za I. obrtni razred se naznani pozneje kandidat. — IL razred: 1. Julij Weibl, mizarski mojster v Kamniku. — '2. Franc Pust, mestni tesar.-iki mojster v Ljubljani, — 3, Anton Cebulj, krojaški mojster na Je-.senieah. — 4, Jakob Dimnik, gostilničar, mesar in župan, I). M, v Polju. — III. razred: Ogrin Ivan, stavbni mojster v Ljubljani, — Pozor, pozor volilci in volilko v trgovsko in obrtno zbornico! Volilni listki in legitimacije Vam bodo v kratkem dostavljeni I po pošti a priporočenimi piami. Liberalci hočejo svoje agitatorje poslati takoj za pismonoši, da bi vam izvabili listke. Ne dajte torej iz rok volilnih legitimacij in listkov nikomur, ako ga dobro ne poznate, da je res naš, naj se tudi laže, da je pristaš našo stranke. Ne pustite se oslepariti od predrznih liberalnih agitatorjev! Shod zaupnikov S. L. S, Dne 4. januvarija ae je vršil v Ljub^iani shod zaupnih mož iz cele dežele. Po preteku treh let, odkar je S. L. S. tudi na krmilu naše deželne uprave, so se zbrali zaupniki, da čujejo iz ust svojih poslanccv, kako so izpolnjevali poverjeno jim nalogo. Velika „Unionova" dvorana, katera sprejme več tiaoč oseb, je bila napoligena osobito z došleci iz raznih krajev naše domovine. Vsi prešiiqoni prepričanja, da je treba za vzvi.šcna načela S, L. S. doprinašati žrtve in jih neustrašeno zastopati v javnem življenju, da tako nas narod čem prej doseže svoje pravice, ki so tudi njemu zajamčene v državnih^ in deželnih zakonih. Načelnik S. L, S. dr, Šusteršič otvori shod z iskrenim pozdravom do vseh zborovalcev. Predlaga za predsednika shodu drž. poslanca Frana Povšeta, za podpredsednika pa podnačelnika našo stranke priinarija dr, Vinka Gregoriča, za zapisnikarja tajnika S. L. S^ dr. Božiča. Nato poda dr. Šusteršič splošen pregled našega položaja v pretekli dobi. Omenja raznih volitev, državno-zborske so pokazale, da stoji vsa dežela razun Ljubljane v taboru S, L. S. Občinske volitve v zadnjih mesecih so pa tudi potrdile to dejstvo, celo mesta in trgi prehajajo v naš tabor. Poživlja zaupnike, naj pri bodočih volitvah za trgovsko-obrtno zbornico ^ store svojo narodno dolžnost, da bo tudi ta zbornica delovala po načelih S. L. S. za resnični napredek naše trgovine in obrti, — Politična borba v deželi je bila kaj ostra — osobito pri nasprotnikih, ki se poslužujejo vseh sredstev, posebno laži in surovosti. Zato je naša stranka z nasprotno pretrgala občevanje. To je politični bojkot, dok se no poboljšajo. — Vseslovenska ljudska stranka z 20 poslanci je pritegnila v sloveusko-hrvatski klub na Dunaju še Hrvate iz Istre in Dalmacije, kateri jedini v nazorih in disciplini zavzemajo ugledno jtozicijo v drž, zbornici, Z navdušenjem se sprejme pozdrav dalmatinskim pravašem. Nato pojasni stališče kluba napram uradništvu, katerega je preveč. Troški zanj presegajo 700 milijonov. Mar^ivo delujoče uradništvo naj bi se dobro plačalo, — Hrv.-slov. klub bo povodom obravnav o vojni postavi, o tiuančni reformi in vodnih kanalih zahteval m južne dežele tudi kako od.ško(inino. Povdarja, da se v dež, zboru in odboru pridno deluje v blaginjo našega ljudstva preko glav nagajivih liberalcev. Tudi v novem letu hočemo nadaljevati delo in boj v blagor ljudstva, dežele in države. Poslanec Jarc poroča o dciu S. L. S, v državnem zbor«, Vsled suše, uimD ... so (loslanci izjioalovali mnogotere podpore v polajáanje bede našega ^udstva. Istotako 60 stavili mnogo predlogov za povzdigo živinoreje na Slovenskem. Posebno pozornost bo posvetili naši poslanci železnicam in cestam. Kaši poslanci zahtevajo deželno ali državno zavarovanje. Da bi se zmanjšali davki posestev, so stavili primerne predloge. — Slovenski klub je postal središče delovam'a za kmečke koristi. Vsled našega predloga se je osnoval posebni oddelek za melijoracije. — Iz slovenskega kluba jo izšel predlog za osvobojeiçe bosanskega kmeta. Ker BO bili naši poslanci izvoženi, da varujejo gospodarske in narodne pravice, pa tudi pravice kat, cerkve, zato so glasovali zoper Malikov predlog o razporoki, ki je naperjen zoper nerazdruž^jivoHt bv. zakona. Slov. delegacija na Dunaju ai je svesta, da je vselej vršila svojo dolžnost. Ker ima za seboj 130.000 volivcev, sc niČ ne boji razpusta zbornice, ker bi so ojačeni zopet vrnili vapjc. — Ur. Lampe jioroča o delu S. L. S, v deželnem zastopstvu. I^ojasni kar po raznih poglavjih deželni proračun in pridene k vsakemu duhovite opazke, Omciga, da si je ogledal po raznih kroiiovinah deželno gospodarstvo in mora izjaviti, da je kranjska deželna uprava prva v Avstriji. Poglavje o javni varnosti izkazuje, da plačuje kranjska dežela za nastanjevanje orožništva i>o deželi nad 68,000 K. Od strani žniianstev pa čujemo vedno pritožbo o orožnikih; zgodilo se jo celo, da je župan hotel napraviti 1'ed na kakem shodu, a orožnik se nm je nprl. — Primanjkljaj v deželni blagajni povzročujejo najbolj izdatki za zdravstvo in šolstvo, Za prvo iznašajo 1 milijon, za drugo pa dva milijona. Šolski zakon je treba tako prenarediti, da bo bofl ugajal kmečkemu stan«. Pri učite^jstvu se opazuje, da se premalo ozira lia predpise o sadjarstvu, umnem kmetijstvu in šolskih vrtovih. Tistim tičitetiem, ki bodo to pospeševali, se bodo delile tudi na-řrrade. Povzdigniti hočemo tudi deželno kulturo.^Zato sc je v proračun dalo pol milijona za povzdigo kmetijstva, Živinozdrav-ništvo je treba preustrojiti. Zato bodo tečaji, na katerih se mladi živinorejci poduče, kako živini pomagati v prvi sili. V zadružni.štvu so naloženi milijoni in milijoni. Dežela je določila dva milijona zadružništvu, da imajo naši zavodi vedno ?'asloiii))o v deželi in tako varnost za svoje uloge. — Za trgovino je deželni zbor nstanovil slovensko trgovsko šolo v Lijiibljani, ki naj'se sčasoma razSiri v zavod, koristen slovanskemu jugu. - Obrtno -pospeševalni zavod s podporo 88.000 K 1)0 vzel v svoje okrUjo tudi obrtne zadruge po deželi. Liberalci trosijo veliko laži o dolgovih. Pravijo, da smo zaiiravili žc okrog 10 milijonov. No, kaj jo na tem? Dolgove inia dežela že od 1. 1888. Takrat so najeli 8 milijonov za kmečko odvezo. To j>osojilo so sklenili liberalci, ko naše stranke kot take šo ni bilo v zboru. Pozneje so tisti naredili Še 4 milijone posojila, posebno za oauševaiqe ljubljanskega barja. Od teh zadnjih smo porabili 3 milijone, ostal nam je še eden. Zraven pride naših najetih 10 milijonov in tako imamo še 11 milijonov na razpolago, la dolg sc pa bo odplačeval še le od leta 1928. — Vodne moči naših rek moramo spraviti v deželno last, da jih ne požre vclekapital; saj vidimo, da so se na Gorepjskem milijonarji vsedli t^iii, kjer so imeli na razpolago vodno sile. Bodimo na Kraiyskem '■"Jsi sairii gosi)odarji kakor pa hlajici. Deželni ]>rimaiqkijaj je preračui^jen nad 1 milijon 400.000 K. cn^"' ^ proračunu tudi primanjkljaj, a prihranili smo ^ Zuto mi ne bomo zvišali doklad, ampak bomo zahte- ko države. — Sklepno pravi govornik, da nam očitajo iiiaiido dr. Šusteršlča, na kar povdarja: Dobra komanda je težka ^fli'i slaba pa ni nobena umetnost. Tista armada, ki nima ge-jo vedno tepena, pod dobro komando se pa zmaguje. — i"- Gregorič priporočuje, ker so naše organizacije zelo številno, naročanje našega časopisja, da sc vsak somisljonik lahko hitro poduc] o tekočih zadevah. úa načelnika S. L, S. je z navdušenjem zopet izvoljen soglasno ^dr. Ivan SuHteršič. Ko sc izvolijo še člani v vodstvo, sklene predsednik Povšc «oajno uspeli shod b slava-klici papežu in cesarju. _ Isti popoldan jo imelo vodstvo S. L, S. svojo sejo. katere «« je vdeležilo do 60 članov. Izvolilo se je načelstvo, v katerem » poleg načelnika S. L. s. dr. áusteršlča, podnačclniki: prelat Kalan, dr. Vinko Gregorič in dr. E. Lampe. V izvršilni ■ ^or, katerega člani so eo ipso načelnik stranko, podnačclniki j^j,"^^avnozborski poslanci, so se izvolili gg.: dr. Dolšak, dekan iz Smartna pri Litiji, dr. Zaje, dr. Pegan, L. Smolnikar, kanonik Šiška, I. Kreg&r, Alojzij Čatar, profesor K. Dermastja, Janez Kalan, I. Podlesnik, župan Belec, poslanec Miha Dimnik in župan Jakob Dimnik, dekan J. Lavreučič, kanonik Zlogar, župnik Abram iz Št, Petra, župnik Sknbic z Jesenic ter dekan dr. J. Kržišnik iz Trnovega. Nato so se storili različni za stranko važni sklepi. Zabavi in pouicu. Tihotapci. PoTCSt — Sjiisal OgnjesliT, (Dalje.) „Tako, sedaj si naš! Idimo! Anton tresočih nog hoče po stopiqicah navzgor, a Peharček ga prime za roko ter ga vodi v nasprotno stran. „Kam pa sedaj?" „Pokazal ti bodem podzemski hodnik, po katerem prinašamo blago v tole klet, in kateri nam služi v skrajni sili v varno zavetje. „Kdaj ste pa vso to izkopali?" „Slučajno je jirišel naš gospodar na ta skrivnostni hodnik. Bil je nekoč na lovu za lisicami, in tam, kjer bomo sedaj prišli na beli dan, je imela lisica svoj brlog. Gospodar je šel pogumno v ta lisičji dom, in glej Éudo, opazi čez nekoliko obokan hodnik, sledi temu in tako najde to klet. Tu kjer sedaj stoji moja koča, je bila nekdaj grajska pristava, in na imenih razvalinah ai je Bog ve kdo postavil slabo kočo, in to sem si jaz kupil in tu životarim." „Sedaj pa poslednje. Tu imaš na roko 26 goldinarjev. Počakaj v gozdu do večera, in reci ženi, da si prodal, ali zastavil prstan v mostu, hodi k Podlipniku v delo, molči, in pridi vsak petek večer k meni okolu polnoči, če te bomo pa preje potrebovali, ti pa sporočim. Kadar dobimo obvestilo, pa jo mahnemo v hribe, prinesemo do sem blago, dobiš svoj delež, in drugo te ne briga nič. Sedaj pa tiho, bližamo se koncu hodnika." ,.Kdo bi bil to mislil, da bomo tukaj na dan stofdli, i vsaj smo v slepi dolini", se čudi Anton, „kaj če nas kdo opazi". „Kar brez skrbi bodi in vlezi se kam pod kakšno drevo, tu imaš kruha in sira in počakaj večera. Sedaj je vse na po(ju in pri senu, v gozdu ni žive duše, grajski lovci so pa danes na lovu v krivem brdu." (.Dalje i^ledi.) Francozi v Šent Rupertu. SpiHEiI IviLH i^leklaea. (Dftlje.) V tem Času nekako je ])rišla tudi četa Francozov v Sent Rupert, da pregleda i ta kraj in da se prepriča, je li je narod miren in pokoren francoski oblasti. Bilo je to 12. novembra 1809. Koliko mož je štela ta četa. ni zapisano. Unogo jih pač ni moglo biti, saj je znano, da je bila vsa francoska vojska na Krap)skcm maloštevilna. Ta četa se je nastanila v Sent Rupertu in sicer častniki v župniščn, vojaki pa po vasi. Takrat je bilo župnišče prazno, ker je župnik Ignacij Bernekar umrl 25. julija, a novega župnika še ni bilo. Sestra pokojnega župnika Regina je odstojjila svoje pohištvo za 241 gld. 10 kr., vendar pa se^jej je imelo to pohištvo kcsneje povrniti. Francozi ro ostali v Šent Rupertu le do 30. novembra. Bržkone so videli, da je narod miren, in da se ni bati kakšnega odpora. Povrnili bo so k svoji posadki v No-vomesto ali pa v Ljub^ano. Za hrano in podvorbo za čas od 12. do 30. novembra se je izdalo 231 gld,; Heleni Ržen posebej za podvorbo in perilo za francoske častnike 10 goldinarjev; za sol, zeler^avo in luč za častnike 17 gld. 30 kr. Vsi ti stroški so bili zapisani na račun žujmijske gospoščine šentruperške. Razen tega pa je iznosil zapis francoske vojaške kontribucije za župnijsko gospoščino in njene^ podložne okoli 590 gold. Ta kontri-bucija je bila pobrana v Šent Rupertu do 16. oktobra J809. To je bil hud davek za íjudl. Za primer navedemo tukaj, da je plačal celi gruntar Martin Pristov 67 gold. 40Vs kr.', polgruntar Ruperčič 22 gold. 23 kr., Franc Miklavčič, osebeiyak 4 gold. 6 V2 kr. Vrh toga je bilo treba dajati pa tudi žita, sena in slame. V ^ub-^anski magazin je pu.s]ala uprava župnijske goapo.^činc p.šcnice 7 vaganov in 16 bokalov, rži 7 vaganov, 16 bokalov; v magazin rakovniški pa je odpravila ista uprava 16 vaganov in 21 bokalov mesto propisanih 20 vaganov p.šenice; 31 vaganov 29 bokalov ovsa mesto 40 vaganov; 6 vaganov in 11 bokalov rži mesto 9 vaganov; 4fi stotov in 21 funtov sena; 5 stotov in 76 funtov slame im ni oddala. Plenice so zaračunali vagan po 8 gold., rži f) gold., ovsa 3 gold., sena stot po 6 gold., a slame po 3 gold. 30 kr. Vrh tega je dala uprava tudi še 3 vedra starega vina vedro po 18 gold. Potem so prišla pa Se razna posojila za francoske čete. Prvo tako posojilo je izplačala župoijaka gosposčina zaae in za svoje podložne, kar je iznašalo 344 gold. 48 kr.; drugo tako posojilo zahtevano v istem iznosu pa ni bilo pobrano niti odposlano. Po dokončanih bojih s Francozi 1. 1815. se je zahtevalo, da povruejo Francozi, kar se jim je posodilo v denarju in v prirodninali, ZupÇani šentruporški so izročili vso svoje zahteve svojemu župniku Josipu Bučarju, da jim preskrbi on to povračilo. Kdor se je mogol izkazati s pobotnicami, je dobil en del posojila; velik del tqih pa je iskal zastonj pravice, ker se ni imel s čim izkazati, da ima pravico zahtevati. (Vse te podatke sem našel med računi v žapnijskcm arhivu.) (Dalje eladi.) Dopisi. Iz Toplic. Skoro povsod se je prepevala podobna sleparska, liberalna pesem pri občinskih volitvah. Pri nas sta se bili v vc-livnem boju SI. L. S. in S. L. S. Nro. 2, novega kalibra. Ta zadrga ima to posebno lastnost, da naroča iu razširja SI. Narod, Jutro (Dan), Slov. Dom ter vodi liberalna društva — bije po duhovnikih in Materi Božji. Nekateri ndje so oproščeni za celo leto od sv. maše in postov. Ker pa so povrae vsako loto sezona in Bog obiskuje prav rad tudi svoje s trgaq'em — zato je dobro, da se dá izjava v časopise, prejkoslej smo pristaši S. L. S. Sprejmejo in milo prosijo pa tudi radi od starih, liberalnih agitatorjev novomeških pooblastila, saj ostanemo slejkoprej pristaši. . . No, naši predniki, stari, pošteni Topličani so že davnaj označili tako jiylovsko mešetarijo s primernim imeQom, Dobri, — zape^ani volilci pravijo, da na dan volitve ne gredo več v Zupančev zapor. Ker niso otroci — hočejo tudi in posebno ta dan imeti prosto pot. Le ti pravijo, naj ima S. L. S. Nro. 2 tri leta svoje vesele, a mi smo mnenja, da tudi takrat ne bodo obhajali obletnico svojih sleparij — zakaj še jim poje mrtvaški zvon, iz katerega so se norčevali pri mali večini prisleparjcnih lipovSkih in smolenških glasovnic. To si zapomnite, lladovica. Dasiravno so so naši liberalci pod vlaškim vodstvom trudili na vso pretege, da bi spravili vsaj nekaj svojih mož v občinski odbor — večine tako niso mogli upati, ker nimajo v svojih vrstah skoro moža, ki bi bil vreden in sposoben, da sodi v odboru, — so veudar pri volitvah sijajno pogoreli. Poštena agitacija je seveda dovoljena, kar pa s» počeli liberalci, je skrajno nesramno. Z grožnjami so izsi^evali in tudi dobili nekoliko pooblastil, a bore malo, ker ao (judje uvideli, da ti hujskači niso vredni, da bi čuvali nad občinskim imetjem in blagostaiyem. Posebno hud agitator liberalno stranke je bil nek dvajsetleten fantalin, ki je celo po noči zabavljal čez privržence naše stranke in bndil 8 svojim kvantarskim petjem (bolje rujovei^jem) mirno spavajoče vaščane. Ko je prišel dan volitve, so liberalci visoko vihali nosove in svesti si sijajne zmage ošabno napadali s svojimi neslanimi zabavljicami naše volilcc, ki so volili po svojem prepričaqju. A kjer veliko grmi, je malo dežja, pravi pregovor, ki se je tudi pri naših občinskih volitvah zopet vresničil. Po štetja glasov so poparjeni odšli domov kandidati liberalno stranke, ker ni niti eden izmed njih dobil mesta mod občinskimi odborniki. Prišli so v odbor samo možje katoliškega prepričaiga in zopet se je pokazalo, da še ni naša občina okužena po liberalizmu. Ko bo^ dovršena tadi volitev župana, vam kaj več sporočim. Šniarjeta. Dne 4. t. m. ob 10. nri smo objednem pokopali zakonska Janeza in Uršulo Matko iz Zbur. Zona je umrla na novega leta dan ob 9. uri zjntraj, mož pa naslednji dan ob isti uri; mož je bil vodeničen, žena je imela srčno napako. Njihova hiša je premožna. Udeležba pri pogrebu velikanska. Podružnica v Slapih je velika, pa ljudje niso mogli vsi v cerkev. Iz novomeške okolice. Zadnjič sem zdrknil iz radovednosti na Toplice. 21. t. m. pa grem k sv. maši. Kar čujem, da ima občinsko sejo S. L. S. in S. L. S. št, II. Še par takih sej, pa bo imet župan samo še št. II., drugi bodo spregledali, kakor sem zadiyič svetoval. Na skrivnostni migljej predlaga odbornik nadučiteti Matko 300 kron plače in 300 kron nagrade županu. Neusmiljeni odborniki ali ste gluhi ali vas zebe VI Vsi so držali roke v žepu, le Matkotti se je tresla v zraku. Sedaj bo menda tožba. Ljudstvo pravi, da je le stara S. L. S. dobra — št. 2 se le prerada vseda na naše žepe — tam smo pa silno občutljivi — kakor bi bilo vse prisajeno. Tako so mi pripovedovali možje pod lipo. Na to sem jo vrezal zopet na Stražo. Iz Aillešíň 18. jan. Tako lepe jeseni, kakor jo bila minula, že veliko let nismo imeli. Bila je bo^ podobna vspomladi, kakor jeseni, bila je pa tudi prav suha, kakor vse poletje, in nam je primanjkovalo že vodo po kalih in vodt^akih. Po vrtib pa so nam cvetele cvetlice, vrtnice, reseda idr. prav do konca leta. Tudi salato, vspomladno, smo imeli celo jesen. Vsaj pa tudi nismo imeli nič mraza, toplomer je bil 30, decembra prvikrat pod ničlo, namreč l^C. 31. decembra pa je par ur nekaj malega snežilo, a sneg jo do večera že skoraj izginil. Ta lepa jesen je bila prav ugodna za kmeta in sicer zaradi paše, vsaj se je živina vso jesen pasla zunaj, celo meseca decembra, vsaj po vrtih. To je bilo posebno koristno radi krme, katere so dobili nekateri le malo, ker vsled strašne suše ni bilo nič otave. — Lani je bilo v naši župniji rojenih 34 otrok, 15 dečkov in 19 deklic. Enkrat sta bila dvojčka. — Umrlo jo 28 oseb, 12 mošk. in 16 žensk, spola. Od teh je bilo 8 oseb starih od 70—80 let, 2 pa čez 80 let. Najstarejša oseba je bila stara nekaj Čez 83 let. Med moškimi sta 2 zmrznila na potu z Vinice. — Porok pa je bilo 8. — Minulo leto je bilo prav zdravo, kar kaže malo število mrličev. — Letina pa je bila bolj slaba zaradi silne suše. Lansko vino se prodaja pri nas na debelo litor 50 —60 h. Roba je večinoma prav dobra. Iz Radovice. Deielni odbor priredil je pri nas 6. in T. t. m. kmetijski poučni tečaj, pri katerem so ])redavali gg.: ravnatelj Rohrman o govedoreji in prašičereji, Vederiyak o pridelovanju krme in gnojet^ju, ozir. uporabi gnojil, prvi dan; drugi dan c. kr. * vinarski nadzornik Skalický o trtoreji in Zdolšek o sadjarstvu. Vsi govori 80 bili temeljiti in vsestransko zanimivi. Ljudstvo se je tečajev udeleževalo v čuda obilnem številu, ne samo možki, ampak tudi ženske, .še celo otroci, priča, da so taki tečaji res potrebni in koristni. — Gg. predavateljem in dežela, odboru izrekamo tudi tem potom zahvalo. — Doatavek uredn.: Županstvo na Radovici nam jo d, 10. jan. 1912 poslalo iskreno zahvalo v istem zmislu. Št. .laiiž na Dolenjskem. V nedeijo 7. t. m. jo bil slovesni pogreb pokojne matere Alarije Kos iz Lapušnika. Pogreba se je vdeležilo ljudstvo v obilnem Številu z Orlom na čelu, kar je vsem zelo dopadlo. Otroci pokojne matere so bili vsi navzoči. Sv, mašo je pel sin pokojne matere, č. g. Matevž Kos. — To je prva mati, ki je, kolikor pomnimo, zredila sina — duhovnika in se veselila nove maše 31. julija 1. 1892 s svojimi sorodniki, doma v Št. Janžu. Bog ji daj večni mir in pokoj ! Snlior. Nesreča nikoli no počiva. Na Antonovo Častivci tega svetnika pridejo v obilnem številu k fari, da priporoče živino in družino tema zaščitniku. Navadno tudi kaj več^darujejo v pridelkih, kar se potom proda. Isti dan jo peljal Sukljetov hlapec kupljeno zrigo proti znani gostilni svojega gospodarja. Pri beretenski kapelici lurške Marije, kjer se cesta strinja z državno cesto, so se hlapcu konji splašili, da se je zvrnilo in so pri tem hlapec ubil do smrti. — Naj omenim se drugo nezgodo. Prejšqi teden se je bil nek Hrvat v Metliki upijanil. Ko se napoti proti domu mimo mestno malence, se prekucne v Obrh ter vtone. — Našli 30 ga mrtvega in pokopali pri av. Roku. Htihor — Ilelokrajiiia. Dne 6. in 7, t. m je bila naša šola v III. razreda natlačeno polna. Pa ne od otrok šolarjev, ampak od posestnikov in iqih sinov, ki so z največjo pozornostjo poslušali predavanja gg. iz kmetijsko šole na Grmu in g. Hkalicky-ja iz Kandijo. Prvi je nam predaval g. Skalický o umnem kletarstva. Da je na.še kletarstvo še v najnižjem položaju, je biJa kriva brezbrižnost in starokopitnost naših posestnikov. A kakor je kazalo zanimanje poslu.šalcev, npati jo, da se naša Belokrajina povspe do napredka v tej prevažni panogi kmetijstva, ki jo takorekoč glavni in odini vir dohodkov v našem kraja. — latotako so nas drugi gg. strokovigaki glede sadjarstva, živinoreje, gnojenja ... opozorili na dosodaqe napake in priporočili umncjše ravnanje . .. (Slično kakor v dopisu iz Radovico; opazka uredn.) — Za vsa predavanja ae naju^judnejo zahvaljujemo v prvi vrsti veleslavnemu dež, odboru, ki je priredil to tečaje; v drugi pa gg. predavateljem, ki so govorili v tako um^ivem jeziku, da jih je lahko razumel vsak najpriprostcjši kmetovalec. Iz Sent .Jerneja ae nam poroča: V nedeljo 21. jan. je imel naš obč. odbor sejo. Bilo jo več koristnih točk na dnevnem redu. Med temi jo bila tretja: „Volitev častnih občanov". — Jednoglasno je bil voljen velečastiti, mnogozaslužni g. Anton Losjak, župnik v Šent Jerneju. Nato ravno tako: velečislani, mnogozaslužni g. Janez Saje, nadučitetj v pokoju in posestnik. Nadalje: posestnik g, Franc Bambič, večletni sretgski svetovalec, cerkveni ključar itd. lo še četrti, tudi posestnik, g. Andrej Grabner, večletni bivši svetovalec in odbornik srenjski. Slava vrlim možem! Iz Kiiie. — Han-kow (Shin-pa-ho) 18. decembra 1911. P. Peter Jiapt. Turk, nas rojak, ki je konoc lanskepa leta že obhajal desetletnico svojega apostolskoga uiisijonstva na Kitaj-fikeui, poroča svojim sorodnikom tudi o kitajski revoluciji. Iz zasebnega lista objavljaitio nastopno: Dozdaj se nam misijonarjem in našim misijonom v tem vikarijatu še ni nîù hudega zgodilo vsaj namenoma ne. NajhujSe boje Bta imoli obe stranki (to je: revolucijska io vladna, oziroma cesarska) v naši misijonski sreriini Hankow, Wu-chang (Vu-čaii), Han-jan. Tamosqo misijonske postaje niso mogle ostati brez škode in nevaruosti. Misijonska postaja v mestu Han-jan je požgana. Kitajski oddelek mesta Han-kow (z 800.000 prcbivalci) je do polovice požgan. Naša misijonska postaja, v onem delu lani sezidana, sicer ie ui pogorela, gotovo pa je od kanonskih kroge] in bomb zelo poškodovana. Nad deset bomb je celo priletelo na našo osredi^o misijonsko postajo v napoliyecî ženski orfanotrofij (sirotišnica) v evropskem oddelku mesta Han-kow, kamor bi sicer ne bili smoli streljati, kakor se je določilo jio dogovoru z onimi evropskimi državami, ki imajo ondi svoj mestni oddelek in prosto pristanišče. Vendar, hvala Bogu, od bomb ni bila zadeta nobena oseba, akoravno so jih je ondi pet razpočilo. Ubilo je samo enega misijonskega osla, katero žival rabijo za mletje moke. Pred dvema tednoma bo prenehali x bojevanjem ter se zdaj obe stranki posvetujeta, kako bi mogli skleniti mir. Meni do tega dno še ni Znano o uspehih toga posvetovanja, znano pa mi je, da je zadiýe dni v bližino mesta Han-kow došlo še enkrat toliko republikanskih vojakov nego jih jo bilo prej. Naši llupečani so zdaj v veliki zadregi, kako naj prehranijo toliko gostov. Ako se te množico spopadejo, to bo hudo krvoprelitje. Bog daj, da so skoro skleno mir! Ako se pa morilni nož obrne tudi proti nam, naj so zgodi sveta volja Božja. Óia-pa-ho 22. dec. lííll. V tem listu poroča, kako republikanci agitirajo za svoj prevrat. Prodajajo nobrojno zelo kričečih letakov s prizori o zadigih dogodkih, posebno še o voditeljih obeh strank. Iz teh podob — po evropsko bi jih imenoval karikature — spozna navdušenje hunske stranke za ropubiiko ter sovraštvo tlo mladoga cesarja in njegovega manskoga rodu. — Zadrga dva tedna sta ae obe stranki zdržali bojev ter ae po posrcdovaiýu tlrugiii držav posvetovali o pogojih za mir. A včeraj je načelniku tu-kajši^e vojaške posadke došlo ])oročilo jd nadpoveijnika Li-iien-hun-a, naj se pripravi za boj, ker se o pogojih za mir s cesarsko stranko ne morejo dogovoriti, in da so po dokončanem odločenem obroku — to je 24. dec, — zopet začno vojska. Pravijo, da je republikanskih vojakov, pripravljenih za vojsko, došlo na stotisoč, cesarskih vojakov pa polovico manj. Sicer so pa razna došla poročilu o položaju zelo zmedena. — Danes zjutraj je to zimo prvikrat zapal sneg in sicer nad par centimetrov debelo, in še gosto sneži, V taki zimi morajo vojaki tem več trpeti. (Uostavek: Pisma so gabila skozi Sibirijo okoli tri tedne.)_ DomaČe in ptuje novice. Na (Inigi (li-žaTiii ííiiiiiiaziji v Ljiihljani je mesto ravnatelja oddati. Nastalo je pa vprašanje, ali bi ne bilo koristneje za deželo, če bi se druga gimnazija spremenila od .šolskega leta 1912/13 v slovensko realko, ker producira Ljubljana preveč humanistov, slovenskih realcev pa nič. Tako bi se ugodilo skupni zplji slovenskega prebivalstva, predvsem pa zahtevam časa na Kranjskem. Potem bi dobivala Kranjska vojvodina iz lastnega Zavoda tehniko, ki so sedaj na Kranjskem večinoma tujci, ki niso zmožni slovenskega jezika. Snii-tiia koNa. Višji sodni svetnik tukajšrqega c. kr. okrož-'^ega sodišča g. Blaž IJolinšek je po kratki bolezni dne 20. jan. nepričakovano umrl. V nedeljo popoludne je bil sprevod iz Poso-JJlniškega doma v Karidiji na novomeško pokopališče. Sprevod je vodil p. n. g. prošt dr. Elbert. Pevski zbor je zapel par ginfiivih zalostink. N. p. v m.! Pi'a-iu; JoželVřva líoluica usmíljeiiili linilov v Kiindljl je na svetlo dala XVIH. lotno poročilo, iz katerega se razvidi lep razvoj tega prekoristnega zavoda. L. 1911 je bilo oskrbovanih skupno 1934 bolnikov, od katerih je zapustilo bolnico ozdravljenih 1352, zboljšanih 347.— Operacij se jo izvršilo med temi 7tl ozdrav^euih, 24 zlioljSanih in le 3 operirani so vsled komplikacij nmrli. — Med bolniki so zastopani vsi sta-Kovi m poklici, posebno priprosti. Tako je bilo dninarjev in po-«manih delavcev 139, gojencev in učencev 171, gimnazijcev 17, Biapcev 141, obrtnikov 67, posestnikov in njih sinov 869, roko-^lolcev in njih učencev 137, užitkarjev in goslačev 114. Dolenjcev je'bilo 1606, Gorenjcev 58, Notrar^cev 88. Drugi izraznih dežel in držav. Lani so je dozidalo in otvorilo za bolnike še II. nadstropje. Upeljale so se naprave modernega zdravilstva. Primarij zavodu je dr. Joiip Buh. Prijor konventa je p. Polikarp Vavpotič. Kdor podpira ta zavod, lajša bedo trpečemu človeštvu. Zabavni ve«cr „MeSčaiiiske zveze" v Noieiii mestu. V nedeljo, dné 21. tm. je priredila „Meščanska zveza" svojim članom in prijate^em društva zabaven večer z govorom, petjem in tombolo. Vabilu se je odzvalo toliko meščanov iz vseh slojev, da so bili gostilniškj prostori pri g. Ig. Ko.šaku v kratkem času natlačeno polni. Že prva prireditev je pokazala, kako nujno potrebno je bilo tako društvo. In o čemer je mogel Se pred nedavnim časom eden ali drugi le sanjati, to je bilo opaziti ta večer: Nemoteni sta skupaj sedela priprosti meščan in gos{)od, ne da bi pri tem trpel kdo na svoji časti. Padli so predsodki, po katerih naj šteje v družabnem življenju le človek, ki ima polno denarnico, in katerega je usoda sploh bogato obdarila z raznimi zemeljskimi blagri. Usodepolne more, ki je ugonabljala vsako družabno življenje, se je bilo treba otresti. M. Z. je jiremostila globoki prepad, ki se je umetno vzdrževal mod posameznimi stanovi; dala je v družabnem življenju srednjemu in delavskemu stanu oni prostor, ki mu gre. Zato ni čuda, da je bilo v mestu za to društveno prireditev tako zanimanje. Ko jo g. predsednik prisrčno pozdravil navzoče ter na kratko orisal dosedanji razvoj društva in odborovo delovanje, so sledilo pevske točke. Pod priznano spretnim vodstvom g. Hladnika 80 zaiJeli pevci druStveniki par domačih v srce segajočih posmi. Že 8 svojim iirvim nantopom so pokazali, da društvo od njih lahko pričakuje najboljših uspehov. Svoje močne in lepe glasove so zlili v lepe slovenske pesmi, tako da so od navdušenih poslu.šalcov želi za svoja izvajanja res zasluženo priznanje. Višek zabavnega večera pa je bila tombola, katere pričetek so vsi nestrpno pričakovali. Bilo je razloženih lepo število dobitkov, katerih zgodovino nam je v ša^ivem govoru razložil g. Seifert, Po končani tomboli so neutrudljivi pevci zapeli še nekaj pesmic, ki so jim morali vedno in vedno novih dodajati. Pri slovesu nas je navdajala le ena želja, da bi se kmalu zopet sešli pri kaki društveni prireditvi. Bila je to res domača, neprisiljena brez vsake napetosti, česar smo ravno v Novem mestu tako težko pogrešali. Ne da so utajiti, da postaja M. Z. med me.<čani od dno do dne bolj priljubljena in da se obeta ))rav lepa bodočnost, Zahvala. Odbor „Meščanske zveze" se najtopleje zahvaljuje vsem, ki so na ta ali oni način pripomogli, da je tako lepo uspela prva društvena prireditev. Ob enem prosimo, da nam, vedoč ceniti pomen našega društva, i v bodoče ohranite isto naklonjenost, ki sto nam jo izkazali pri tej priložnosti. Pri vnlit.vali v Kun(: Herman Goriany, Ruprčvrh 48 glasov; za Jurkavas: Ivan Kulovic, Valtavas 118 glasov; za Vinava«; Franc Staniša, Vinavas 63; za Ormošnjice: Jože liaj-nuša, črmošnjice ."sa glasov; za Težkavoda: Franc Berkopec, G. Težkavoda 24 glasov; za Hrušico: Franc Brulc, Hru.šica 34 gl. za Zajčjivrh: Janez Murn, V. Orehek 90 glasov; za Cerovec: Janez Berkopec, ('erovec 94 glasov, — Namestniki; Franc Murn, Kandija 195 glasov; Franc Setina, Gotnavas 91 gl.;Vinko Kav.šek, Smolinjavas 81 glasov; Janez Jndež, Potovrh 20 glasov; Franc Prime, Koroškavas 48 gl.; Josip Koafelc, Vrh 22 glaaov; Janez Vindišman, Stranskavas 35 glaaov; Josip Hrovat, Drgai^eselo 97 glasov; Janez Gazvoda, Konc 69 glasov; Jakob Udovč, Čr-mošigice 71 glasov; Josip Brudar, D. Težkavoda 26 glasov; Josip Kastrevc, Hrušica 22 glasov; Janez Murn, Hrib 49 glaaov; Josip Kobe, Pusce 86 glasov. V Miriiipeči je bilo v 1. 1911. rojenih 87, «mrlo jih je 69 in poročenih je bilo 15 parov, v Soteski pa rojstev 17, mrlicev 3 ip poroki 2. Hraiiiliviea iii posojilnica za Kandijo in okolico (reg. zadruga z neomejeno zavezo) je imela v mesecu decembru 1911 prometa K 165,951'50, Vložilo je 144 strank K 69.628'50, a dvignilo 135 strank K 24.672'59. Posojil se je dalo 18 strankam K 13,590'— Riizglas. Žrebanje k letošnjemu naboru v prvič poklicanih, to je leta 1891 porojenih mladenidev vršilo se bode v poslopji C. kr. okrajnega glavarstva v sobi št. 12 dne 30. januarja 1912 ob 9. ui-i dopoldne. To se daje vsem v letu 1891 rojenim v kakej občini tega političnega okraja pristojnim mladeničem z dodatkom na 2natije, da jim jo prosto se žrebanja osebno vdeležiti ali pa v ta namen koga pooblastiti. Žreb, kateri bode vlečen, bode veljal •skozi vso stavno dolžnost, tedaj tudi v višjih stavnih razred h. • C. kr. okrajno glavarstvo Endolfovo. * ťiinť figni-iertP Festspiele fiit- Orgel von Ign. Hladnik. Op. 61. Preis 2 K 40 h — je naslov iičnemu zvezku, v katerem marljivi skladatelj pet da^ših zelo spretno izvedenih slav- nostnih preludijev. Pohvalna ocena glasbenikov delce prav toplo priporoča. Naroči se pri g. skladatelů. Organiati, sezite po njih ! Gospodarske drobtine. — Uedni občni zbor c. kr. kmetijske družbe za 1. litll bo 19. februarja t. 1. Na dnevnem redu občnega zbora bo poročilo glavnega odbora o delovanju kmetijske družbe v preteklem letu, poročilo o računskih zaključkih za 1. 1910 in 1911, volitev odbornikov, ki po pravilib izstopijo in sklepaju o spremembi družbenih pravil. — Občni zbor kmetijski^ podružnice novoiiiei^ke bo v pon-doljok 26, februarja t. 1. z običajnim sporedom. Vrši se teden pozneje kakor občni zbor v Ljubljani, to pa zaraditega, ker je podrnžuica za sedanji občni zbor v Ljubljani, že imela lani svoje zborovaige. Občni zbor v Ljubíjani, ki bi sc imel vršiti lansko leto, bo prav za prav veljal za 1. 1910, podal se bo pa tudi računski zaključek za 1. 1911. Občni zbor podružnice, ki se redno vsako leto vrSi, bo veljal pa za 1. 1911. — Za Tiničarski tooaj na (irmu se je priglasilo 25 prosilcev iz raznih krajev naše vinorodne dežele. Sprejelo se jih je 6, ker je prostora le za 6 učencev. Obilna priglasila pa kažejo, da je bila vpeljava 8 mesečnega praktičnega viničarskoga tečaja na Grmu prav potrebna in da postaja zanimanje za pouk na šoli čim dalje večje — Naročila tia inodi-o galico in pro.inj^ do našili ínpaii-.■itev. Kmetijska podružnica novomeška je začela že nabirati naročila na modro galico, ki jo bo oddajala v celih vrečah po 50 kg in 100 kg kakor v zadrgih letih. V.sako naročitev je zaarati. Ker so v zadnjih lotih nabirala županstva potrebna naročila za svoje občane, prosimo tudi letos, da gredo v tem pogledu na roko kmetijski podružnici. Naši vinogradniki pa naj naroče galico vsak za-so ali po veČ skupaj pri svojem županstvu. Ker je treba varovati interese podrutmce in ker mora podružnica plačevati prostor za odlaganje galice kakor tudi delo, ki je potrebno za prevzetje in razdelitev galice, bodo neudje nekaj več »lačali za galico kakor udje podružnice. Opozarjamo pa to zaraditega, ker bi bili naši naročniki prav lahko vsi člani kmetijske podružnice in nato mora podružnica tudi težiti. Nekoliko prednosti morajo imeti člaai pred nečlani tudi v tem slučaju. — — Naročevaiije modro galice. Vsako leto se zgodi, da se mnogi gospodarji ne pobrigajo o pravem času za modro galico, tako da jo morajo potem za drag denar okolu iskati. Taki malo-brižnosti mora biti konec! Sedaj je dosti ngoden čas, da si zagotovimo dobavo potrebne galice. Tudi imamo dosedaj že toliko izkušeni, da si lahko pravočasno preskrbimo potrebno galico. — Priglašajte se toraj za novomeško okolico po svojih županstvih v Kandiji, Prečni, Št. Petru, Brusnicah, Orehovici itd., in zaarajte naročeno množino. Kmetijska podružnica novomeška sprejema le naroČila na debelo po 50 in 100 kg in je zaraditega treba, da si manjši posestniki skupno naroče to množino. Za posestnike, ki niso člani podružnice, bo cena letos najbrž nekaj dražja, zato vabimo tudi te, da pristoiiijo k kmetijski družbi. — Oddaja plemenili petelinov. Kmetijska podružnica je zadnjič sklenila podpirati povzdigo perntninarstva pri svojih članih na ta način, da bo oddala 12 petelinov štajerskega plemena (ru-deči veliki petelini) po znižani ceni 2 K za petelina. Kdor izmed članov želi dobiti petelina štajerskega plemena za 2 K, naj se oglasi pri ravnateljstvu kmetijske šole ná Grmu. — Kako se perntnina hitro opita. Za pitanje naj se perutnina zapre. Dobro je, če jo še prej dobro krmimo z ajdo, turšico, kuhanim krompirjem in % otrobi. Tako pripravljena perutnina se zajire in pita z basanjem osvalkov v golšo. Ti osvalki so tcsteni in se napravijo iz Va ajdove, Va ječmenove in Vs ovsene moke, kar se vse skupaj z mlekom v testo zgnete. Med pitanjem naj imajo živali vedno dosti čiste pitne vode. — Perntninarska razstava v Ljubljani, ki se priredi konci februarja, se ima zlasti od naše dolenjske strani podpirati ! Zato pozivljemo vse naše perutninarje in zlasti gospodinje, katerim je mari napredek naše perutnine, da se razstave udeleže in da pošljejo na razstavo nekaj svojih živali. Kazstava naj pokaže, kakšna je naša domača reja in v kakem tiru je naše pe-rutninarstvo. Vsi kraji bi morali biti zastopani z razstavo kokoši, kjer je pa reja rac, gosi in puranov razširjena, od tam bi bilo razstaviti tudi to perutnino. Naj bi živinorejsko zadruge in kmetijske podružnice vzele stvar v roko in naj bi poskrbele, da bodo posamezni okraji častno zastopani. K Marija DolinSek roj. Pirnat, tiassnanja v dvojem in v iniCBii svoje hÉorlio Uožene in sorodnikov vbcjii prijatcijein in Kttancem s potrtim Bn;om prežalofilno vest, da jo njen nqiozabljivi aoprog, goajiod Blaž Dolinšek, C. kr. viSjl sodni svetnik po kratki bolezni danuB mirno v Gospodu isaHpal. Truiilo predragega pokojoika 8C prenose v tiedcljo, dno al. t. m. ob polu 5. uri popoldan ík liiSo žaiosli v Kandiji ua novomeško pokopaliSčo k vcCnemu poiitkii. Svote inaSe zađu.šnlio »e tiodo brale v petek SÍ6. v sam OH t ans k i in 27. t. ni. v kapiteljski cerkvi. Dragi pokojnik se priporoča v blap; spomin in molitev. Kftodija pii Novem mestn, 20, proginna lUie. xr Zahvala. Podpisana se najiskronojc zali valj «jem vsem tistim kor-poracijam, uradom, zavodom, tlriiitvom in posameznim ose-tiam, ki BO mi izrairile ob prebritlki izgubi mojega tiopozab, nopa soprog« gospoda Blaž-a Dolinšek, C. kr. višjega sodnega svetnika bodisi z bosođo bodisi z dejanjetii svoje soflutje iti sož.alje. — Posebno se le zahvaljujem primariju g. Dr. StraScku za njegovo veliko požrtvovalnost mod boleznijo; mil. gosp, proitu Dr. Elbertti in (lastid duhovSfiini, kt ja spremljala rajnika k večncmii pofiitku; rĐdl)int gospe nI. Plclitenau za njeno veliko blagonaklonjonost; vsem vcrcwnjeiiim da-rovakem krannih vencev ; gg, pevcem Dolonjakega pevskega dniitva za ganljivo nagrobniee; g. sod. svetniku Dr. Papežu iz Ljubljane, vsem predstojttiâtvom tukajšnjih uradov, zavodov in druStev, zlasti še g, predsedniku okr, sodlSCa Trenzu, in vsem posameKnikum iz Novega mesta in oko-iipo, ki BO se tako mnogobrojno udeležili pogreba, ňe enkrat vsem skupaj prisn'iOti: Hog povrni! Kandija pri Novem mestu, 24, jan. iai2, Marija Dolinšek. Loterijske številke. GRADEC, 13. januarja 66 39 60 10 72 TRST, 20. januarja 70 8 49 15 68 DPBibeni ohlic. E 1045/11 K 1047/11 E «68/11 E1031/11 E 497/11 6 "fi- ll Pri Kjiodaj o/,namenjeni sodniji v izbi Stv. 8 bo dražlis Mmljiie; I. Dne 6. svečana 1912 ob 10. url dopoldne vlo;ć. ^tv. 308 k. o. Jlaiforica in vloi. Stv. 504 k. o. Ilmeićić, olJHtoječib iz hiše, 2 travnikov, j)»;-tiikft, vÍDOgratlň io njivo, cenjonili na &80 K. II. Istega dne ob 11. uri dopoldne vlož, itv. 17», 313, 401 Id 85;t k, o. Jurkavas, obetojtíih iz Uiřo z vodnjnkom, hlovoiii iu koKolceni, 2 njiv, 2 travnikov, 2 pašnikov, gozda i[i 4 vinogradnik parcol z zidanioo, eenjoiiik na 272« K 53 1), III Dne 13. svečana 1912 ob 10. url dopoldne vloi. Atv. 307, 205, 352, a27, 278 in '/s (iol^at) viož. àtv. 180 in 131 k. o. f^armoSnjice, vlož. itv. ai8 k. o. Teikavoda, 502 k. o. Zajijivrh in 1313 k, o, Terovoc, obsto-,otih iz liiĚo Stv, 31 v Stopičah x pcKilopjcm in driiEC manjie lišioe, vrtov, travnikov, njiv, vinogradov in painikov, ranjenih ekujiaj na M.462 K m 11. IV. Dne 20. svečana 1912 ob 10. uri dopoldne vlož. Stv. 114 k. o. lAkovnice, a.'ia k. o Vinava», 88 iti 201) k. o. Tožkavoda, obstoječih iz hiie z KOBpodariikini |)oslopjorn, 4 njiv, 4 jiařnikov in 3 travnikov, liBnjenib na 14!»fi K H pritikliiio vred, ki aostoji i'/, raznoga goapodarHkega orodja, cenjeno na 42 kron. V. Dne 13. svećana 1912 ob polu 10. url dopoldne vloii. štv, fiJT k. o. Črošniťa, obHtojoř.cga iz eno njive, eonjiinc na 6.10 K, Najmanjši ponndek, pod katorim hq ne pmdaje, znaía: ad 1. 58« K rej v Kandiji s pristavkom, da se bode isto oddajalo le za ali nad ceno, določeno v cenilnib zapisnikih, eventualno pod isto najbopemn ponudniku, ki mora zdraženo blago precej prevzeti in sodnijskemu poverjeniku plačati. Rudoltovo, dne 16. januarja 1912. 13 l)r. Albin Poznih, c. kr, notar. sod. pov. Đ havorni ]. Schwaiger prej Žgur se oddajo pod naročbo sledeči Časopisi: 1. Lovec. — 2. Soča. — 3. Edinost. — 4. Zarja. — 6. Kmetovalec. — 6. Gost. vestnik. — 7. Ilustr. tednik. — 8. Slov. Sokol. — 9. Dolenjske Novice. — 10. Slovenec. — 11- Jutro 12. Dan.—13. Slov. Branik,— H.Wiener Zeitung. — 15, Arbeiter Zeitung. — 16. Fremden-BIatt. — 17. Extra-Blatt. — 18. tber Land und Meer. — 19. Wiener Carikaturen. — 20. Simplicissimus. 21. Die Muškete. — 22. Figaro. — 23. Ôsterr. iilnstr. Zeitunfr. 24. Fliejïende Blílttcr. — 25. Megendorfer Blîitter, 12-0-1 Woda se iz proste roke prav lep vinograd v Tršhi gori. Zraven spada zidanica in vsa oprava. Vse je v najbojjšem stanju. Več se izve pri Jožef Koračinu v Novem mestu št. 120. OCotfinjeinjen^coo/ J{kai[i[iot>a/ oJtaAjnaj Áuuyjjj. ^Rjaomcarv AicudjDrrviJO^}uM>e/\ XcttfWiner^eoa/ jfuwuoQ^ jinjiia AyJh&cr. po,itenih starišev vaprejme Ivan Zurc, trgovec meSanef^a bla^a v Seniiěn. t •i Popolnoma varno naložen denar HrflnilniCfl in posojilnica za Hanililo in Dholico reg, zadruga z neomejeno zavezo V lastnem doiiui v Eandiji sprejema hranilne vloge 0(1 vsacega, ie je njen ud ali ne, ter obrestuje po 5-0-2 na leto brez odbitka rentnega davka, katereiřa sama iz svojega plačuje. Za hranilno vloge kakor k» v»e poaojilniftne obveznosti — janiiSi poleg rCKorvonga zaklada in deležev 2200 zadriiiuikov a VËom svojim p toni oženjem. Iz tega se lazvidi, da maliikateri denarni zavod nudi tolike varnosti kakor kandijaoEka brftoilnica. t t I ř i- Spretnemu kovaču 9-2-2 SO odda takoj v najem kovaćnica z vsem orodjem, ležeča poleg državne ceste na Metliko. Natančneje pove lastnik Janez Sťauíía, Dol. Težka voda Št. 12 pri Rudolfovem. Prav dober mlin in žaga na prodaj v Prečini pri Rudolfovem. Lahek zaslužek za na dom, za fante in dekieta že od 14. leta naprej, kdor želi delati za mene predmete, pri katerih ao lahko zaslužijo 20 do 40 vin. na uro in to brez posebne učenosti. Kdor želi pojasnila in vzorec od dela, naj poS|tje 60 vin. v znamkah, katere so mu pa vrnejo, ako delo sprejme, — Izrozljarska tri^oviiia, trg Lemberg, Žmarje pri Jelšah. ' 234-3-3 K mlinu spadajo njive in travniki, proda ae posamezno ali skupaj. Cena ia druge podrobnosti se izvedo pri lastniku Franc Dreniku v Prečini št. 27. Naznanilo. Naznanilo. Najuljiidnejo naznamam, da pi-eselint s 1. Jamiarjem llilli : Hvojo delavnico i>ri Starem mostu : v lastno hišo na Florjanskem trgu ter se najtj(judnejo priporočam slavnemu p. n. občinstvu nadalje za cenjena naročila vseh v mojo stroko spadajočib del. Slavnemu p. n. občinstvu tu v mestu in okolici uljudno naznanjam, da imam v svoji delavnici najbolj.še delavske moči, vsled česar jamčim za elegantno, lepo in moderno izvršitev cenjenih naroČil, kakor tudi zato, da se vsaka v moji delavnici narejena obleka lepo prileea. — V zalogi imam vedno storjeno obleke razne vrste po najnižjih cenah ter tudi nepremočljive pelerine flo-mačega izdelka, kakor tudi lepo suknje za ženine po najnižji ceni, Jakob Mikolič, 227-4-4 kroja.Ški mojster v Rudolfovem. .Spoštovanjem Jakob Preželj, 245-3-3 ključavničar in vodovodni iuStulatiu-. Mitijoni zdravijo Kašalj hripavost, katar, zasli-ženje, dušljivi in oslovski kašelj S Kaiserjeuinil prsnimi ticirîimelaini „s tremi smrettíiiiil". ílií^íí notarsko" poverjenih izpričeval od zdravnikov in pri, _ . vatnih oseb dokazuje gotov nspeh. - - -Bonbončki jako dobro prijajo in so ugodnega okusa. Paket io in 40 vinaz-jcv, ovojćek (iO vinarjev, se dobiva prt lekArnnrjih : 1-20-T Kari AndrijaniČ in J. Bergmann v Rudolfovem. Posestvo na prodaj! Posestvo, ki obstoji iz hišo z dvema sobama, dveh kleti, svim'afca, dveh njiv iti encg-a dola hoste, je iz prosite roko na prodaj. — Več se poizve pri lastniku Matiju Brišar, v Dolenji Stari vasi pri Št. Jerneju, Dolei^jsko. Hiša Z gospodarskim : : poslopjem in njivo se odda v najem, deset minut od Novega mesta pri Rasenski cesti, pripravna je za vsako obrt, posebno za kantino, ker so zraven v kratkem gradi belokranrjska železnica in kolodvor. Ako pa želi kdo kupiti, se tudi lahko takoj prorla, — Več so izvo v prodajalni g, C. Germa v Novem mestu. Edino pristno domače TROPINSKO ŽGANJE 23«-3-3 prodaja 8c v trgovini ,,Pegan" v Novem mcštn. Izdajatelj in založnik Urban Horvat. OdgoTomi nrednik Anton Žlogar. Tisk J. Krajec nasi.