Odmev — sto jurjev in manj-kako se da rešiti Najprej pojasnilo h komen- tarju v prejšnji številki. Vse kaže, da je število de- lavcev, ki prejemajo izpod 1.000 dinarjev precej manj, kot izkazujejo lanski spetem- berski statistični podatki. Po- datki občinskih statističnih služb namreč ne precizirajo tudi vzrokov. Po razgovorih in ogledih stanja v nekaterih delovnih organizacijah smo mogli ugotoviti, da so malone vsi primeri dohodka izpod 1.000 dinarjev specifični. Gre za zaposlene, кг so bili v evidentnem mececu v staležu, ki so šele začeli delati in so bili v takoimenovanem preiz- kusnem obdobju, da niso za- posleni poln delovni čas itd. Znak, da bržčas ni kaj dosti takšnih primerov je tudi to, da do danes še nismo dobili nobenega sporočila, čeprav smo prizadete vabili, da to storijo. V nekaterih delovnih orga- nizacijah, kjer sicer ne zani- kajo nevzdrženga položaja najnižjih dohodkovnih kate- gorij, so kot glavno oviro omenjali samoupravne spora- zume, češ, le-ti so ovira, da bi izboljšali dohodek najniž- jim strukturam. Takšno izgo- varjanje, češ, problem je zu- naj našega dosega, zgovorno zanika primer celjske »Kovi- notehne«. Tudi v tej delovni organiza- ciji je bil na sestankih nene- hen refren delavcev z najniž- jimi dohodki; kako živeti s takšnimi plačami ob neneh- nem naraščanju cen in s tem življenjskih stroškov. Sindi- kat in organizacija ZK sta vprašanje resno proučila in našla izhod. Ne začasen, en- kraten, temveč trajen učinko- vit izhod. V tem kolektivu, kjer je najnižji osebni doho- dek okoli 1.200 dinarjev me- sečno, ugotavljajo, da je tudi takšen dohodek vprašljiv in na meji možne skromnosti. Ugotovili so, da imajo v skup- ni masi za osebne dohodke določeno rezervo, da niso raz- deljevali vsega, kar dovoljuje sporazum. Sklenili so, da ti- sti del sredstev namenijo iz- boljšanju osebnih dohodkov najnižjih kategorij. To so predvsem skladiščni delavci, delavci, ki delajo pod težki- mi pogoji, tako delovnimi, kot vremenskimi. Tudi med nekaterimi pisarniškimi moč- mi so bila delovna mesta z nizkim osebnim dohodkom. Predvsem strojepiske itd. Pri tem ne gre za majhno skupi- no, ki naj bi ji bil osebni do- hodek povečan. Gre za 250 do 300 zaposlenih, ki bodo do- bili od 70 do 120 dinarjev več na mesec. V kolektivu, ki za- posluje nekaj manj kot 800 zaposlenih, ukrep p? maša boljši dohodek dobri tretjini. Ukrep nima izrazito soli- darnostnega značaja, saj bi pri delavcih z najnižjimi osebnimi dohodki vzbujal ob- čutek, da višje plačani dajejo nekakšno miloščino. Narobe. Težjim delovnim pogojem izpostavljeni delavci so neizogibno potrebni za normalno poslovanje in ne- ekonomsko bi bilo, če bi se zaradi nizkih dohodkov začela fluktuacija. Torej so social- nemu elementu enakovredno pridružili še ekonomski. No, tudi sicer je samou- pravni vpliv v dohodkovni sfe- ri tega kolektiva posnemanja vreden. Lani v decembru je bil v kolektivu deset dni jav- no izobešen seznam, џЛтеп- ski seznam, gibanja osebnih dohodkov v eruijstih mesecih lanskega leta. Od direktorja, •potnikov, zastopnikov, do vra- tarja. Vse je bilo na dlani. Enako javno razgrnitev bo- do imeli tudi za trošenje v poslovni sferi. Objavili bodo stroške reprezentance, dnev- nice, kilometrine in učinek zastopnikov in potnikov, ki pa so tudi sicer pod nenehno in sprotno kritično analizo. Kolektiv je poleg tega usta- novil tudi socialni fond, ka- terega sredstva dodeljuje posebna komisija. Socialne pomoči bodo deležni de- lavci, katerih standard je ka- korkoli ogrožen — bodisi za- radi daljšega staleža, števil- nost družine edinega hranilca, ker morajo zaradi opešano- sti na lažja, zato pa manj pla- čana delovna mesta ipd. K vsemu temu prištjemo še dej- stvo, da je podpora in stimu- lacija za strokovno izobraže- vanje zaposlenih izdatna in da je tudi to način, kako se z nižjih dohodkovnih kategorij prebiti na boljše. Primer »Kovinotehne« ni recept za vse. Toda za mno- ge je. Vsekakor pa je vzorno dejstvo, da so se v tem ko- lektivu delavci z višjimi do- hodki zavestno odrekali pra- vici, da bi bili udeleženi pri delitvi razlike, ki po spora- zumu pripada vsem, to pa v korist velikega števila onih, ki se jim dohodek suče okoli 1.200 ND. J. KRAŠOVEC Skrbno prelistajte stra- ni NT. Danes še ne. Toda v eni izmed prihodnjih številk NT bomo objavili celostransko NAGRADNO ANKETO O čem? O NT! Dragi bralci, poprosili vas bomo za anketni prijatelj- ski klepet. Ne bo težko. Nekaj vprašanj, nekaj od- govorov in že nam boste pomagali z oblikovanjem nove podobe NT. Želimo zvedeti, ali vam je NT všeč. kaj v njem pogre- šate, česa je premalo in česa preveč, kaj bi vi spremenili, kakšne akc¡je nam predlagate in ... Možnosti za kritiko bo v tem anketnem kramljanju dovolj. Čim večji bo odmev na anketo, čim več odgovo- rov bomo prejeli, tem bolj objektivni bodo re- zultati ankete. Zato — so- delujte z nami. Bralci, kra- jevne skupnosti, družbene organizacije... Seveda — da vaâ trud ne bo zastonj, bomo pri- pravili nekaj nagrad. To, ali bo izpolnjevalec anke- te dobro ali slabo ocenil NT, ne bo vplivaio na ŽREB, ki bo med vsemi prispelimi odgovori sam izbral nagrajence. Torej — bodite pozorni! Kmalu nagradna anketa o NT! Na ponedeljski seji občin- ske konference SZDL v Celju so razpravljali o tezah za raz- pravo o kadrovski politiki na 5. seji republiške konference SZDL Slovenije, o merilih za evidentiranje kandidatov za različne dnižbenopolitične funkcije in o sprejemu odlo- ka o ustanovitvi in delu ko- ordinacijskega odbora za ka- drovska vprašanja pri občin- ski konferenci SZDL Celje. Uvodna beseda Janka ževar- ta in celotna razprava (raz- pravljavcev je bilo štirinajst) sta razgrnili pomen kadrov- ske i)olitike v našem družbe- nem razvoju, zlasti pa zahte- vo, da mora postati kadrov- ska politika sestavni del sa- moupravljanja. To seveda po- meni, da mora imeti tudi na tem področju družbenega de- la večji vpliv delovni človek. V zadnjih letih je bil zato razumljivo izpostavljen pred- vsem samoupravni način celo- vitega reševanja kadrovske problematike. Z družbenim do- govarjanjem med zainteresira- nim- irned 2¡dr\i7,°r^'vn delom, interesnimi samoupravnimi skupnostmi in drugimi družbe- ndmi orgajnizmi) smo dobili nekaj pomembnih dokumentov o kadrovski politiki — družbe- ni dogovor o štipendiranju, o izobraževanju in sedaj je v pripravi dogovor o enotnih osnovah kadrovske politike. Teze SZDL pa širše razčle- njajo pomen kadrovskih pri- prav v spremembah politične- ga sistema oziroma v napo- vedanem delegatskem siste- mu. K odgovornemu pristo- panju do • izvajanja mnogih znanih stališč in načel o ka- drovski politiki sodi tudi od- lok o koordinacijskem odbo- ru za kadrovska vprašanja, ki bo odslej delal pri občinski konferenci SZDL v Celju in bo pripomogel k učinkovitej- šemu usklajevanju prizade- vanj na področju kadrovske politike. Ta družbena resnoba v ob- ravnavi kadrovske problema- tike ni naključna. Tudi Celje ugotavlja izreden kadrovski deficit In v sedanjih eko- nomskih razmišljanjih niso več v ospredju razvojni pro- grami delovnih organizacij ali i>a problem kapitala, tem- več kje dobiti ustrezne k£u dre za uresničenje ambicioz- nih gosp>odarskih načrtov. Na- ložba v človeka je najboljša naložba, naložba v znanje po. staja osrednje gibalo vsake, ga razvoja. Razveseljivo je, to je korv ferenca pokazala, da se od- nos do kadrovskega načrte- vanj a spreminja. V večini de- lovnih sredin že spoznavajo, kaj dolgoročno ix)meni načrt, no urejanje razmer v kadrov, ski ix>litiki. In če danes vse- eno ugotavljamo, da ima Ce. Ije odločno premalo štipendi- stov na število delovnih mest, da bo pripravništvo moralo doživeti spremembe, da se stalno evidentiranje kandida. tov še ni uveljavilo, da kasni- mo z vsebinskimi pripravami na delegatski sistem, da eks. tenzivno zaposlujemo in p>o. dobno, pomeni, da vsi spre- jeti družbeni dokumenti o kadrovski politiki zahtevajo še načrtnejše izpolnjevanje. Se več stalnih pregledov, kdo jih uresničuje in kdo ne. Na seji občinske konferen- ce SZDL v Celju so tudi iz- volili Emila Rojea za nestal- nega člana republiške konfe. renče SZDL in pwdprli kan- didaturo Mitje Ribičiča za predsednika RK SZDL. -nd Slovenske konjice SAMOPRISPEVEK! Krajevni samoprispevek za graditev izobraževalnih objek- tov v konjiški občini je bil vpeljan za preteklo petletno obdboje od 1968 do 1973, po- teče aprila meseca. Kljub naporom občanov, občinske skupščine In druž- beno političnih organizacij, da nadoknadijo zamujeno, v tem času jim ni uspelo reali- zirati vsega programa, ki so si ga zadali v petletnem ob- dobju. Ni jim uspelo realizi- rati najnujnejšega — urediti osnovnošolstvo tako, da bi vpeljali vsaj eno in pol Iz- menični pouk, ki je pogoj za podaljšano delo v šoli. Velika nuja po obnovitvi se kaže tudi pri kulturnih do- movih. Ti so v vsej konjiški občini zastareli in neuporab- ni, če se tega izraza posluži- mo zato, da povemo, da je danes urejena centralna kur- java pogoj za normalno delo. Na področju komunalne de- javnosti je vrsta FK)treb, ki pa presegajo zmogljivosti po- sameznih krajevnih skupno- sti. Nujna je obnova celot- nega kanalizacijskega in vo- dovodnega omrežja, ki že ne- kaj let vzbuja skrb komunal- nim strokovnjakom. Naj na- štejemo, da ob večji motori- zad j i tudi ceste kličejo po asfaltnih preoblekah? Pa mo- stovi, rekreacijski objekti, parki, ki nikoli niso prišli do veljave, čeprav danes že skrb za čisto okolje zahteva svoje? Občinska skupščina je na svojem zasedanju lani julija temeljito pretresla dosedanja vlaganja v šolske objekte iz sredstev samoprispevka in ugotovila, da po prograraui niso bila vsa realizirana. I2 tega je po temeljitem premi' sleku sledil sklep, da se sa.' moprispevek podaljša za naj slednje petletno obdobje 1973! — 1978 j Skupščina je tudi sklenila, da se objekti, ki bi se morali po programu dograditi dO' konca aprila 1973, dogradijci v breme kreditov in posojil ki jih bo najela občina. Novo zastavljeni programi za naslednjih pet let (o tem bomo še pisali), ne bo tato prevzel nobene obveznosti prejšnjega prog^-ama. T. S VOJO DJINOVSKI To je bilo predvsem pro- učevanje surovin in različne druge raziskave. Vojo je na- primer pričel s proizvodnjo svinčenega stekla, kajti pred vojno so zelo malo ali sko- raj nič delali na tej osnovi. Tako se je receptura svinče- nega stekla v Rogaški ustali- la nekje okoli petdesetega leta in isto recepturo upo- rabljajo še danes. Okoli leta 1948 pa so v Ro- gaški pričeli z izvozom, in ko Vojo pomisli, da je bilo prt takratnih desetih loncih spo- sobnih га izvoz od štirideset do petdeset kosov, se na- smehne Danes gre v izvoz tudi 30.000 kosov dnevno. Res pa je, da je bil takrat kolek- tiv majhen, sploh v primer- javi s številom zaposlenih v sedanjem času. Toda Vojo ugotavlja, da je bil kolektiv, kakor je bil majhen, zelo ho- mogen, zelo strokovno uspo- sobljen, obrtno, ročno delo je bilo zelo kvalitetno, verzira- no. In leta 1947 so ustanovili steklarsko šolo in tako se je pričelo, lahko bi temu rekli — organizirano šolanje ka- drov. Takrat je bilo pri eni peči osemdeset steklarjev, da- nes jih je štiristo. Takrat je brusilo kristal dvajset ljudi, danes to delo opravlja dve- sto ljudi itd. Morda zveni malce čudno tole naštevanje podatkov, primerjav, a ven- darle le takšni konkretni po- datki, pa čeprav so v obliki suhoparnih številk, lahko ze- lo približajo jasnejšo sliko razvoja rogaške steklarne! Z vsem tem pa je v vsakem trenutku tesno povezano delo Voja Djinovskega. Ure in ure preživete v tovarni, pri pečeh in drugje so pripomogle k temu. Včasih je Vojo pripo- toval iz Beograda in šel ta- koj v tovarno. Bil je pri pe- čeh ali v laboratoriju do pol- noči. Doma niti niso vedeli, da se je vrnil. Bili so to ča- si, ko se je kolektivu zdelo normalno delati trideset ne- delj. In še bi lahko našteval številne primere, ko je kolek- tiv z Vojem ш čelu z voljo in zavestjo izpolnjeval naj- številnejše naloge pod nenor mainimi razmerami — gleda- ne seveda z današnjega zor nega kota. Naslednje leto bo- do imeli v steklarni tri sto brusilcev, ko bo stekla pro- izvodnja tudi v Kozjem. Nam- reč, prejšnji lastnik je zelo pazil na to, da ni preveč de- lavcev brusilo kristal. To je bilo delo njegovih miljenčkov in ga ni mogel vsakdo oprav- ljati. še njegova žena ni mog- la priti do kristala, danes pa je v brusilnici veliko žensk. Tako je teklo delo In to zelo dobro. To pa je bil tudi glavni razlog, da je Vojo kot Ljubljančan ostal v Rogaški Slatini. Videl je sposobnost kolektiva in želel z njim de- lati. Je pa tukaj nekaj bistve- nih zanimivosti. Steklarji so namreč znani po tem, da so bolj »zaprti« — nikoli ne raz- lagajo na veliko o »umetel- nosti« svojega dela. Vojo pa je bil nravzovrav prvi tujea v tovarni. Ostali so bili vsi povezani, saj je to delo, ki ga opravljajo generacije. Sta- ri oče, oče, sin, vnuk in tako naprej in presneto moraš biti priljubljen, da te sprejmejo medse. Vojo pa je bil poleg tega kot mlad inženir za njih »zgolj« teoretik. Toda z izred- nim posluhom in dobrim zna- njem SI je kmalu pridobil na- klonjenost delavcev in tako so nekako drug drugega do- polnjevali in skupaj iskali boljše možnosti za delo. In tako je tudi danes — Vojin sin je v steklarni... Vsi ti »človeški« faktorji so vpliva- li na Vojevo neomajno odlo- čitev. da ostane v Rogaški. Toda to je Vojevo delo v ko- lektivu. Nikakor pa ne mo- remo izdvajati njegovega de- la zunaj kolektiva, saj to je vse skupaj nerazdruzljivo po- vezano. Namreč vrsta funk- cij, obveznosti, ki jih je Vojo izpolnjeval, se je vezalo na celotno delo. Samo za ilustra- cijo poglejmo del dolge pa- lete Vojinih funkcij: še ko je bila trgovska zbornica, je bil član njenega upravnega odbora in predsednik sveta za nekovine, ko pa se je for- mirala gospodarska zbornica, je bil dvakrat član upravnega odbora, tretjič predsednik sveta га nekovine, dvakrat član upravnega odbora zvez- ne gospodarske zbornice, tri- krat predsednik združenja steklarjev SFRJ, odbornik ob- činske skupščine Rogaške Slatine, odbornik okrajnega ljudskega odbora, trikrat od- bornik šmarske občine, pod- predsednik te skupščine, predsednik Zveze borcev v Rogaški, član sekretariata partijske organizacije, pred- sednik Partizana in kdo bi še vse našteval. Sam Vojo se sprašuje, kako je pravzaprav vse to povezoval... človek je zapustil svoje življenjsko delo kolektivu, družbi, tu je še družina. Pred štirimi leti mu je umrla žena in se je čez dve leti ponovno poročil V njem je ostala odločitev, da bo tudi, ko bo upokojen, čeprav si to težko predstav- ljam, kako bo to Voju uspe lo. .. ostal v Rogaški, kjer si zida hišo, svoj dom. v ka- terem bo delal. Da. ko bo v zasluženem pokoju, se bo lo- til pisanja jugoslovanske teh nologije stekla na podlagi dolgoletnih teoretičnih m praktičnih izkušenj. Se ima v sebi občutek dolga do svo- jega področja dela, do svojih ljudi, ki so mu bili v življe- nju in delu prva in zadnia skrb. In takšneaa ljudje tudi poznajo in takšnega so sprejeli medse, za vse čase. Predavanja za delavke v tem mesecu so p^ E>elavski univerzi pričeli ' rednimi predavanji v dru-i gem letniku kartfekcijsíc< šole, v katerem se 22 dih deklet usposablja kvalificirane delavke obrS' ta KOKO v Konusu. Pre- davanja bodo trajala do 20 junija. Sledilo bo delo ' proizvodnji, naslednje le^ pa bodo ob tem času D»' daljevale s šolanjem, n®' kar bodo sledili zakljuć"^ izpiti. Poučujejo j.üi strO' kovni sodelavci na del»^ ski univerzi. Za dekleta je ta naÖ" izobraževanja zelo toü*^ sten pri tem pa jim ^ učenja ne dela preglavic ^ tudi stroškov prevoza ® trpijo same. V. ^