/Primorski
Št. 43 (15.487) leto Lil.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka.
Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. MO/7796600_
GORICA-Drevaed24mo9gio1-Tel. 0481/533382 ČH)AD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_
1500 lir	PETEK, 23. FEBRUARJA 1996
SBcisalpina
B GESTIONL
investicijski skladi
BANCA 01 CREDITO Dl TRIESTE 0LI$%0 TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Aktivno
vmščito
naše
šole
Bojan Brezigar
Pisec razsodbe Tržaškega upravnega sodišča v zvezi z združevanjem slovenskih šol si ni posebno prizadeval, da bi obširno in natančno utemeljil svojo odločitev. Očitno je trdno prepričan, da ima prav, in da mu torej v primem drugostopenjskega priziva državni svet ne bo razsodbe demontiral. Tistih nekaj strani namreč nikakor ne spominja na natančne in poglobljene razsodbe, ki smo jih navajeni, ko gre za vprašanja slovenske manjšine. Res pa je tudi, da so bile poglobljene tiste razsodbe, ki so manjšini kako pravico priznavale...
Kakorkoli že, sedaj imamo pred seboj odločitev, ki nas ne zadovoljuje. V njej vidimo eno od neštetih stopenj poseganja po že pridobljenih pravicah na področju šolstva. Ker je bUo v zadnjem letu tega poseganja mnogo in ker so se pojavljale tudi grožnje po dodatnih ukrepih, ki bi še bolj omejili našo šolo, je zaskrbljenost vsekakor upravičena. To trdimo tudi zato, ker ne vidimo prav nobenih premikov v nasprotno smer in prav nič ne kaže, da bi šolske oblasti odstopale od svojih namer; niti v primerih, ko gre za povsem očitno krčenje že priznanih pravic.
Ob tem se kaže zamisliti in javnost pričakuje poleg dolžnostnih obsodb tudi nekaj stvarnih pobud. Ko pišemo o javnosti mislimo na primer na 78 staršev, ki so vložili priziv na upravno sodišče, predvsem pa na njihove otroke, ki imajo pravico ne samo do šole v slovenskem jeziku, ampak do dobre šole v slovenskem jeziku. Nobenega dvoma pa ne more biti, da so ločeni oddelki vsaj organizacijsko, če ne tudi didaktično, šibkejši od samostojne šole.
Vendar pa bi ob tem kazalo pripomniti, da tudi manjšina ne more samo čakati in protestirati proti ukrepom z vrha. Morda je res napočil trenutek, da tudi sami razmislimo o prihodnosti naše šole in postavimo predloge, ki bodo upošte-vali demografsko gibanje, vendar pa bodo našim otrokom zagotovili čim boljšo šolo. Samo opiranje na štirideset let stare sporazume očitno ne zadostuje več, saj nas šolske oblasti mimo izigravajo. Bodimo torej tudi sami protagonisti organizacije naše šole!
Obisk deželne vlade 1 Veneta v Ljubljani
LJUBLJANA - Dežela Veneto želi krepiti sodelovanje s Slovenijo na vseh področjih ter podpira njena prizadevanja za vstop v EU. Delegacija deželne vlade Veneta, ki jo je vodil predsednik Giancarlo Galan (Forza Italia), je to izrecno poudarila na srečanjih, ki jih je imela med včerajšnjim obiskom v Ljubljani, kjer sta jo sprejela tako predsednik republike Milan Kučan kot predsednik vlade Janez Drnovšek.
Na 4. strani
I Izstrelili Shuttle 1 z Italijanoma RT CANAVERAL - Sinoči so z vesoljskega iz-strelišča Kennedy na floridskem Rtu Canaveral izstrelili vesoljski trajekt Columbio, ki ima med sedemčlansko posadko tudi dva italijanska astronavta, ki bosta poskrbela za uspešno uresničitev poizkusa z italijanskim satelitom na vrvici TSS, ki naj bi se od Columbie oddaljil kar 20 kilometrov. Na sliki (telefoto AP): Claude Nicollier in Um-berto Guidoni v vesoljskih kombinezonih.	
	iik
		CiBK.	Ol	:	-J
ŠOLSTVO / DEŽELNO UPRAVNO SODIŠČE
Razsodba proti samostojnosti srednjih šol Erjavca in Levstika
Zaprepaščenost in zaskrbljenost za prihodnost slovenske šole
TRST - Deželno upravno sodišče je odbilo priziv 78 staršev dijakov srednjih šol, ki jih je lani ukinilo ministrstvo za šolstvo na predlog tržaškega šolskega skrbnika: priziv je nesprejemljiv, ker niso ukinili šol, temveč »samo« njuno avtonomijo in torej niso prizadeli zaščite slovenske manjšine, trdijo sodniki upravnega sodišča.
Šolsko ministrstvo je lani odobrilo »načrt o racionalizaciji šolske mreže«, ki ga je izdelal skrbnik kljub nasprotovanju tržaškega Šolskega sveta in Deželne komisije za slovenske šole. Ob avtonomijo sta tako bili nižja srednja šola Frana Erjavca iz Rojana, ki so jo priključili šentjakobski šoli Ivana Cankarja, ter pro-seška nižja srednja šola Franca Levstika, ki so jo pridružili openski šoli Srečka Kosovela.
Reakcije na sklep deželnega upravnega sodišča so negativne, z več strani pa postavljajo vprašanje strategije do manjšinskega šolstva.
Na 3. strani
BRESCIA / SEDEM UR ZASLIŠEVANJA
Oprostilna razsodba za Antonia Di Pietra
BRESCIA - Di Pietro je včeraj okrog sedem ur odgovarjal sodnikom iz Brescie, ki ga dolžijo izsiljevanja in zlorabe uradnega položaja. Po zaslišanju je bivši simbol tima »čistih rok« zapustil sodno palačo in verjetno sploh ni počakal na odločitev, ki je prišla pozno zvečer, po treh urah zasedanja sodnega zbora. Le-ta je Di Pietra oprostil, ker ni razloga za pregon.
Že v ponedeljek pa se bo moral vrniti v Brescio, saj njegovih sodnih težav ni še konec, 6. marca pa se bo spet moral zagovarjati pred neko drugo obtožbo.
Na 2. strani
ITALIJA VO- ~VE
Severna liga dviguje ceno volilnega dogovora
RIM - Če hoče Oljka zmagati na volitvah, mora skleniti volilni zavezništvi s SKP in s Severno ligo, tako vsaj izhaja iz zadnjih anket (ki pa zaradi visokega odstotka neodločenih niso posebno zanesljive). Toda možnost volilnega sporazuma med levo sredino in Bossije-vim gibanjem se vsaj na videz oddaljuje. Ligaše je razburila zahteva voditelja Oljke Romana Prodija po zaprtju tako imenovanega »severne-
ga parlamenta«, ki ga je Severna liga ustanovila v Mantovi; Bossi je že odgovoril, da tega ne bo storil, pa tudi volilna baza, kot kaže, se nagiba bolj k samostojnemu nastopu na volitvah.
Ligaški voditelji pa dobro vedo, da bi bilo v tem primeru predstavništvo Severne lige v parlamentu zdesetkano in torej raje dvigujejo ceno sporazuma, kot da bi ga dokončno pokopah.
Na 2. strani
OD VČERAJ V RIŽARNI
Razstava o grozodejstvih v nacističnih taboriščih
V Rižarni so včeraj odprli razstavo z naslovom »La Gioconda di Lvov«, ki nam s pretresljivimi fotografija^ mi in besedili prikazuje grozote nacističnih taborišč.
Na 6. strani
D. Compagnoni osvojila zlato kolajno v veleslalomu
SIERRA NEVADA - Italijanka Debo- stopu Švicarka Sonja Nef v drugi rah Compagnoni je nova svetovna pr- vožnji odstopila ze po nekaj vratcih. vakinja v veleslalomu. Naslov si je za- Drugo mesto je osvojila Švicarka Karin gotovila z odlično drugo vožnjo in pa z Roten, tretje pa Nemka Martina Ertl. malo sreče, saj je vodilna po prvem na-	Na 16. strani
BIH
Izetbegovič v bolnici zaradi kapi
SARAJEVO - Predsednika BiH Alijo Izetbegovida so včeraj odpeljali v bolnišnico zaradi težav s srcem. Podpredsednik vladajoče stranke SDA Edhem Bicak-čič je dejal, da Izetbegovič ni v življenjski nevamosh. Vse kaže, da srčna kap ni bila tako nedolžna kot uradno trdijo, tako da bo Izetbegovič dalj časa odsoten.
Na 13. strani
Danes v Primorskem dnevniku
Zimsko neurje v Evropi
Severno Španijo, južno Francijo, srednjo in južno Italijo je zajelo pravo sibirsko vreme s snegom in nizkimi temperaturami, medtem ko na Danskem in v Nemčiji pričakujejo novo poslabšanje.
Strani 2 in 11
Stavke se kar naprej vrstijo
Danes bodo ostali križem rok pristaniščniki, od jutri "do nedelje zvečer železničarji, v četrtek pa še uslužbenci družbe Telecom.
Stran 5
Tekstilne tovarne na Tržaškem
Njihovim vzponom in padcem smo posvetili razgovor s pokrajinskim tajnikom sindikata Filtea-Cgil Fi-hppom Di Stefanom.
Stran 5
Gostovanje Bejartove skupine
V tržaški dvorani Tripcovich bo do sobote, 2. marca nastopal mlad in odličen ansambel Bejart Bahet Lau-sanne z dražljivo »lepljenko« Ge que ramour me elit.
Stran 10
Predstavitev dirke ZSŠDI
Včeraj so v Lonjerju predstavili letošnjo, 20. jubilejno Adriino mednarodno amatersko kolesarsko dirko za Trofejo ZSSDI, ki bo 3. marca.	Stran 16
RIM / PRODI ZAHTEVAL ZAPRTJE »SEVERNEGA PARLAMENTA«
BRESCIA / DOLGO ZASLIŠEVANJE
Napetost v odnosih med Oljko in Bossijem
Volilni sporazum s Severno ligo pod vprašajem
RIM - Zahteva Romana Prodija po zaprtju tako imenovanega »Severnega parlamenta« v Mantovi je izzvala v krogih Severne lige dokaj polemične reakcije, tako da je zelo vprašljivo, ali bo mogoče skleniti volilni sporazum med Oljko in Bossijevo stranko.
Sam Umberto Bossi je
Volilne ankete: krepi se stranka neodločenih
RIM - Stranka neodločenih se krepi: to je najbolj pomenljiv podatek iz javnomnenjske raziskave, ki jo je zavod Aba-cus opravil za revijo Panorama. V primerjavi s prejšnjim tednom so se neodločeni pomnožili od 10 na 14,2 odst., medtem ko drugi podatki ne kažejo bistvenih novosti. Ko bi volili danes in bi se na volitvah predstavila samo dva tabora, bi leva sredina zmagala z 51 odstotki glasov proti 49, ki bi jih nabrala desnica. Ko pa bi Pljka ne sklenila volilnih zavezništev s SKP in Severno ligo, bi zmagal Pol svoboščin s 46,8 odst, Oljka bi dobila 38,1 odst., SKP bi imela 9,6 odst. in SL 5,5.
Glede posameznih strank pa je Abacus ugotovil, da v primerjavi s prejšnjim tednom napredujejo Nacionalno zavezništvo (od 20 na 21 odst), DSL (od 23,9 na 24,5 odst.) in SKP (od 8,1 na 8,8), medtem ko nazaduje Forza Italia (od 20,8 na 19,9 odst.)
včeraj zanikal vsakršno možnost, da bi zaprli parlament v Mantovi, Prodijev poziv pa je označil kot »glas gospodarja«, ki ga ligaška baza ne mara poslušati. Po Bossijevem mnenju se 99 odstotkov ligaške baze nagiba k temu, da se Liga na volitvah predstavi samostojno.
Tudi bivši notranji minister Roberto Maroni je odklonil Prodijev poziv, ki ga je tolmačil kot znak, da Oljka ne mara volilnega sporazuma z Ligo. Poleg zahteve po zaprtju parlamenta v Mantovi pa je Maronija motilo tudi pojasnjevanje predstavnikov Oljke, da v primeru zmage ne bo v novi vladi niti predstavnikov Lige, niti SKP. »V takih razmerah ni možen noben sporazum,« je dejal Maroni, ki pa je po drugi strani izključil tudi možnost dogovora s Polom svoboščin: »Njihov politični predlog je diametralno nasproten našemu.«
Volilnega sporazuma med Oljko in Ligo torej ne bo? Načelnik progre-sistov v poslanski zbornici Luigi Berlinguer še ni zgubil upanja: »Odnosi z Ligo so še vedno na-tapeti ter ni še nič dokončnega, ne v eno ne v drugo smer.« Bolj pesimistično se je izrazila članica tajništva DSL Gloria Buffo, ki predstavlja komponento demokratičnih komunistov. »Zelo težko je sklepati sporazume s politično silo, ki uporablja nasilne tone in nesprejemljive argumente, kot je na primer secesija.«
D’Alema (DSL): Leva sredina lahko zmaga
RIM - »Po volitvah bo treba glede reform spet začeti tam, kjer je bil dialog prekinjen.« Tajnik DSL Massimo D’Alema je v intervjuju za tednik Panorama sprožil predlog, da bi na osnovi volitev za pro-porčni del osnovali parlamentarno ustavodajno telo z nalogo, da izdela reformo italijanskega ustavnega sistema. Glede pomislekov, ki jih je bil voditelj Oljke Romano Prodi izrekel glede dogovarjanja z desnico, je D’Alema poudaril, da bo po volitvah obstajala večina, ki bo vladala. Ce pa se bo odprla ustavodajna faza, se bo lahko osnovala morda tudi drugačna večina za reforme.
Glede izida volilnega boja je voditelj Hrasta prepričan, da ima Oljka možnost zmage, pa čeprav obstaja še dokajšnja negotovost. Med elementi, ki dajejo upati v zmago leve sredine, je D’Alema naštel razna dejstva, kot na primer zameglitev Berlusconijevega liderstva v Polu svoboščin, kjer vedno bolj prevladuje nasilna in arogantna desnica, kar povzroča veliko nelagodnost med zmernimi volivci. Prav zato je potrebno, da se Oljka okrepi prav v svoji sredinski kompo-
nenti.
Kaj pa morebitna kandidatura Lamberta Dinija? D’Alema ne verjame, da obstaja možnost nekega betjega pola; če se bo Dini odločil za kandidiranje, bo to moral storiti v sklopu Oljke ali vsaj v povezavi z njo. Po njegovem mnenju je vsekakor povsem normalno, da se bo predsednik vlade postavil na stran tistih, ki so ga lojalno podprli, ne pa onih, ki so se borili, da bi ga izgnali iz Palače Chigi. Glede morebitnega voblnega sporazuma s Severno bgo pa je D’Alema dejal, da bo to predvsem odvisno od Lige same, ki se bo morala opredeliti za demokratični federalizem in opustiti rasistične tone do južnjakov in priseljencev.
Antonio Di Pietro na zatožni klopi
Bivšega sodnika tima »čistih rok« so oprostili, ker po mnenju sodnikov ni razloga za pregon
Na sodišče v Brescii je Antonio Di Pietro prišel z velikima torbama, polnima dokumentov (telefoto AP)
BRESCIA - »Mi boste dovolili, da grem v toaleto?«, se je Antonio di Pietro obrnil do fotografov in televizijskih snemalcev, ki so navalili nanj, ko je za trenutek zapustil sodno dvorano. Na predhodni obravnavi na procesu, na katerem ga obtožujejo izsiljevanja ter zlorabe uradnega položaja in ki poteka za zaprtimi vrati, ni manjkalo še drugih prizorov: predstavila se je tudi poštarka, ki je prinesla dve brzojavki, eno za Di Pie-tra in drugo za javnega tožilca Salamoneja. Di Pietru je neki neznanec izrazil solidarnost, neka gospa pa mu je na vsak način hotela izročiti sliko, ki pa jo je »junak čistih rok« zavrnil.
Zasliševanje Di Pietra je trajalo celih sedem ur, nekaj po 18.30 je zapustil sodno dvorano, pri čemer ni dal nobene izjave. Verjetno je tudi sklenil, da ne počaka na sklep sodnikov, ki morajo odločiti, če ga pošljejo pred sodnika za glavno obravnavo ali pa ga oprostijo.
Di Pietra je včeraj zasliševal sodnik za predhodne obravnave Roberto Spano, ki je vzel v pretres domnevno izsiljevanje v škodo ministra za javne službe Gasparija in domnevno zlorabo uradnega položaja v korist družbe Isi. Leta 1989 naj bi bil Di Pietro večkrat obiskal ministra v zvezi z imenovanjem odgovornega za načrt informatizacije v milanskih sodnih uradih. Nekoliko pred tem je Di Pietro proti Gaspariju uvedel preiskavo in tako je slednji izjavil
preiskovalcem iz Brescie, da pač ni imel poguma, da bi mu odrekel »uslugo«. Zloraba uradnega položaja pa se nanaša na domnevne pritiske, ki naj bi jih Di Pietro izvajal v korist družbe za informatiko, ki sta jo ustanovila njegova bivša sodelavca, bivša karabinjerja Paz-zucconi in Brachi. Načrti, ki naj bi jih predstavil bivši sodnik in družba Isi, naj bi se razlikovali le pri naslovnici, drugače naj bi se povsem ujemali, kar naj bi pomenilo, da jih je nekdo prepisal, ali Isi ali bivši milanski sodnik. Poleg tega naj bi bili tako izpopolnjeni, da jih je lahko izdelal le velik izvedenec.
Sodnih težav Di Pietra s tem ni konec. 2e v ponedeljek se bo moral vrniti v Brescio, kjer bo predhodna obravnava,
na kateri ga bodo dolžili izsiljevanja v zvezi s posojilom 100 milijonov lir, ki naj bi jih prejel od neke zavarovalne družbe, nakupom nekega mercedesa itd. V ponedeljkovo obravnavo so vpleteni tudi senator Ce-sare Previti, Paolo Berlusconi, bivši načelnik ministrskih inšpektorjev Ugo Dinacci ter inšpektor Domenico Di Biase, ki naj bi organizirali zaroto, da bi Di Pietro zapustil sodstvo. 6. marca pa bo nova obravnava, spet zaradi izsiljevanja in poskusa izsiljevanja, in sicer v škodo bivšega deželnega odbornika Francesca Rivolta.
V sinočnjih poznih urah je sodni zbor po treh urah zasedanja izrekel oprostilno razsodbo za Antonia Di Pietra, ker ni razloga za pregon.
NOVICE
VREME / V PRIČAKOVANJU IZBOLJŠANJA Z NIZKIMI TEMPERATURAMI
Union Valdoten: izredni kongres
AOSTA - Jutri in v nedeljo bo v kongresnem centru Grand Hotela Bilba v Saint Vincentu izredni kongres Union Valdotaine (UV), na katerem bodo »poudarili in utrdili politično suverenost Doline Aoste. Kot sta poudarila predsednik Alexis Be-temps in tajnik Carlo Perrin ima UV za cilj uresničitev takega federalima, ki bo odraz baze in ne odločitev političnega vrha.
Sodili bodo Paolu Berlusconiju
MILAN - V zvezi s preiskavo o podkupninah za gradnje v milanskem zaledju je sodstvo zahtevalo sodni postopek proti Setinsedemdesetim osebam, med katerimi je tudi Paolo Berlusconi. Po obtožnici naj bi brat Silvia Berlusconija z 800 milijoni lir podkupil nekdanjega sociabstičnega župana iz Pioltella Micheleja Rossettija in šefa občinskega tehničnega urada Antomnia Soravio.
Samomor polemičnega partizana
CESSNA - Predsinočnjim je v predmestju Cesene napravil samomor antifašist in partizanski komandant brigade Mazzini, 76 letni Francesco Montanari »Cicino«, ki je pred dvema letoma grozil s samomorom, če bi združenju VZPI-ANPI po-detih 20 milijard lir za praznovanje 50-letnice odporništva. »Cicino« je v pismu Scalfaru zapisal, da je iz italijanskega odporniškega gibanja rojena republika, tako gnila kot italijansko odporništvo. Po njegovem med italijanskimi partizani je bila le peščica ideahstov, vsi ostali so bili le navadni skrivači. Polemični partizan pa predsinočnjim ni napravil samomora iz kakega protesta, temveč, ker je bil neozdravljivo bolan.
Zimsko neurje s snegom in dežjem prizadelo južno in srednjo Kalijo
RIM - Številna območja Italije je ponovno zajelo zimsko neurje s snegom, točo, dežjem, vetrom in nenadnim padcem temperature. Najbolj so prizadete dežele srednje in južne Italije, in sicer: Umbria, Marke, Lacij, Kampanja, Bazilikata, Apulija, Sicilija in Sardinija.
Sneg je pobeliv vse višje ležeče kraje, občasno pa je ponekod snežilo vse do nižin. Kot vedno je neurje najbolj prizadelo avtomobibste in Šoferje tovornjakov. K sreči pa ni bilo hujših prometnih nesreč. V Laciju je dež prešel v sneg v nočnih urah tudi v okolici Rima. Castelli Romani so se včeraj prebudili pod nekaj centimetrov debelo snežno odejo. Gasilci so v glavnem odstranjevali veje in drevesa s cestišč ter pomagali avtomobilistom, ki so se
znašli v težavah zaradi snega. V Viterbu je zapadlo pet centimetrov snega, v višje ležečih krajih tudi do 30 centimetrov. Promet na cesti Viterbo-Orte se je odvijal s težavo, prav tako na območju Civitavecchie, kjer so za eno uro zaprli severni pas avtoceste Rim-Civitavecchia.
Vso noč je snežilo tudi v Umbrii, kjer je bilo največ težav na območju Perugie. S snegom so se ubadali tudi na sardinskih visokih planotah in v vseh hribovitih krajih Sicilije. Sneg je pobelil tudi Vezuv in seveda Silo, Nepelj pa je prikril debel sloj toče.
Po napovedi meteorologov se bo konec tedna vreme izboljšalo, pritisnil pa bo mraz, tako da bo povsod živosrebrni stolpec zdrknil pod mesečno povprečje, vsa severna Italija pa bo pod ničlo.
Rocca di Papa v rimskem zaledju je včeraj nudila neobičajno sliko v sneg in led vkovane pokrajine, ki je za Lacij precej neobičajna (Telefoto AP


PROBLEMI SLOVENSKEGA ŠOLSTVA
Deželno upravno sodišče zavrnilo priziv proti ukinitvi rojanske in proseške šole
Petek, 23. februarja 1996
Padla je odločilna, verjetno celo zadnja beseda o slovenskih srednjih šolah, ki ju je lani spomladi ukinilo ministrstvo za šolstvo na predlog tržaškega šolskega srbništva. Deželno upravno sodišče je včeraj objavilo razsodbo v zvezi s prizivom 78 staršev proti združitvi in torej proti ukinjanju samostojnosti nižjih srednjih šol Frana Erjavca iz Rojana in Frana Levstika s Proseka s šolama Ivana Cankarja pri Sv. Jakobu in Srečka Kosovela z Opčin. In razsodba je porazna: sklep ministrstva je upravičen, trdi deželno upravno sodišče, priziv staršev pa je nesprejemljiv, ker niso ukinili šol ampak »samo« njuno avtonomijo in torej niso prizadeli zaščite slovenske manjšine.
Kot je znano, je lanskega aprila šolsko ministrstvo odobrilo »načrt o racionalizaciji šolske mreže«, ki ga je izdelal tržaški šolski skrbnik kljub nasprotovanju tržaškega pokrajinskega Šolskega sveta in Deželne komisije za slovenske šole. Prizadeti starši so z odvetnikom Andrejem Berdonom vložili na Deželno upravno sodišče priziv, ki je temeljil na treh točkah: šolama ni mogoče odvzeti avtonomije, ker sta vključeni v sezname šol, ki jih ščiti Londonski sporazum; šol ni mogoče ukinjati z ministrskim odlokom, ker zakon o slovenski šoli iz leta 1961 predvideva, da slovenske šole lahko ustanovijo in ukinejo samo z odlokom predsednika republike; sloven-
FRAN ERJAVEC.
......... UH—"j—1
J i
WM
glll
mm

;■$ JpH

državna srednja
ŠOLA
s slovenskim ličnim
JEZIKOM
FRAN ERJAVEC

$#
ske šole ščiti tudi Osimski sporazum in mednarodno zaščito je mogoče spremeniti samo z novim mednarodnim sporazumom.
Predhodna obravnava o prizivu proti ministrski »racionalizaciji« je bila 13. julija lani in takratni sklep Deželnega upravnega sodišča je odv. Berdon ocenil kot delni uspeh, ker niso sodniki zavrnili priziva in so napovedali razsodbo v doglednem roku, in sicer na začetku letošnjega leta. Vendar je že tista odločitev upravnih sodnikov povzročila tudi pre-
Kaj piše v razsodbi
Utemeljitev razsodbe tržaškega upravnega sodišča je so-razmeroma zelo kratka in tudi vsebinsko skromna. V zvezi s »političnimi« točkami ugovora, torej tistimi, ki so se nanašale na določila Londonskega memoranduma in posledično Osimskega sporazuma, je upravno sodišče zapisalo, da ugovor ni utemeljen in to trditev tako obrazložilo:
»V tem primeru namreč ne gre za ukinitev šol, ampak
samo za spremembo šol v ločene oddelke drugih šol. Sodišče se seveda zaveda, da je italijanska država na osnovi Osimskega sporazuma dolžna ohraniti šole v slovenskem jeziku. Vsekakor pa sodni zbor meni, da je razlog te priznane zaščite v namenu, da se zagotovi ohranitev in obstanek jezika in kulture slovenskih skupnosti naseljenih na ozemljih, ki so del italijanske republike. V primeru spremembe Sol v ločene od-
delke drugih slovenskih šol, kot se je zgodilo v tem primeru, ta namen ni ogrožen. Ko bi bile slovenske Sole spremenjene v ločene oddelke italijanskih šol bi morali biti zaključki drugačni. V takem primeru bi namreč prisotnost italijanskega ravnatelja namesto slovenskega lahko vplivala na didaktično dejavnost in na odnose z družinami učencev, pri čemer bi se lahko zmanjšala raven zaščite jezika in kulture.«
cejšnjo zaskrbljenost, saj niso sodniki suspendirali veljavnosti ministrskega
dekreta do svojega dokončnega sklepa kot se največkrat dogaja v
podobnih primerih. In tako se je letošnje šolsko leto na ukinjenih sred-
njih šolah Erjavca in Levstika začelo brez lastnih ravnateljstev, tajništev.
načrtov in vsega onega, kar spremeni nekaj šolskih razredov v - šolo.
Sodna obravnava je bila 19. januarja letos in je vsega skupaj trajala pičlih pet minut: odv. Berdon je izročil sodišču (predsednik Umberto Zuballi, sodnika Enzo di Sciascio in Carlo Luigi Cardoni) dodatno dokumentacijo prav v zvezi z razsodbo Deželnega u-pravnega sodišča iz leta 1992, v kateri jasno piše, da ne gre krčiti že pridobljenih pravic slovenske manjšine. Odv. Berdon je tudi opozoril predsednika, da bi zavrnitev priziva lahko privedla do izredno hudih posledic: ukinitve upravne avtonomije vsem slovenskim šolam, ki bi jih lahko celo vodili italijanski ravnatelji.
Državni pravobranilec Emanuele Uršo pa je spet zastopal že znano mnenje, da šoli nista bili ukinjeni, da razredi še delujejo in da torej norme o zaščiti manjšine niso bile kršene. Po kratki obravnavi so si sodniki vzeli kot običajno nekaj tednov za dokončno razsodbo, ki je prišla v javnost včeraj in jo objavljamo v krajšem povzetku na tej strani.
Razsodba je pač taka, kot so si jo pričakovali pesimisti (ali realisti?) in skratka kaže, da so sodniki Deželnega upravnega sodišča tokrat zapečatili usodo srednjih šol Frana Erjavca in Frana Levstika, da rojansko in proseško šolo lahko torej vpišemo v preteklo zgodovino Slovencev na Tržaškem.
(sp)
Prvi komentarji k razsodbi: je negativna in nevarna, lahko povzroči plaz »racionalizacij«, manjšina pa rabi strateški pristop do šolslva
Po včerajšnji razsodbi smo zbrali prve komentarje o sklepu deželnega upravnega sodišča.
Sindikat slovenske Sole
Tajnica sindikata slovenske Sole Marta Košuta ocenjuje razsodbo zelo prizadeto: »To je tragedija, saj lahko povzroči plaz: očitno smo brez zaščite in vse to, kar ministrstvo ocenjuje kot'sottodimensionato’, kar torej nima določenih številčnih postavk, ampak je za nas vseeno pomembno, vse to nam lahko ukinejo. Odkar deluje novo vodstvo sindikata, se sestaja Šolski odbor vsak teden in smo poverili Sloriju raziskavo o šolstvu. Iščemo torej in gradimo novo strategijo do šolstva pri nas. Rabimo pa podporo političnega sveta, kajti to ni vprašanje za šolnike, to je politično vprašanje za vso slovensko družbo: ali se bomo zbudili pravočasno, ali pa nam bodo postopoma ukinili vse šole...«
Nekdanja ravnatelja
Prof. Lučka Peterlin - Susič je bila zadnja ravnateljica rojanske srednje šole Frana Erjavca: »Seveda je moj komentar negativen. Mislim, da niso upoštevali, koliko je šola prikrajšana, če izgubi avtonomijo. Sodniki so dlakocepili, češ da s tem šola ni bila ukinjena, da razredi ostanejo. Ne vem, morda ker nimajo zadostnega vpogleda v šolsko problematiko, ali ker se jim to ni zdelo pomembno, niso upoštevali dejstva, da šolo izbrišejo kot
subjekt, če izgubi svoje vodstvo. Občutek ni več isti, pa tudi stvarnost ni več ista, ko ni več imena, ravnatelja, samostojnosti, ko o nobeni stvari ne moreš odločati, ko si samo podružnica. In podružnica ni isto kot šola. So nas pač prikrajšali, to je očitno. In ta odločitev je hud udarec, ker odpira pot nadaljnjim združevanjem. O novi strategiji do našega šolstva govorimo že dalj časa, to je zredno kočljiv problem, odgovor bi morali izdelati vsi prizadeti, ne samo Solniki ali Šolski odbor ali politiki, ker je to stvar vse družbe. Objektivno je sicer res, da se nekatere šole same ukinjajo, ker ni učencev. Odločati, katera sola naj ostane in katero lahko ukinemo, pa bi morala biti stvar širšega preudarka, sicer na podlagi določenih strokovnih predlogov, in bi se torej morali posvetovati z našim prebivastvom, predvsem s starši otrok, tudi s starši bodočih otrok...«
Zadnji ravnatelj srednje šole Frana Levstika pa je bil sedanji dolinski župan prof. Boris Pangerc: »Nisem še vedel za razsodbo, tako negativno razsodbo pa sem pričakoval. Po mojem je bilo vsaj 90 odstotkov verjetnosti, da ne bodo sprejeli priziva, ker ta ukinjanja spadajo v splošni načrt sekanja in klestenja manjšine. Tako si vsaj jaz predstavljam vso zadevo in mislim, da nisem daleč od resnice in tudi ta razsodba mi potrjuje tako mnenje. Nisem imel nobenega upanja, ko sem izvedel za sklep o ukinitvi šol. Sicer sem takrat tudi kot ravnatelj vztrajal, ampak
nisem imel kakega pravega upanja, da se bo državni aparat premislil. In res je šlo tako, kot sem se bal.«
Demokratična stranka levice
Anamarija Kalc je član Šolskega odbora za Demokratično stranko levice: »Razsodba dokazuje predvsem, da pravna pot ne more biti edini pristop k reševanju problemov našega šolstva. V italijanski državi je v teku preustroj šolstva zaradi demografskega padca in finančnih problemov. Hočeš nočeš, smo tudi mi vpleteni v ta dogajanja. Zaradi tega bi morali najprej znotraj manjšine ugotoviti, če nam res odgovarja današnja šolska mreža: samo odgovor na to vprašanje je lahko izhodišče za nadaljnja izvajanja. Racionalizacija je že v teku, v teku je tudi naravna racionalizacija, saj se starši odločajo samo za tisto šolo, ki je kvalitetna, delno so že racionalizirali šolsko mrežo v okoliških občinah. Ce pa nas jutri pokliče odbornica tržaške občine in nas vpraša za naš predlog... ne bi znali povedati, kakšen je naš načrt za prihodnost. Med drugim je treba vedeti, da se vse komponente ne strinjajo s tem pristopom, da si sploh ne prizadevajo, da bi izdelali predlog za ureditev šolstva. Ce hočemo biti sogovornik šolskih in občinskih oblasti, niso zadostni naši prizivi, pač pa potrebujemo pametne in perspektivne predloge, ki jih doslej na žalost še nismo izdelali in smo že krepko v zamudi.«
SKGZ
»Razsodba deželnega upravnega sodišča predstavlja vsekakor neugodno okoliščino, vendar to ne spreminja dejstva, da gre pri ukrepih o združevanju slovenskih šol v imenu načrta o racionalizaciji za zelo sporen postopek,« podčrtuje v svojem stališču Slovenska kulturna gospodarka zveza in izraža potrebo po nadaljnjih korakih, tudi formalno pravnega značaja.
SKGZ odločno zagovarja stališče, da brez sodelovanja in dogovarjanja z manjšino ni možna nobena dejanska in učinkovita racionalizacija. Naša skupnost pa je po številnih posegih različnih manjšinskih šolskih dejavnikov še zlasti pa enotnega Šolskega odbora izrazila dovolj jasno stališče, da je pripravljena na dialog, tako s šolsko oblastjo kot z javno upravo. Enostranski ukrepi, ki ne bi upoštevali specifičnosti slovenske šole, obstoječe zakonodaje (pa čeprav pomanjkljive) na tem področju ter mednarodnih dogovorov, po mnenju SKGZ niso sprejemljivi in po njenih nedavnih izjavah sodeč, se tega zaveda tudi odbornica za šolstvo tržaške občine.
SKGZ zato pričakuje, da bo pri pristojnih oblasteh prevladalo spoznanje, da se je treba pri tako občutljivem vprašanju varovati pred konflikti, ki so v tem primeru za manjšino neizogibni, če ne bo upoštevan njen glas, tako kot ga v javnosti redno iznaša enotni Šolski odbor.«
TRST / NA INSTITUTU ZA ZUNANJO TRGOVINO
LJUBLJANA / OBISK DELEGACIJE DEŽELNE VLADE VENETA
Pregled pomembnih osebnosti in ustanov v deželi FJk
Veneto za aktivno sodelovanje s Slovenijo
Goste iz sosednje dežele sprejelo Kučan in Drnovšek
TRST - Pred osmimi leti se je porodila zamisel o ažurniranem in preglednem priročniku, ki naj bi bil namenjen vsem tistim, ki delujejo v deželi Furlaniji Julijski krajini (in tistim, ki so za to področje zainteresirani); priročnik naj bi vseboval imena, naslove in podatke o javnih upravah, ustanovah in institucijah severo-vzhodnega predela države. Zamisel se je kaj kmalu uresničila, včeraj pa je založniški odbor na sedežu Vsedržavnega instituta za zunanjo trgovino v Trstu predstavil novo izdajo priročnika, ki nosi naslov »Chi e nel-la regione Friuli-Venezia Giulia -1996«.
Založniški direktor videmskega studia PR Wal-ter Grandis je na predstavitvi, pri kateri so sodelovali tudi upravni direktor Roberto Pegoraro, predstavnica Vsedržavnega instituta za zunanjo trgovino dr. Elena Favale, slovenski državni sekretar dr. Peter Vesenjak in predstavnik dunajskega urada Triester Pres-seinformationen dr. Carlo Pelikan, predvsem podčrtal, da publikacija služi predvsem za stike z javnostjo; predstavitve se je poleg številnih krajevnih gospodarskih in turističnih operaterjev udeležil tudi slovenski konzul v Trstu Tomaž Pavšič.
VValter Grandis je tudi napovedal, da se že pripravlja druga izdaja priročnika (izšla bo tudi v nemšem jeziku), ki bo upoštevala rezultate obširne sondaže, na osnovi katere bo naslednji priročnik prav gotovo še bogatejši in po-
Naslovna stran priročnika, ki so ga včeraj predstavili na sedežu Vsedržavnega instituta za zunanjo trgovino v Trstu
polnejši. Slovenski državni sekretar dr. Peter Vesenjak pa se je predvsem zahvalil založniku, ker priročnik vsebuje tudi koristne podatke o Sloveniji, tokrat predvsem s turističnega področja. Ob tem je tudi podčrtal velik pomen gospodarskega sodelovanja med državama, zaradi česar bo Slovenija nadaljevala sodelovanje z založnikom publikacije in z drugimi partnerji, ker so za slovenski turizem italijanski partnerji, poleg nemških, prav gotovo najpomembnejši.
Dr. Carlo Pelikan z Dunaja pa je med drugim podčrtal važnost sodelovanja med Avstrijo in Trstom, predvsem zaradi njegovega pristanišča; pri tem je še naglasil, da so tudi v Avstriji končno le doumeli, da severovzhodni predel italijan-
ske države nudi velike možnosti za trgovinske izmenjave, kar je seveda treba izkoristiti.
Pa preidimo k priročniku: uvodno poglavje prinaša seznam biografskih profilov raznih osebnosti, ki so se uveljavile na področjih znanosti, umetnosti in podjetništva; poleg znanih imen so v priročniku navedene tudi manj znane osebnosti, ki so s svojim delom na raznih področjih prispevale pri uveljavljanju celotne deželne produktivne stvarnosti; drugi del pa vsebuje naslove in podatke o institucijah, ustanovah in podjetjih, ki delujejo na deželnem teritoriju.
Nabava priročnika je možna samo po naročilu; naslov založnika je PR studio - Riva Bartolini 15 - 33100 Videm (tel. 0432-21428).
LJUBLJANA - Na vabilo predsednika Slovenije Milana Kučana je včeraj obiskala Slovenijo delegacija deželne vlade Veneta, ki jo je vodil predsednik Giancarlo Galan. Predsednika sta se zadržala na daljšem poglobljenem pogovoru, kasneje pa je predsednika Veneta sprejel tudi predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek.
Po razgovorih je predsednik Milan Kučan povedal, da so korenine sodelovanja že v plodnem delu delovne skupine Alpe Adria in da je dežela Veneto igrala aktivno vlogi pri osamosvojitvi Slovenije. V okviru ustavnih pristojnosti italijanskih dežel so se dogovorili za okrepitev sodelovanja na področju kulture, zlasti pa še na področju financ in pri izgradnji slovenskega avtocestnega sistema. V ta namen se je srečanja udeležil tudi odbornik za gospodarstvo deželne vlade. Predsednik Kučan je poudaril aktivno vlogo dežele pri »problemu dvostranskih odnosov, ki ga je odprl Rim«, in skupno pričakovanje, da ti problemi ne bodo vplivali in ne smejo vplivati na gospodarsko, kulturno, politično in drugo sodelovanje sosednjih dežel in držav. Dokaz za to trditev in za tako stanje so plodni politični obiski in sodelovanje s severno italijanskimi deželami Lombardijo, Venetom in Furla-nijo-Julijsko krajino.
Predsednik Giancarlo Galan je poudaril enaka izhodišča in predvsem
Predstavniki deželne vlade Veneta s predsednikom Golanom na čelu med obiskom pri predsedniku republike Kučanu.
želel, da bi gledali v prihodnost, saj sta tako dežela Veneto kot Republika Slovenija umeščeni nq, geografskem področju Srednje Evrope, ki omogoča pretakanje dobrin ne samo v lokalnem temveč svetovnem pomenu. Tudi on je še posebej omenil avtocestne zveze. Glede odprtih dvostranskih vprašanj pa je bil mnenja, da bi jih zlahka rešili na osnovi dobre volje tudi zato, ker gre za probleme, ki so nastali pred petdesetimi leti.
Predsednik Veneta Giancarlo Galan je ekonomski strokovnjak, bil je generalni ravnatelj pomembne družbe Publita-lia. Od 1993. leta je na vabilo Berlusconija ustvarjal novo politično silo Forza Italia in je bil na
lanskih volitvah izvoljen za predsednika deželne vlade na čelu desno sredinske koalicije.
Delegacijo dežele Veneto je včeraj sprejel na uradnem obisku tudi ljubljanski župan Dimitrij Rupel.
Obisk predsednika Veneta je še zlasti zanimiv, ker prihaja v trenutku popolne zamrznitve italijansko-sloven-skih političnih odnosov, izredno ostre italijanske volilne kampanje in vedno novih znakov zaostritve odnosov. Se zlasti pa je zanimivo, da se vse tri najpomembnejše severne italijanske dežele aktivno zavzemajo za sodelovanje s Slovenijo in za vključevanje Slovenije v Evropo kot sestavni del lastnih
interesov in prodora preko Slovenije na Vzhod. Takšno je stališče predsednika Lombardije, ki predseduje deželni vladi desnega centra, osebno pa je konzervativni katolik, kot predsednik Veneta, ki je ustanovitelj politične grupacije Forza Italia, po izvozu pa liberalec, vse do dežele Furlanije-Julij-ske krajine, kjer vodi večino levega centra predstavnik Severne lige Sergio Cecotti. Resnični italijanski gospodarski in z njim politični interesi torej narekujejo odprto politiko sodelovanja, usmerjeno v prihodnost in ki se spopada s prevladujočo nacionalistično rimsko politiko.
Bogo Samsa
_____S TORKOVIM KONCERTOM V CANKARJEVEM DOMU_
Slovenski oklet se je poslovil
Z nastopom v veliki Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v torek zvečer v Ljubljani se je sedanja generacija pevcev Slovenskega okteta poslovila od nastopanja. Zaključil se je tako ciklus, ki je trajal polnih 45 let od ustanovnega leta 1951, v katerih je Slovenski oktet opravil okoli 3600 koncertov doma in v 42 tujih državah na vseh petih celinah sveta. Ce bi številke strnili, bi to pomenilo, da je skozi 10 let neprekinjeno nastopil vsak dan. Na Slovenskem ga v vsej zgodovini ni pevskega ansambla, ki bi toliko in tako kakovostno predstavljal malo slovensko domovino in njeno pevsko bogastvo po svetu od najbolj skromne do najbolj uglednih svetovnih koncertnih dvoran. Upravičeno se zato ponaša z vlogo neprecenljivega kulturnega ambasadorja slovenske pevske kulture. Za svoje zasluge si je prislužil dve Prešernovi nagradi in pred 30 leti Red zaslug za narod in še vrsto drugih odličij za svoj 45-letni jubilej in za sklenitev sedanjega cikla pa še najvišje državno odlikovanje sedanjosti: Zlati častni znak svobode Republike Slovenije, s katerim
ga je želel počastiti predsednik Republike Milan Kučan, pokrovitelj jubileja in častni gost na torkovem koncertu.
Razlogov torej več kot dovolj za ne veselo, a kljub temu slovesno vzdušje v povsem zasedeni veliki dvorani s simboliko osmih orgelnih piščali v ozadju osmih glasov, ki so skozi štiri in pol desetletja sproščali melodični čar pojoče besede. Režija prireditve pa je še drugače poskrbela za pogled v preteklost. S projekcijo zvočnih filmskih posnetkov nekaterih uspešnic z raznih gostovanj, na samem začetku pa s predvajanjem prve gramofonske plošče s pesmijo Nocoj pa, oh nocoj, s katero je potem Slovenski oktet simbolično tudi sklenil svoj torkov spored.
Slovenski oktet je svoj poslovilni koncert na domačih tleh (pripravlja namreč za marec-april še gostovanje v ZDA) namenil izključno slovenski narodni, ljudski pesmi. Izbral je med uspešnicami svojega 45-letnega nastopanja.
Kako lepo so zvenele, posebno tiste mile, nežne, ko se akordi izlivajo v pianih in pianissimih, ali
tiste, ki jim dodaten blesk dajejo solisti od Ambroža in Trčka, od Ziemfelda do Čadeža, od Careja do Bedjaniča, pa tiste živahne, poskočne, ko se žalost umakne veselju in radosti. Pa vendar če naj, po svojem okusu seveda, izberem »kraljico« večera, bi zanjo razglasil Venturinijevo Nocoj pa, oh nocoj s Cadeževim mojstrskim solom, ne da bi še nekaterim drugim odrekal pravipp do krone. In potem za nameček še Katrca in Tam kjer pisana so polja.
Morda so v svojih zahvalnih nagovorih po odpetem sporedu imeli prav govorniki (zlasti oba z roba slovenskega narodnega prostora na Primorskem), ki so menili, da kljub utrujenosti pevcev še ni prišel čas, da bi smeh zapustiti »pojoče arene«, če pa so se po lastni, očitno premišljeni presoji in gotovo ne brez kanca grenkobe tako odločili, da bi se vsaj uresničila napoved o poskusu rojstva novega, mladega Slovenskega okteta, ki bi s svežino mladostnega zagona nadaljeval po zmagoviti in slavni poti zaslužnih predhodnikov. Ob predsedniku Združenja pevskih zborov Primorske Rudiju Simacu, je bila to
tudi želja, ki jo je pred pevci v Cankarjevem domu izrekel predsednik edinega polnoštevilno prisotnega Tržaškega okteta, Boris Pangerc, obenem z zahvalo za dragoceno darilo velikega vzornika, za »čar oktetovstva«, ki je spodbudil k življenju na Slovenskem kakih 100 oktetov in »kot enega najbolj zvestih sinov«, tudi Tržaški oktet.
In potem še zaključek: rdeč nagelj hvaležnosti še edinemu živečemu iz prve zasedbe Slovenskega okteta pred 45 leti, drugemu tenoristu, nepozabnemu Moj-ceju, Božu Grošlju in dolgoletnemu predsedniku in spremljevalcu Bogdanu Pogačniku ter posebna omemba treh pevcev zadnje zasedbe, ki so v tej elitni pevski druščini vztrajali 30 let: Danila Čadeža, Petra Ambroža in Petra Careja.
Prijetno je bilo tudi na družabnem srečanju v prisotnosti predsednika Republike Milana Kučana, ko so elani zadnje in prejšnjih zasedb Slovenskega okteta, družno s člani Tržaškega okteta, zapeli še pozdrav slovenski zemlji -»Triglav moj dom«.
Jože Koren
PISMO UREDNIŠTVU
Zakaj ne bom odposlal razglednice SSk
V prejšnjih dneh smo nekateri prejeli na dom razglednico SSk za poštni referendum o voljenem skupnem predstavništvu naše manjšine. Iskreno povedano se mi ne zdi pobuda stranke SSk preveč posrečena. Prej se mi zdi nesmiselna in do neke mere protislovna glede na zasledovani (?) cilj.
Končni cilj oziroma smisel te pobude naj bi bile namreč volitve za naše skupno predstavništvo. Zakaj potem enostranska ali enostrankarska poteza, če je končni cilj neka skupna stvar? Ali so morda njeni cilji drugačni, nič kaj skupni!? Poleg tega, kakršenkoli bodi rezultat te pobude, se ne bo prav nič spremenilo glede na sedanje razmere: kajti še vedno bodo ostala odprta vprašanja, kako izvesti volitve, kdo naj ima
volilno pravico, kakšne naj bodo pristojnosti izvoljenega telesa ipd. Za volitve v eni ali drugi obliki so se izrekle že pred časom vse politične komponente, a omenjena bistvena in še odprta vprašanja moremo in moramo rešiti samo s čim širšim skupnim dogovorom. Zato se mi zdi neogibno ugotoviti, da ne bo uspešnega skupnega predstavništva brez vztrajnega iskanja skupnega dogovora.
Enostranske pobude (ki imajo tudi v politiki svoj točen pomen in namen) ne morejo po mojem nadomestiti tega iskanja, čeprav je še tako pomanjkljivo, ampak ga lahko samo še bolj oši-bijo; zato razglednice SSk ne bom odposlal in bom raje vztrajal za skupen dogovor, ki ostaja naš cilj in najbrž edino jamstvo za uspeh.
Miloš Budin
SINDIKALNA KRONIKA / NEZADOVOLJSTVO ZARADI POSLABŠANIH DELOVNIH RAZMER
NOVICE
Danes na vrsti pristaniški delavci, jutri železničarji
Prihodnji teden bodo ostali križem rok tudi uslužbenci Telecoma
Sindikati Filt-Cgil, Fit-Cisl in Uiltrasporti so oklicali za danes stavko pri-staniščnikov, ki bo potekala tako, da se bodo delavci odpovedali zadnjima dvema urama vsake izmene. To bo odgovor rimski vladi, ker še ne izvaja sporazuma z dne 1. decembra 1995 o preustroju organizacije dela v pristaniščih, hkrati pa luški oblasti, ki ravno tako ne izvaja pravilnika o delu na podlagi zakona št. 84 iz leta 1994. Z drugimi besedami to pomeni, da luška oblast ne ščiti pogodbenih pravic pristaniških delavcev, kot piše v tiskovnem sporočilu sindikatov.
Sicer pa je še zmeraj nerešeno vprašanje odvečne delovne sile, ki finančno hudo bremeni luške storitve. Znano je, da bi morali predčasno upokojiti 430 delavcev (230 iz sklopa bivše ustanove EAPT in 200 iz vrst samostojne družbe prista-nišCnikov CULPT), pristojna ministrstva pa z ustreznim pooblastilom še vedno mečkajo - tudi zaradi tega, ker so pod pritiskom drugih pristaniških dejavnikov vzdolž Italije. Gre pač za boj, kdo bo prvi prišel do milijard.
Protest pa se ne bo končal z današnjo stavko, temveč se bo nadaljeval prihodnji teden, razen seveda v primeru, ko bi iz Rima prišel kak ugoden signal.
VroCa sindikalna jesen se je torej prevesila v prav tako vročo zimo, saj Italijo pretresa val stavk na javnoprevoznem in telekomunikacijskem področju. Jutri ob 21. uri se bo začela v vsej Furlaniji-Julijski krajini stavka že-
lezničarjev, ki bo trajala do iste ure v nedeljo in moCno ohromila železniški promet. Za protest so se odločila deželna vodstva stanovskih organizacij delavcev v železniškem transportu iz sklopa osrednjih treh sindikatov, to je Filt (Cgil), Fit (Cisl) in Uilt (Uil), pa še avtonomni sindikat Fi-safs.
Na ta način nameravajo podkrepiti vrsto zahtev, ki zadevajo tako potujoče kot vse drugo osebje Državnih železnic: preklic družbinega sklepa, da odslovi določeno število uslužbencev, ker bi tako ogrozili nadaljnji obstoj nekaterih železniških struktur v deželi, hkrati pa postavili pod vprašaj obnovitev pogodb o strokovnem usposabljanju; spoštovanje dogovorov o namestitvi novega potujočega in ne-potujočega osebja; hitro izgotovitev del na Cer-vinjanski ranžirni postaji in podvojitev tabeljske železniške proge, ki sta bistvenega pomena za vsestranski preporod v deželi; teritorialno namestitev sposobnega vodilnega osebja, ki naj prepreči ošibitev deželne železniške mreže; zaščito osebja na področju inženirskih del, ki še zmeraj ne ve, če bo ostalo znotraj družbe FS ali ne.
Stavkovni protest so nadalje napovedale tudi sindikalne organizacije Filpt-Cgil, Silt-Cisl in Uilte-Uil: v Četrtek, 29. februarja, bodo zadnje štiri ure vsake izmene ostali križem rok uslužbenci družbe Telecom, in to v podkrepitev zahteve po obnovitvi delovne pogodbe.
Tekstilna skoka se še nekam drži
Temelji industrije na Tržaškem so
se zvečine porušili, nekaj tovarn pa je vendar ostalo in kaže, da ne bo po njih. Izvzemimo tistihle nekaj velikih in se ozrimo po tekstilnih. Za krajši prerez smo se obrnili na Filip-pa Di Stefana, pokrajinskega tajnika sindikata "Filtea, ki pod okriljem Cgil ščiti delavce tekstilne stroke. Iz njegovih odgovorov se da sklepati, da se je panožno stanje zadnje Čase bistveno popravilo in da se utegne še zboljšati.
ZaCnimo s tovarno Sitip pri Orehu, v kateri se 320 uslužbencev -predvsem delavk - bavi s tkanjem in predenjem bombaža. Njena lastnica je moCna grupa, ki ima takšne obrate tudi v Bergamu in Bustu Arsiziu ter na otoku Malti. Po zelo resni eko-nomsko-finanCni krizi, ki je ogrozila lepo število delovnih mest, se je obrnilo na bolje, saj si novi menedžerji prizadevajo za vnovični poln razmah proizvodnje. »Vseeno pa je treba ostati budni,« je zatrdil Di Stefa-no.
Pri Orehu stoji tudi Adriaco, ki zaposluje 60 oseb in izdeluje oblačila. Sprva so se omejevali na vojaške uniforme, tem so se pozneje pridružili kompleti za osebje avtobusnega podjetja ACT, zdaj pa so proizvodnjo raztegnili še na navadne obleke. Podjetje, ki je povezano s sorodno skupino Forint v Laciju, je pripravilo investicijski načrt, po katerem naj bi število delovnih moCi podvojili. Kdaj? »Tega še ne vemo,« je bil iskren Filippo, »kajti ostalo je pri obljubi.«
Lani se je veliko govorilo o krizi bombažne tovarne FTA v Ul. Folla-toio. Kaj je z njo? »Prebredla je vrsto finančnih travm, zdaj pa je v stiski zaradi slabe tržne konjunkture doma in na tujem,« je pojasnil sindikalist, vendar rekoč, da se bo obzorje razja-
snilo. Obrat, ki se zdaj imenuje Coto-nificio Olcese Veneziano (po grupi Olcese iz Milana), proizvaja laneno predivo za modne ustvarjalce; ker pa se je visoka moda naenkrat naslonila na plastiko, je prodaja vrtoglavo upadla, zato je 90 od skupno 180 delavk (in delavcev) moralo za teden dni v dopolnilno blagajno po krožnem ključu. »Toda marketinške težnje za v prihodnje kažejo drugače in proizvodnja bi se morala spet razmahniti,« je dejal Di Stefano, »in to že kmalu.« V resnici bo letos izdelano predivo prišlo v poštev za modno sezono pomlad-poletje 1997.
Kako pa je z avstralsko pralnico ravno tako avstralske volne VVultec v prosti coni? »Zaenkrat še miruje,« je odgovoril tajnik Filtea. V njej dela 8-9 ljudi, zaposlovati pa bi jih morala 40-50. Pranje volne bo potekalo po najnovejšem, neonesnažujočem postopku, tehnologijo pa bodo tudi prodajali.	(dg)
Globoko odjeknila vest o smrti tržaškega potapljača
V	mestu je globoko odjeknila vest o tragični smrti 33-letnega Massima Bertonija, ki je umrl med pota-planjem pred krajem Cabo San Lucas, ki je od mehiške prestolnice oddaljen 2000 kilometrov. Kot potapljač z velikimi in dolgoletnimi izkušnjami je sodeloval v ekipi svetovnega prvaka Kubanca »Pipi-na«; v morsko globino se je spustil skupno z drugimi potapljači, ki so morah nadzorovati poskus svetovnega prvaka. Nenadoma ga je zajela slabost in izgubil je zavest; ostah potaplajci so mu takoj priskocih na pomoC, mu počasi pomagah na površje in ga položili na barko; njihov trud pa je bil zaman.
Predstavitev knjige v Krožku V. Šček
Danes ob 20. uri bo Krožek Virgil Scek predstavil v Dvorani Josipa Vilfana predstavih prvo izmed teh publikacij iz zbirke »belih priročnikov«, knjigo dr. Rafka Dolharja Leva sredina in tržaški Slovenci, L del. Gre za zgodovinopisno-spominsko obravnavo enega izmed ključnih obdobij naše polpretekle politične zgodovine, v katerem je bil avtor med protagonisti. O delu bodo spregovorili dr. Drago Legiša, Ivanka Hergold in avtor. Moderator bo Ivo Jevnikar.
Nadaljuje se razstava v Palači Costanzi
V	dvorani Costanzi se do 10. marca nadaljuje razstava od navtične šole do prekoocensHh ladij; odprta je vsak dan od 10. do 13. ter od 16.30 do 19.30. Razstava je razdeljena na dva dela: prvi zaobjema zgodovinski prikaz navtične šole, drugi pa prikazuje prekooceanske ladje.
Nov predlog o Kraškem parku
Svetovni sklad za zaščito narave (WWF) bo danes na tiskovni konferenci predstavil nov predlog o perime-traciji Kraškega parka, ki so ga izdelala »vsa glavna ambientahsticna, alpinistična in jamarska združenja, ki delujejo na kraškem teritoriju«. Naravovarstveniki, kot je zapisano v tiskovnem poročilu, bodo tudi komentirah nedavne »minimahsticne« predloge za zaščito Krasa, ki jih je v prejšnjih dneh iznesel deželni odbor.
Izgnali mlada Makedonca
Patrulja finančne straže iz Milj je pred dnevi nedaleč od mejnega prehoda pri Škofijah opazila dva fanta, ki sta hitela proti nekemu dostavnemu vozilu. Njuno početje je bilo sumljivo, še zlasti, ker sta se prišla iz gozdnatega območja, ki je nedaleč od ceste. Pov-prašah so ju za dokumente, šofer vozila pa je trdil, da sta njegova sorodnika in je hotel z njima odpeljati. Agentom so priskocih na pomoč kolegi z mejnega prehoda in kaj kmalu je prišlo na dan, da sta fanta makedonska državljana in da sta ilegalno prešla mejo, saj na potnih listih nista imela vstopnega vizuma. Tudi šofer je bil Makedonec, vendar je imel veljavno dovoljenje za bivanje. Čez mejo je prišel pri Škofijah in je s sabo skušal pripeljati nekega makedonskega državljana, ki pa so ga zavrnili. Oba fanta so po navodilu sodišča odpeljati v Dijaški dom in kasneje izgnati, šoferja dostavnega vozila pa so prijaviti sodnim oblastem.
POBUDA / LIS IN POKRAJINE
Varstvo okolja tudi s pomočjo telematike
Telematsko omrežje, ki ga upravlja Laboratorij znanstvenega imagi-narija (Lis), bodo kmalu obogatili s projektom Mreža za okolje. Z njim bodo ljudem, predvsem pa učeči se mladini uzavešCali potrebo po kar najširšem varstvu in vrednotenju krajinskega premoženja.
Za to so se odločili na sredinem sestanku, ki so se ga udeležili predstavniki Lisa in pokrajinske uprave, zastopniki Občine Trst, ki je pobudnica načrta Scuolambiente, ter šolski skrbnik Vito Čampo in njegova referentka za naravovarstveno vzgojo Giulia Bova Sici-liani.
Telematska mreža Lisa, s katero se lahko brezplačno poveže vsakdo, ki razpolaga s kompjuterjem ali modemom, bo tako lahko že v kratkem vsebovala zajetno število informa-
cij o lepotah in značilnostih tržaškega Krasa, kot tudi podatkov o akustičnem in zračnem onesnaževanju, o škodljivosti trdnih mestnih odpadkov in tako naprej.
Zaradi navzočnosti šolskega skrbnika je bil tudi govor o informatizaciji šol. Kakor je znano, si pristojno ministrstvo že delj Časa prizadeva za to, da bi se lahko vse šole povezale z Internetom; na Tržaškem so že vse italijanske višje (in deloma tudi nižje) srednje šole opremljene s kompjuterji, ne pa tudi z modemi, ki bi omogočali skupno snovanje načrtov med šolami. V sredo so se domeniti za Čimprejšnji sestanek med predstavniki vseh šol (tudi slovenskih?), šolskega skrbništva, tržaške občinske in pokrajinske uprave ter Lisa.
PRIJELI TRI TUJCE / PREISKAVA TUDI ONKRAJ MEJE
Ukradeno blago v Trstu in v Kopru
Ukradeno blago, tako iz tržaških trgovin kot verjetno tudi iz trgovin drugje po deželi, je bilo namenjeno na Vzhod, predno je šlo na pot pa so ga »skladiščili« najprej v Trstu, zatem še v Kopru. Do teh zaključkov je privedla preiskava osebja letečega oddelka kvesture, ki se je zatem povezalo še s koprsko policijo.
Preiskavo je tržaška policija pospešila po kraji v trgovini »Robe di Kappa« v Ul. Mazzini, ki so jo tatovi obiskali prejšnji teden, v noCi na nedeljo. Pod kontrolo so imeli nekatere natančno določene kroge in tako so v torek zveCer pregledali penzion, v katerem so bili tudi trije državljani iz bivše Jugoslavije: 2 5-letni bosanski državljan Edin Kalac iz Ložnice, 23-letni Črnogorski državljan Mladen Glend-za iz Cetinja ter 21-letni Igor Vujanovič, tudi iz Cetinja. Trojica je imela kar bogato garderobo, vendar ni vedela povedati, kako si jo je oskrbela: v prostorih, kjer so bili nastanjeni, je bilo vse polno oblačil raznih znamk, tako italijanskih kot tujih. Blago je bilo kvalitetno, med njim pa so našli tudi tisto, ki je izginilo iz
trgovine v Ul. Mazzini. Vse tri so obtožili prekupčevanja z ukradenim blagom in so sedaj na razpolago državnemu pravdništvu.
Preiskovalci domnevajo, da niso delovali sami, temveč so bili člen širše organizacije, katere elani so bili v glavnem ljudje iz Bosne ter Srbije in Crne gore in ki se je predvsem posvečala krajam v trgovinah z oblačili in športnimi artikli, ki so jih zatem prodajali na vzhodna tržišča.
Preiskavo so razširili tudi onstran meje, kjer so se povezali s koprsko policijo. Ugotovili so namreč, da se je trojica k nam pripeljala z avtomobilom s slovensko registrsko tablico, tablica pa je bila neregularna. Tudi v Kopru so izvedli nekaj preiskav, ki so kaj kmalu obrodile sadove, saj so odkrili blago ilegalnega izvora.
Lastnici trgovine »Robe di Kapa« bodo Cimprej vrnili del tega, kar ji je bilo ukradenega (skupna vrednost vsega, kar so ji odnesli, presega 30 milijonov lir), lastnike ostalih artiklov pa morajo še izslediti, saj sumijo, da niso samo iz Trsta, temveč tudi iz drugih mest v Furlaniji-Julijski krajini.
Zgoraj (z leve) Kalac, Glendza in Vujanovič, spodaj ukradeno blago

VČERAJ ODPRTJE V RIŽARNI
RAZSODBA USTAVNEGA SODIŠČA
Razstava o grozotah nacističnih taborišč
Razstavo je odprl tržaški podžupan Damiani
Na sodno oblast se ne gre zanašali
V Rimu so tokrat naredili korak nazaj
Z odprtja pretresljive razstave v Rižarni (foto KROMA)
_________JUTRI V TREBČAH_________
Študentje Akademije za gledališče, film in televiziji gostje KD Primorec
V pritlični dvorani tržaške Rižarne so sinoči odprli razstavo »La Gio-conda di Lvov«. Razstava obsega vec kot sto fotografij in prav toliko tekstov, ki so jih napisali v zadnjih trenutkih svojega življenja premnogi, ki so končali svoje življenje v Icremato-rijskih peCeh, ali še kako drugače. Fotografija dečka, ki se je postavil pred aparat, kot bi se hotrel zaščititi, predstavlja vso grozoto nacističnega poCetja, ki ne potrebuje komentarja.
Razstavo, ki jo je pripravil Zgodovinski institut za odporništvo iz Doline Aosta v sodelovanju v Vsedržavnim združenjem bivših deportirancev in pod pokroviteljstvom Odbora za proslavo 50-obletnice odporništva, je s kratkim nagovorom odprl podžupan Damiani, ki je med drugim izrazil željo, da bi si jo ogledalo Cim več mladih, »saj smo v našem mestu priCa dogodkom, ki nas opozarjajo, da moramo budno Čuvati svobodo in se zoperstaviti vsakršnemu nasilju.«
Na otvori vi, ki so se je udeležili predstavniki borčevskih organizacij, prefekture, židovske skupnosti. Deželnega inštituta za zgodovino odporništva ter nekateri preživeli iz raznih taborišč, je imel glavni govor Tristano Matta, ki je poudaril predv-sm didaktični značaj razstave, ki preko fotografij, še bolj pa preko tekstov, govori o grozotah, ki so se dogajale med vojno, o strašni usodi tistih, pred katerimi so se odprla, pa tudi za vedno zaprla vrata številnih taborišč smrti, kjer so milijoni in milijoni konCali v krematorijskih pečeh.
»Samo prikazovanje fotografij, pa Čeprav tako strašnih, lahko postane 50 let po koncu vojne morda že nekakšna banalnost. Toda Ce se boste ustavili pri tekstih, ki te fotografije spremljajo, boste lahko razumeli, koliko gorja in trpljenja je v njih zajetih in kako potrebno je, da se človeštvo z vso močjo upre povratku sil, ki so bile sposobne tolikih zločinov, tolikega gorja,« je poudaril govornik.
Razstava, ki je resnično vredna ogleda, bo odprta do 24. marca.
Neva Lukeš
V Trebčah je v zadnjem Času zelo živahno. Pri tem ima zaslugo tamkajšnja šola s svojimi pobudami, zelo delovno pa je tudi v Ljudskem domu, kjer so imeli preteklo soboto srečanje gojencev dveh glasbenih šol - iz Trebč in Sežane, o Čemer smo že poročali.
Jutri zvečer ob 20.30 pa bodo gostje domačega kulturnega društva Primorec študentje III. letnika Akademije za gledališče, radio, film in televizijo iz Ljubljane.
Nastopili bodo z Molierovo komedijo »Žlahtni gospod«, v kateri bo igralo kar 12 mladih igralcev pod mentorstvom prof. Jožice Avbelj in Borisa Cavazze.
O tem, za Trebče izredno pomembnem kulturnem dogodku,
smo se pogovorili z Danjelom Malalanom, domačinom, ki nastopa v igri v vlogi učitelja, zaupani pa sta mu še dve manjši vlogi-
»Mislim, da bo ljudem komedija všeC, predvsem mladim, ki se radi nasmejejo in nazabavajo. Tokratno naše gostovanje v Trebčah poteka ob sodelovanju s Studentsko organizacijo univerze v Ljubljani in Društvom izseljeniških in zamejskih študentov. V Trebčah imamo zelo hvaležno občinstvo. Upamo, in želimo, da se bo polnoštevilno udeležilo našega nastopa tako, da bomo skupaj preživeli lep in prijeten veCer«, nam je Danjel še povedal.
N.L.
Na okrogli mizi na temo »Sodna oblast in Slovenci v Italiji«, ki jo je predsinoCnjim v Vilfanovi dvorani priredila Pravna komisija SSk, je prišlo na dan pomembno dejstvo, da nam je bila sodna oblast zadnje Čase naklonjena in je v tem prednjačila pred upravno in zakonodajno olalastjo. Obenem pa je bila poudarjena tudi senena stran takega stanja, saj sodniki le izvajajo zakone, ne morejo pa prevzeti mesta zakonodajalca.
Na okrogli mizi, katere so se udeležili predsednik odv. Jože Skerk ter odvetniki Bogdan Berdon, Drago Stoka, Peter Močnik in dr. Stefan Bukavec, je bilo še poudarjeno, da niti sodbam ustavnega sodišča ne gre pripisati odrešilnega pomena. Kot je pred kratkim naglasil poslanec Lucien Caveri, je slovenska manjšina v zmoti, ker išCe zakonsko zaščito na sodiščih, medtem ko sta nemška in francoska manjšina izbrali normalno pot in sta dosegli primerno zakonsko ureditev.
V razpravo so posegh še številni udeleženci veCera, občinstvo pa ni bilo preveč navdušeno ob ugotovitvi, da je prav zadnja sodba Ustavnega sodišča z dne 22.-29. januarja 1996 št. 15/96 zavrnilna. Njen pravdorek se takole glasi: »iz teh razlogov Ustavno sodišče izreka neutemeljenost dvoma o ustavnosti Člena 122, 1. odstavek, zakonika o civilnem postopku, ki ga je v zvezi s Členoma 6 in 10 Ustave ter cl. 3 ustavnega zakona št. 1 z dne 31.1.63 (Posebni statut za Deželo Furlanijo-Julijsko krajino) sprožil
tržaški pretor z odredbo, ki je navedena v uvodu.« To je korak nazaj v primerjavi z razsodbo št. 62 iz leta 1992 in z znano odredbo z dne 6.4.94, ki jo je izdal predsednik tržaškega tribunala d’Amato. Tedaj je namreč Ustavno sodišče ugotovilo neustavnost Člena 122 civilnega posto-pnika in odredilo rabo slovenščine v ustreznem postopku, medtem ko je d’Amato razširil rabo slovenskega jezika na vse civilne postopke.
Sedaj pa Ustavno sodišče trdi, da pripadnik slovenske manjšine lahko rabi svoj jezik v civilnih postopkih samo v primeru, da ne pozna italijanščine, kar je nazadovanje: medtem ko je razsodba št. 62/92 proglasila člen 122 civilnega postopnika za protiustavnega, zdaj isto Ustavno sodišče trdi prav nasprotno, Ceš da je ta člen
ustavno utemeljen. Razpravljale! so ugotovih, da je obrazložitev zadnje sodbe Ustavnega sodišča mestoma prav nelogična in celo zmedena. Nekatere ugodne trditve v obrazložitvi pa nimajo nikakršne pravne veljave, kajti obvezujoč je samo izrečeni pravdorek, ki pa je povsem negativen za nas, ker spet oživlja nacionalistični predpis, ki ne bi smel imeti mesta v demokratični plurafistiCni ureditvi.
Iz razprave je bilo mogoče potegniti zaključek, da ne gre zanemarjati nobene poti pri iskanju naših pravic, vendar je treba upoštevati, da sodna oblast stalno spreminja svoja tolmačenja, kar je samo Ustavno sodišče dokazalo sedaj in tudi v preteklosti. Poleg tega pa sodbe veljajo samo za konkreten primer in nimajo splošne veljave.
NARAVOSLOVNI MUZEJ
Jutri bodo odpili del paleontološke sekcije
Jutri bodo v naravoslovnem muzeju odprli del paleontološke sekcije, ki so jo zapeli pred Časom zaradi prenovitvenih del. Odprli bodo samo nekatere sobe, v katerih so morali iz varnostnih razlogov menjati električno napeljavo. Od jutri bodo spet odprte sobe, v katerih so razstavljene okamenine in je nameščena tudi paleontološka delavnica.
V zvezi z okameni-nami je nazorno prikazan tudi celoten proces, razstavljenih pa je veC zanimivih okame-nin, ki so jih našli v naši neposredni okolici, med temi je še posebej vreden ogleda Car-sosaums Marchesetti. V pripravi pa je se del, ki se nanaša na okame-nele ribe širšega kraš-kega področja, te primerke so pred kratkim ponovno preučili ob pripravah razstave »95
milijonov let tega«. V sobah, ki jih bodo odprli jutri, pa so bili dani na ponoven ogled tudi ostanki dinozavra, ki so jih našli blizu Devina. Ostanki sodijo v obdobje krede in so zaradi tega še posebej dragoceni, za njih so se zaceli zanimati tudi tuji strokovnjaki, ki jih bodo v kratkem podrobneje preučili.
Paleontološko delavnico so v muzeju uredili v sodelovanju s tehniki podjetja Sto-neage. Z njihovo pomočjo bodo lahko obiskovalci »obnavljali« okamenine. Gre za zanimiv in tudi zabaven pristop do paleontologije, ki ni namenjen samo šolski mladini, temveč vsakomur, ki se želi približati tej vedi. Ostali del paleontološke sekcije, ki je trenutno še zaprt, bodo skušali urediti v najkrajšem Času.
KAVARNA TOMMASEO / BESEDA UPORABNIKOM
V torek o položnicah Acega
Istega dne nastop brazilskega kitarista Alberta Chicaybana
V kavarni Tommaseo se nadaljujejo popoldanska javna srečanja, ki jih pod naslovom »Operacija Čistih položnic« prireja Organizacija za zaščito uporabnikov. Na torkovem srečanju, ki se bo pod vodstvom Luise Nemez zaCelo ob 17.30, bo ob prisotnosti funkcionarjev podjetja tekla beseda o položnicah ACEGA. Govor bo predvsem o poviških, prevarah in drugih zaple-tljajih, ki uporabnikom prinašajo vrsto težav; predstavniki občinskega podjetja bodo gostom odgovarjali na razna vprašanja, ki pogostoma zadevajo prav nejasnost položnic za plačilo vode, elektrike in plina. Organizacija za zaščito uporabnikov ob tem sporoča, da se »Operacija čistih položnic« medtem nadaljuje tudi na vsedržavni ravni. Uporabnikom je na razpolago peticija, ki je naslovljena ministr-
skemu svetu in s katero podpisniki zahtevajo znižanje tarif za uporabo elektrike ter zamrznitev ostalih; tarife naj bi skratka upoštevale kakovost uslug, s peticijo pa se tudi zahteva ustanovitev neodvisnega nadzornega organa, v katerem bi morala sodelovati tudi združenja uporabnikov.
Istega dne bo v kavarni nastopil brazilski kitarist Alberto Chicayban, v
petek 1. marca pa bo ob 18. uri predstavitev knjige narečnih poezij »Co-me can e gato« Alessan-dra Paronuzzija; zbirka je v celoti namenjena živalskemu svetu, izkupiček prodaje na petkovem popoldnevu pa bo v celoti namenjen ustanovi EN-PA. V sredo 3. aprila pa bo ob 22. uri s svojim kvartetom v kavarni nastopil tržaški pianist Ric-cardo Morpurgo.
Mladi telovadci za pomoč Bosni
V športnem centru M. Ervatti v Briščkih bo jutri ob 16. uri otroška manifestacija »Gioca-gin«, ali igrajmo se s telovadbo, ki jo prireja italijanska zveza UISP v sodelovanju s telovadnim društvom pristaniških delavcev. Nastopilo bo preko 200 otrok (in tudi starejših telovadcev), izkupiček prireditve pa bo namenjen italijanski zvezi UNICEF za podporo intervencijskim programom v Bosni. Podobne pobude bodo v soboto v skoraj 30 italijanskih mestih.
OPOZORILO / AVTOMOBILISTOM
Bencinske kupone lahko dvignemo samo še danes
Posebno podjetje, ki pod okriljem Trgovinske zbornice ureja prodajo bencina po znižani (neobdavčeni) ceni, opozarja upravičence, da lahko kupone iz prvega letošnjega kontingenta dvignejo samo še danes, 23. februarja. Razdeljevali jih bodo po naslednjem ključu: privatnikom s stalnim bivališčem v tržaški občini - na hipodromu pod Montebellom od 9.00 do 13.30 in od 15.30 do 19.30 ter v občinskih izpostavah za Rojan, Sv. Vid, Staro mitnico, Sv. Ivan (Ul. Bonomo) in OpCine od 15.30 do 19.30;
privatnikom s stalnim bivališčem v drugih občinah -v miljski občini od 15. do 19. ure, v devinsko-nabrežin-ski od 9. do 13. ure, v dolinski od 9. do 13. ure, v repen-tabrski od 10. do 13. ure in v zgoniški od 9. do 13. ure;
podjetjem, ustanovam ter institucijam - pri podjetju Azienda Benzina Agevolata (Ul. Valdirivo 2/b) od 8.30 do 12.30 in od 14.30 do 16.15.
Ob dvigu kuponov je treba pokazati izvirnik prometne knjižice (carta di circolazione) in osebno izkaznico ali enakovreden dokument, obenem pa podpisati izjavo, da vozilo, za katerega potrebuješ bone, tudi v resnici uporabljaš.
Srečanje s kmetovalci v Miljah
Kmečke stanovske organizacije prirejajo danes ob 20. uri , v sodelovanju z miljsko občino, v sejni dvorani miljskega občinskega sveta, srečanje s kmetovalci. Namen srečanja je preučitev kmetijskih problemov miljskega območja. To je važno, ker je problematika povezana z izdelavo pokrajinskega kmetijskega načrta, za katerega so pobudnice srečanja zaprosile Deželo. Ob pozitivnem izidu pobude obstaja namreč možnost finančnih podpor vsaj za najpomembnejše strukture.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
V pripravi »Kranjski komedijanti«
Pogovor z režiserjem Z. Šedlbauerjem
Tržaška slovenska gledališka hiša pripravlja svojemu zvestemu občinstvu novo komedijo. Premiera bo 8. marca, vaje pa so se zaCele že v začetku februarja. Za kakšno delo gre in kako potekajo priprave, smo se pogovorili z režiserjem predstave Zvonetom Šedlbauerjem.
»Predstavili bomo Kreftove "Kranjske komedijante”, toda v zelo skrajšani verziji. Od približno 120 strani teksta, smo ohranili približno polovico, obogatili pa bomo predstavo z glasbo, petjem in plesom in seveda s kar lepim številom nastopajočih,« nam je povedal režiser v pogovoru pred začetkom vaj.
»Želimo si, da bi bila predstava všeč vsem, tudi mladim, katerim je še posebej namenjana. Dogajanje na odru bo dovolj razgibano, dovolj pestro, tako da bi moralo steči vse v kar najlepšem in lahkotnem vzdušju.«
V komediji bo nastopilo osemnajst igralcev. Glavne vloge bodo imeli Andrej Kurent, Vladimir Jurc, Miranda Caharija in Lidija Kozlovič. Nastopili pa bodo tudi Adrijan Rustja, Alojz Milic, Aleš Kolar, Boris Kobal, Livij Bogateč, Stojan Colja, Drago Gorup, Vojko Belšak, Dušan Jazbec, Franko Korošec in Maja BlagoviC, kot gosta pa bosta nastopila še mlada Danjel Malalan, ki bo igral Matička in Lara Jankovič, ki bo Micka. Oba sta študenta Aklademije za .igralst-
vo iz Ljubljane; prvi je iz Trebč, druga pa je doma iz Ajdovščine. Njun nastop pomeni pravo osvežitev za tržaško gledališče in upati je, da jima bo uspel.
Ze v prvi postavitvi Kranjskih komedijantov so nastopale v vlogi pevke Su-sane Maranesi nekatere priznane slovenske pevke; prva med temi Ksenija Viđali in nato Ondina Ota. Tokrat bo kot gostja nastopila sopranistka iz Maribora Zorica Fatur.
Pri predstavi sodelujejo; za sceno Vojteh Ravnikar, za kostume Marija Vidau, glasbo je pripravil Žare Prinčič, lektor je Jože Faganel, za koreografijo pa je poskrbel Janez Mejač.
»Vaje imamo dvakrat dnevno. Mislim, da se je ustvarilo lepo in prijetno delovno vzdušje, kar prispeva, da teče delo brez težav in zapletov. Zato mislim, da bo predstava dovolj zanimiva in dinamična. Scene so tudi takšne, da jih bomo lahko postavili tudi na drugih odrih, kar pomeni, da bomo lahko s komedijo gostovali še marsikje. Predvsem bi jo priporočal učencem in dijakom in vsem tistim, ki jih zanima razvoj slovenske kulture, predvsem pa slovenskega gledališča. Mi se bomo potrudili, da bo predstava uspela,« nam je Še povedal režiser, ki so ga igralci že čakali za začetek vaj.
Neva Lukeš
VČERAJ-DANES
Danes, PETEK,
23.	februarja 1996
ROMANA
Sonce vzide ob 6.55 in zatone ob 17.42 - Dolžina dneva 10.47 - Luna vzide ob 9.07 in zatone ob 23.10.
Jutri, SOBOTA,
24.	februarja 1996
SERGEJ
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 3,1 stopinje, zraCni tlak 1010,5 mb narašča, veter vzhodnik severovzhodnik, burja 44,6 km na uro, vlaga 49-odstotna, nebo spremenljivo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 8,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Silvia .Scherlavai, Alessandro Germani, Manuel Sechi, Francesco Scubini.
UMRLI SO: 96-letna Angela Benedetti, 71-letni Lino Ferrarese, 92-letna Ele-na Dudine, 86-letni Giuseppe Znebel, 75-letni Fe-lice Petronio, 82-letna Giu-stina Crevatin, 80-letni Vincenzo Calabrese, 58-let-ni Fermccio Gardina, 62-letna Eleonora Rachelli, 71-letna Natalia Schillani,
69-letni Ermanno Lorenzi, 84-letna Giuseppina Zu-bin, 69-letna Giuseppina Bonin, 68-letni Germano Pieri, 74-letni Bruno Del Mister, 80-letni Andrea Vattovaz.
H LEKARNE
Od PONEDELJKA, 19. , do NEDELJE, 25. februarja 1996
Normalen urnik lekarn
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Trg Garibaldi 5 (tel. 368647), Trg Valmaura 11 (tel. 812308), Lungomare Venezia 3 - Milje (tel. 274998).
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Trg Garibaldi 5, Trg Valmaura JI, Ul. Roma 16, Lungomare Venezia 3 (Milje).
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
UL Roma 16 (tel. 364330).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomot tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON -	16.00,
18.05, 20.10, 22.15 »V& do-ve ti porta il cuore«, r. Cri-stina Comencini, i. Virna Lisi, Margherita Buy.
EKCELSIOR - 16.00, 18.45, 21.30 »Strange Days«, i. Ralph Fiennes, Angela Bassett.
EKCELSIOR AZZURRA - 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 »Two Much - Due di trop-po«, i. Antonio Banderas, Melanie Griffith.
AMBASCIATORI 16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »Jumanji«, i. Robin Wil-liams.
NAZIONALE 1 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Dracu-la morto e contento«, r. Mel Brooks, i. Leslie Niel-sen.
NAZIONALE 2 - 16.00,
18.00,	20.05, 22.15 »Vite strozzate«, r. Ricky To-gnazzi, i. Sabrina Ferilli.
NAZIONALE 3-16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Pen-sieri pericolosi«, i. Michel-le Pfeiffer.
NAZIONALE 4-15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »La sindrome di Stendhal«, r. D ari o Argento, i. Asia Ar-gento, prepovedan mladini pod 14. letom.
MIGNON - 16.00, 18.30 »Una moglie calda e infe-dele«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom;
20.00,	22.15 »Corsari«, i. Geena Davis, Matthew Mo-dine.
CAPITOL - 18.30, 21.30 »Heat - La sfida«, i. Al Pa-cino, Robert De Niro, Val Kilmer.
ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.10 »La dea dell’amore«, r-i. Woody Allen, i. Mira Sorvino.
OBČINA DOLINA
(TRST)
OBVESTILO O SPREMEMBI RAZPISA
O REDNIH IN IZREDNIH VZDRŽEVALNIH DELIH ŠOLSKIH POSLOPIJ
Sporočamo, da bodo na osnovi ZO št. 31/96 urejala zakup v predmetu določila v smislu 5. odstavka čl. 1 ZO št. 101/95 in kasnejših sprememb in dopolnil.
Iz teha izhaja, da ob predložitvi ponudbe podetja niso vezana več na polog 2% kavcije in da se ne izvajata več čl. 13 (združevanje konkurentov) in čl. 34 (podzakup) zakona št. 109/94 in kasnejših sprememb.
To obvestilo spreminja zgoraj navedeni razpis in določa nov datum dražbe, ki bo 2. aprila 1996 ob 11. uri.
Rok za predložitev ponudb, ki ga navajata četrti odstavek točke 6 je zato odložen "do 11. ure dne 1. aprila 1996”.
Dolina, 3. 2. 1996
ZUPAN	GLAVNI OBČINSKI TAJNIK
(prof. Boris Pangerc)	(dr. Casimiro Cibi)
SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ
uabi na predstavitev pesmarice
ZA STARO PRAVDO
ki bo jutri, 24. t. m., ob 20. uri v Marijinem domu v Rojanu, Ul. Cordaroli 29.
Pesmarico bo predstavil HUMBERT MAMOLO.
Sodelovali bodo: vokalna skupina Resonet, ki jo vodi Aleksandra Pertot, MePZ Hrast iz Doberdoba pod vodstvom Hilarija Lavrenčiča skupina trobil, recitatorja Jan Leopoli in.Tamara Kosič
KROŽEK ZA DRUŽBENA VPRAŠANJA V. SCEK
vabi na predstavitev knjige dr. Rafka Dolharja
LEVA SREDINA IN TRŽAŠKI SLOVENCI
danes, 23. t. m. v Vilfanovi dvorani v Ul. Gallina 5 v Trstu.
O njej bodo spregovorili dr. Drago Legiša, Ivanka Hergold, avtor dr. Rafko Dolhar in moderator Ivo Jevnikar.
Začetek ob 20. uri.
SKD PRIMOREC
iz Trebe v sodelovanju s Študentovsko organizacijo univerze v Ljubljani in Društvom izseljenih in zamejskih študentov
vabi na predstavo igrivih Studentov 3. letnika akademije za gledališče, film in televizijo
MOLIERE, ŽLAHTNI MEŠČAN
(komedija balet)
jutri, 24. t. m., ob 20.30 v Ljudskem S domu v Trebčah
LUMIERE - 18.00, 20.00, 22.15 »Smog«, i. VVilliam Hurt, Harvey Keitel.
a PRIREDITVE
SKD GRAD vabi, ob prazniku slovenske kulture, na predavanje z diapozitivi ALLAH AKBAR - z nahrbtnikom po Iranu danes, 23. t. m., ob 20.30 pri Banih. Vabljeni!
KD KRAŠKI DOM vabi jutri, 24. t. m., ob 20.30 v Kulturni dom na Colu na POČASTITEV DNEVA SLOVENSKE KULTURE. Prireditev bosta oblikovali OS A. Gradnik - Repenta-bor, MePZ Repentabor MPZ Doberdob in mladi recitatorji KD Kraški dom.
SKD BARKOVLJE prireja na sedežu TPK Sirena dan slovenske kulture Z ROKO V ROKI ZAPLEŠIMO KOLO LJUBEZNI. Nastop 2PZ I. Grbec iz Skednja, ki ga vodi Boža Hvatic, uvodna misel Saša Martelanc, napovedovalec Robert Mosetti jutri, 24. t. m., ob 20.30.
SLOVENSKI KULTURNI KLUB, Ul. Donizetti 3 prireja jutri, 24. t. m. večer, na katerem bodo profesorica Andreja Duhovnik ter bivša dijaka Matija Gergo-let in Tamara Petaros predstavili ZAVOD ZDRUŽENEGA SVETA V DEVINU. Začetek ob 18.30.
SK KRAS in KD RDEČA ZVEZDA vabita jutri, 24. t. m., ob 20. uri v športno-kulturni center v Zgonik na PRAZNIK SLOVENSKE KULTURE NA IGRANO BESEDILO “ ZEDINIL ROD SLOVENSCNE CELE”v režiji Olge Lupine. Sodelujejo: SKD Tabor Opčine, SKD Grad Bani in MoPZ RdeCa zvezda.
SKD TABOR - Opčine -v nedeljo, 25. t. m., ob 17. uri bo gostovalo Beneško gledališče z narečno komedijo, ki jo je napisala Bruna Dorbolo za ugriet dan emigranta - vsakoletno srečanje, ki nam daje ku-ražo z naslovom VSAK MINUT JE NA PALANKA. Režija Marijan Bevk, ob strani mu je stala Marina Cernetig. Polnoštevilna udeležba publike bo na spoduden izkaz solidarnosti beneškim vitalnim rojakom.
V NEDELJO, 25. t. m., ob 17. uri bo v Marijinem domu pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27. Nastopila bo igralska skupina PD Stan-
Nujno iščemo raznašalca za Sesljan.
Tel. 040/7796699
Uprava
Primorskega dnevnika
drež z NušiCevo veseloigro ŽALUJOČI OSTALI. Lepo vabljeni!
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v
Trstu vabi v ponedeljek, 26. t. m. na predavanje prof. Antona Mlinarja z ljubljanske Teološke fakultete na temo BIOETIKA -kaj z njo? Predavanje bo v Peterlinovi dvorani s priCekom ob 20.30.
KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI -Opčine - Prosvetni dom. V torek, 27. t. m., ob 20. uri predstavitev knjige Bruna Volpija- Lisjaka SLOVENSKO POMORSKO RIBIŠTVO SKOZI STOLETJA OD TRSTA DO TIMAVE. Uvodna beseda Miran Košuta.
V PIVNICI »III. GENE-RAZIONE« v Boljuncu bo danes, 23. t. m., ob 21. uri koncert s skupino Status Symbol; v petek, 1. marca, ob 21. uri pa bo koncert skupine Frozen Guys. Vabljeni!
M_____________IZLETI
SK BRDINA sporoča, da bo odhod avtobusa za For-ni di Sopra v nedeljo, 25. t. m., ob 6. uri iz OpCin.
3 ŠOLSKE VESTI
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešča Člane, da zapade 10.3.96 rok za vložitev prošenj za premestitve ( vse stopnje). V uradu SSS so na razpolago obrazi in priloge.Urnik tajništva : vsak torek od 16. do 17.30, tel. 370301.
^3 OBVESTILA
KD I. GRBEC vabi svoje elane na IZREDNI IN REDNI OBČNI ZBOR v ponedeljek, 26. t. m., ob 17. uri v prvem in ob 17.30 v drugem sklicanju.
VAZNO za otroke od 5. do 16. let! SLOKAD za kolonijo v Dragi (morje) in SLOVENSKA VINCEN-CIJEVA KONFERENCA za kolonijo v Comegliansu (gore) sporočata: vpisovanje v kolonije je v tržaški občini izključno do 2.marca. Starši naj takoj tel. na St. 3995030 - Ul. Farneto,
MALI OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemajo od 8.30 do 12.30 od ponedetlka do petka
OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO
PUBUEST - Ul. Valdirivo 36-1. nad. Tel. 361888-Fax 768697
En glaZek rajnega na zdravje izpimo, ker danes je 50 let že mimo, ko sta bila si ženin in nevesta
Milko in Celesta
Se mnogo zdravih in srečnih dni jima želijo
sinova, snahi in vnuki vsi
3, soba št. 106. med 8.30 in 13. uro, da vam povedo kraj in datum zdravniškega pregleda. K pregledu nesite izpolnjeno vpisno polo, ki jo dobite na šoli. Pojasnila na tel. št. 431194, 366970 ali 226117.
SKLAD MITJA CUK obvešča, da se vsak dan vršijo popoldanski dopolnim pouk in individualne lekcije iz vseh predmetov, na vseh šolskih stopnjah. Informacije po tel. št. 212289 od ponedeljka do petka v dopoldanskem času.
SKD CEROVLJE-MAVHINJE priredi v petek, 8. marca, ob 20.30 praznovanje dneva žena v restavraciji Urdih v Mavhinjah ob veselih zvokih ansambla Kraški kvintet. Informacije in rezervacije - tel. št. 291078 ali 2916056 od 17. do 20.
MALI OGLASI
tel. 040-361888
DVE TELETI 14 dni stari prodam: sivorjave pasme po 7.000 lir kg, limousine po 8.500 lir kg. Tel. št. 228932.
NIVA 4x4, 68.000 km, bele barve, letnik 90 v odličnem stanju, VOLVO 740 tubo intercooler, letnik ’85, srebrno metalizirane barve, prodam. Tel. št. 040/228932, Draga 31, ob uri obedov.
PRODAM golf 1600 bele barve, pet vrat, letnik november ’89. Tel. št. 200783.
PRODAM po ugodni ceni avto Renault R 9, letnik ’83 v dobrem stanju. Ogled in informacije na tel. št. 251351.
PRODAM avto Alfa 33, 1500, berlina, 4x4, letnik ’86 za 2.500.000 lir. Tel. št. 040/220147.
PRODAM psičke pasme nemški ovCar z rodovnikom. Tel. št. 226713 ali 226536.
ZA prenašanje drvi, poljskega orodja in pridelkov išCem lahek, dvokolesni, ročni, kmečki voziček za kmečka opravila. Klicati v zgodaj z jutra ali pozno zvečer na tel. št. 327091.
NUJNO išCem pravno/sposobnega odvetnika za revizijo obsodbe v moje breme, ki se nanaša na dogodek pod volilnim sedežem št. 214 šole F.Milčinski - Katinara dne 5.4.1992. Poleg uradne dokumentacije nudim bistveno video/zvoCno dokumentacijo o dogodku, katero je tržaško sodstvo spregledalo. Za informacije tel. na št. 228779.
UNIVERZITETNA študentka nudi lekcije iz angleščine. Tel. St. 229234.
NUDIM lekcije slovenščine in matematike. Tel. št. 312935.
KREPKO zaokrožite vašo plaCo s promocijo kvalitetnih visoko potrošniških proizvodov, brez vsake obveznosti javite se za informativni sestanek na tel. št. 040/764055 g. Martin.
OSMICO sta odprla v Borštu Diko in Jordan Žerjal.
OSMICO je.odprl Igor Grgič, PadriCe 193. Toči belo in Crno vino.
OSMICO je odprl Josip Berdon, Pulje pri Domju
V ZGONIKU je odprl osmico Janko Kocman.
PRISPEVKI
V spomin na dragega Josipa Corbatti daruje njegova družina 200.000 lir za MePZ Slavec-Slovenec, 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Ricmanj, 50.000 lir za
Godbo na Pihala iz Ricmanj in 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
V	spomin na dragega očeta daruje Majda Corbatti 100.000 lir za GOS F. Venturini v Boljuncu.
V	spomin na Borisa Cuka, ob 7. obletnici, daruje družina 50.000 lir za Pihalni orkester Breg.
Namesto cvetja na grob Berta Baraccija daruje družina Kalc 50.000 lir za obnovo Stadiona 1. maj.
V	spomin na Berta Baraccija daruje družina Rojc z Davidom in Sandro 100.000 lir za obnovo Stadiona 1. maj.
Namesto cvetja na grob pokojnega Alberta Baracci darujeta Marcelo in Lidija Zahar 50.000 lir za cerkev v Boršti.
V	spomin na dragega prijatelja Alberta Baraccija darujeta Karlo in Nada Pavlic (Boršt 26) 50.000 lir za cerkev v Borštu.
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka.
t
Dne 22. t. m. nas je zapustil naš dragi
Emil Ravbar
Pogreb bo jutri, 24. t. m., ob 12.45 iz mrtvašnice v Ul. Pleta na repenta-brsko pokopališče.
Žalostno vest sporočajo sin Milan z ženo Ljubico, vnukinji Lorena in Karin, brat Francko ter ostalo sorodstvo
Repen, 23 .2. 1996
(Pogrebno podjetje Zimolo)
Ob bridki izgubi dragega oCeta Emila izrekata najgloblje sožalje sinu Milanu in družini
MePZ in župnijska skupnost Repentabor
23. 2. 1991	23. 2. 1996
Minilo je pet let, odkar nas je zapustil naš dragi
Cvetko Kante
V spomin
vsi njegovi
Trst, Ricmanje, 23.2.1996
SPREJEM OSMRTNIC
od ponedeljka do petka od 8,30 do 15. ure PUBUEST-Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax040 - 768697
ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6. - tel. 040-7796600
NOVICE
KRIZI IN TEŽAVE ŽUPANA
OBČINA / PREDSTAVITEV
H PRIREDITVE
Javna razprava SL o potrebi po institucijonalni preureditvi
V pokrajinski sejni dvorani bo danes, ob 18. uri, na pobudo svetovalske skupine Severne lige v deželnem svetu, javno srečanje na temo federalizma in prizidencijalizma. Govorili bodo dr. Luigi Marco Bassani, senator Pietro Fontanini, načelnica svetovalske skupine v deželnem svetu Anna Piccioni in deželni svetovalec Fabio Sirocco. Na srečanju bodo opredelili predvsem stališče do reforme krajevnih (zlasti deželne) uprav.
Nedeljsko popoldne s skupino 'Imagens do Brasil”
Društvo Lipizer je v program nedeljskih prireditev tokrat uvrstilo nastop glasbene skupine "Imagens do Brasil”, ki se ukvarja s poustvarjanjem črnske južnoameriške glasbe. Gre za vokalno in glasbeno skupino, ki jo sestavljajo Clara Giangaspero, Bruna Mauchigna, Cristina Chiandussi (pevke), Sergio Giangaspero (kitara), Maria Ginaldi (flavta), Gianni Seviroli in Massimiliano Marangoni (bobni). Koncert bo v nedeljo, 25. t.m. ob 17.30 v dvorani Luigi Fogar. Vstopnice so v predprodaji v turističnem uradu Appiani.
Prešernova proslava jutri v društvu A. Paglavec
Kulturno dmuštvo Andrej Paglavec v Podgori vabi jutri, 24.t.m. ob 20. uri na prireditev ob dnevu slovenske kulture. Priložnostni nagovor bo imel senator Darko Bratina, kulturni spored pa bosta oblikovala zbora Andrej Paglavec in Soča iz Nove Gorice. Prireditev bo v prostorih kulturnega društva.
Kulturni večer v Ronkah
SKRD Jadro, ki združuje rojake na Laškem, prireja drevi, ob 20. uri, v občinski sejni dvorani v Ronkah prireditev ob Dnevu slovenske kulture. Večer so si zamislili kot srečanje s publicistoma Joškom Šavlijem in Jankom Ježem. Srečanje bodo popestrih člani tržaške vokalne skupine Musiča noster amor, pod vodstvom Janka Bana. Prireditev je gmotno podprla Zadružna kreditna banka iz Starancana.
Obilica dela za gasilce
Naporen dan so imeli včeraj goriški gasilci. V križišču pred sodnijo so zjutraj pogasili ognjene zublje, ki so zajeli motor avtomibila, kmalu zatem pa so iz kanala v ulici Brigata Sassari potegnili očitno (živega) konja, ki je zbezljal jahačici, v Krmi-nu pa so pogasih ogenj, ki je, kljub hitremu posegu, povzročil precej škode v stanovanju v ulici Bancaria. Za nameček so jih proti večeru poklicali še v Gradišče, kjer je gorela suhljad ob Soči.
Guljufinja se je predstavila kot socialna asistentka
Dve ženski, od katerih se je ena predstavljala kot socialna asistentka, sta v Tržiču ogoljufali in okradli 81-letno ženico. Odnesli sta denar, krznen plašč in Se nekaj drugih stvari v skupni vrednosti okrog dvajset milijonov lir. Vse sta izpeljah presneto preprosto: socialna asistentka je žrtev zelo prijazno in ustrežljivo pospremila na dom. Ko so zadevo zve-deli policisti, je bilo seveda že prepozno.
Nezasedena odborniška mesta in navzkrižni veto
Zadnji je primer Baresi
Splet koncertov jazz glasbe
Prvi koncert bo 7. marco v kinodvorani Korzo
: 1
Je novo res zmeraj boljše od starega ? Dvomi se pojavijo brž ko začenjamo razmišljati o goriški pokrajinski in občinski upravi. Rekord ima nedvomno pokrajinska uprava, vendar pa gredo v tej smeri tudi na Občini, kjer se še zmeraj "lovijo” glede osebe, ki naj bi prevzela odbornistvo za urbanistiko, potem ko so pred kakšnim mesecem odslovili menda preveč odločnega in samostojnega odbornika Rosellija (vodil je resor za javna dela in urbanistiko) in ko je padla odločitev, da bi bilo le boljše, če bi resor spet razdelili.
Zupan je menda že našel primemo osebo (sam je sicer to zanikal), vendar pa se zdi, da je kljub temu da ima po zakonu proste roke, postal žrtev notranjih igric in izsiljevanj. Arhitekta Daria Baresija namreč koalicijski partnerji Nacionalnega zavezništva nočejo. Formalni razlog naj bi bilo dejstvo, da je bil Baresi že odbornik v času Tuzzijeve uprave, ko je Občina naredila nekaj napak ob razlastitvah in ki jih mora sedanja uprava plačevati (v dobesednem smislu). Dodatni razlog je menda tudi Bare-sijeva zelo močna strankarska opredelitev in angažiranost (je namreč na čelu stranke, ki je zrasla po razbitju krščanske demokracije). Pravijo, da bi imenovanje na odbomiško mesto povzročilo precej težav v gibanju in to ravno pred volitvami. Zupan je sicer zanikal, da bi on predlagal Baresija. Slo naj bi, menijo nekateri, za maščevanje desnega krila koalicije, ki vodi občino in
ki se je čutila prikrajšana takoj ob začetku mandata, ko naj bi župan postavil veto nad kandidatom, ki so ga predlagali v odbor. Tako ali drugače: odbor-niško mesto ostaja nezasedeno, kar je ob tolikih problemih sedanje uprave, dodatna težava. Stabilnost uprave je res zagotovljena z novim volilnim sistemom, ki pa sam po sebi ne more zagotoviti tudi učinkovitosti.
Današnja seja občinskega sveta, ki naj bi bila sicer v glavnem namenjena obravnavi proračunskih vprašanj, bo priložnost tudi za razpravo o zgoraj navedenih zadevah, ki so bistvenega pomena. Toliko bolj, ker je preizkusna doba sedanje občinske uprave že zdavnaj minila in izid znan.
Včeraj so na županstvu predstavili letišnji program srečanj z jazz glasbo. Pobuda je letos Ze sedma po vrsti. V vseh letih se je na go-riških koncertih zvrstilo več zvenečih imen te glasbene zvrsti in tako bo tudi letos. Na predstavitvi, katere so se udeležili občinski odbornik za kulturo Antonio De-vetag, glasbeni kritik Claudio Dona in vodja agencije Kappa Vu Gian-carlo Veliscig, strokovna organizatorja teh koncertov ter Lucio Tolloi, predstavnik zadruge potrošnikov Coop, ki je sponzor letošnjih koncertov, so predstavili bogat program, ki se bo letos odvijal v kinodvorani Corso. Ta prostor razpolaga z večjim številom
sedežev (približno 800), kar je prirediteljem omogočilo lažje delo pri izbiri nastopajočih. Letos ne bomo imeli nobenega skupnega imenovalca Štirih nastopov, zanimivo pa je, da so vsi nastopajoči, razen enega, Nea-meričani. Domovina te glasbe je letos zelo slabo predstavljena; tako tudi ni nobenega temnopoltega glasbenika (jazz je zrasel kot glasba ameriških črncev), kljub temu pa je izbor glasbenikov zelo kakovosten. Goriška srečanja z jazzom bo v četrtek 7. marca otvoril francoski pianist Michel Petrucciani s solo koncertom, 14. marca bo solo koncert imel angleški saksofonist John Sur-man. V sredo 20. marca bomo lahko poslušali trio v sestavi Miroslav Vitous (kontrabas), Dave Liebman (saksofon) in Airto Moreira (tolkala). Niz koncertov bo zaključil indijski tolkač Trilok Gurtu s svojim kvartetom.
Poleg koncertov, ki se bodo začeli vsi ob 21. uri, predvideva program tudi srečanja z jazz glasbo, ki se bodo odvijala vsak torek in petek od 5. marca do 2. aprila v večnamenskem središču v ulici Baiamonti.
Cene posameznih vstopnic in abonmaja za vse koncerte so ostale nespremenjene (25 tisoč za posamezen koncert, 80 tisoč za abonma), na razpolago pa bodo že od torka pri turistični agenciji Appiani in v kinodvorani Corso, pri Utat v Trstu in v trgovini ZoSo Musič Shop v Novi Gorici, kjer bodo prireditev predstavili danes. AW
Natečaj za dijake iz skupnosti A/J
Deželni zavod za evropske študije je tudi letos razpisal natečaj "Evropa in mladi” in ki se ga lahko udeležijo univerzitetni študenti, ter dijaki šol vseh stopenj. Pisne prispevke (največ 16 tipkanih strani) je treba poslati do 6. aprila na sedež zavoda IRSE v Pordenonu, via Concordia 7. Natečaja se lahko udeležijo študentje in dijaki z območja dežel delovne skupnosti Alpe-Jadran. Avtorje najboljših izdelkov bodo nagradili in sicer v obliki štipendij za študijsko bivanje in učenje jezikov, ob letošnjih počitnicah. Naj povemo, da so za univerzitetne študente predpisane teme o časopisih in časnikarstvu v Evropi, o zaščiti potrošnikov v Evropi, o ustanavljanju skupnih podjetij med evropskimi državami in Kitajsko itd. Dijaki višjih srednjih šol imajo na izbiro druge teme. Razpis natečaja dobijo interesenti na zavodu IRSE v Pordenonu tel. 35326 telefaks 34584.
VESELO NEDELJSKO POPOLDNE V GALLIANU
Upokojenski pust
ZDRAVSTVENA USTANOVA
Vodnik skozi birokracijo
Zanima predvsem trgovce z mesnimi izdelki
Člani Društva slovenskih upokojencev so se v nedeljo zelo prijetno zabavali na pustovanju, ki so ga priredili v znanem gostišču v kraju Galliano pri Čedadu. Družabnosti, na katero so se mnogi od-
pravili v maski, se je udeležilo preko sto članov in prijateljev društva, ki so ob prijetni glasbi, pravem vzdušju in seveda primerni postrežbi preživeli res lepo pustno nedeljo. Za prihodnje pu-
stovanje, pravijo, malo za šalo, malo zares, predvsem pa da bi člane spodbudili k aktivnejšemu sodelovanju, bodo maske obvezne. Na sliki - "maske” in udeleženka na nedeljski družabnosti.
V SOBOTO
Blanco na kongresu IS
Jutri popoldne bo v prostorih jezikovnega liceja "Paolino di Aqui-leia” kongres goriške sekcije ljudske stranke. Obnovili bodo statutarne organe sekcije in opredelili program, kar je še posebej pomembno spričo bližnjih volitev. Kandidat za tajnika naj bi bil Alberto De Fa-bris, ki je bil v vodstvu stranke že zdaj. Za kongres vlada precejšnje zanimanje ker napovedujejo prisotnost vsedržavnega tajnika Ge-rarda Bianca. Kongres bo ob 15.30. V dopoldanskem času pa pripravlja ljudska stranka študijski seminar v Koprivnem . Začel se bo ob 9.30 v socialnem centru, osrednja tema pa bo politično delovanje katoličanov na Goriškem, in iskanje izhoda iz sedanjega stanja, ki ga označuje zapiranje in samozadostnost uprave.
Med stotinami predpisov se gospodarski operaterji, pa naj gre za proizvajalce ali trgovce, težko znajdejo. Precej zapleteni so predpisi ki urejajo trgovinsko dejavnost, posebej pa prodajo mesa in mesnih izdelkov. Zdravstvena enota, oziroma veterinarska služba, je pred kratkim z izdajo vodnika poskrbela zato, da bi bilo glede urejanja raznih birokratskih zadev čim manj težav. Pred kratkim so vodnik predstavili na sedežu združenja trgovcev in sicer v sekciji mesarjev. Novost je predstavil načelnik veterinarske službe dr. Lova-ria, ki je naglasil predvsem možnost da interesenti, ki se zanimajo za odprtje novih prodajnih mest, oziroma obnavljajo mesnice, zaprosijo za preventivno mnenje. Gre
za obliko svetovanja, ki v kasnejši fazi, ko interesenti zaprosijo za izdajo dovolilnice, prihrani marsikatero težavo in predvsem zamudo. Zamuda pa, kakor znano, pomeni strošek. Seveda pot predhodnega mnenja ni obvezna pojasnjuje združenje ASCOM, vendar pa jo vsem članom točno priporočajo priporočajo, saj se je izkazala kot uspešna.
Dr. Lovaria je na srečanju povedal tudi, da je stanje, kar zadeva higienske in veterinarske predpise v mesnicah v goriški pokrajini nasplošno zadovoljivo, kar je tudi rezultat dobrega sodelovanja, med interesenti in pristojno službo.
Sodelovanje je torej utečeno, z novo pobudo pa bi ga radi še poglobili in odpravili tako marsikatero težavo, nesporazum itd.
KD ANDREJ PAGLAVEC - PODGORA priredi jutri, 24. februarja, ob 20. uri Prešernovo proslavo, ki bo na sedežu društva. Slavnostni nagovor bo imel sen. Darko Bratina, sodelovala bosta zbora A. Paglavec - Podgora in ”Soča” iz Nove Gorice.
Na	pobudo
ZDRUŽENJA RADIOAMATERJEV in BANCA Dl ROMA bo danes ob 20. uri v predavalnici zavoda Fermi predaval univerzitetni profesor inž. Matjaž Vidmar o razvoju komuniciranja preko računalnikov.
3 OBVESTILA
KSD VIPAVA prireja tečaj kotalkanja, ki se bo začel 1. marca in bo trajal dva meseca. Vabljeni so otroci od 4. leta dalje, kotalke bodo poskrbeli organizatorji. Trening bo ob petkih in sicer od 17. do 18.30, v občinski telovadnici v Sovodnjah. Informacije pri Barbari tel. 882091 in Marinki tel. 882043.
Sekcija VZPI/ANPI na Vrhu sklicuje danes, 23. t.m. kongres. Odvijal se bo v KSC Danica s pričetkom ob 19. uri.
KONGRES SEKCIJE VZPI/ANPI za Gabrje, Rupo in Peč bo tudi danes in sicer ob 18. uri v gostilni Pri Marinotu v Sovodnjah.
Zveza slovenskih kulturnih društev KD Oton Župančič - Štandrež
vabita
danes, 23. februarja 1996, ob 20.30, v malo dvorano Kulturnega doma na
ŠTANDREŠKI
VEČER
Sodelujejomovinar
Marko VValtritsch in MePZ “Oton Župančič” Štandrež
	
g	IZLETI
DRUŠTVO	KRVO-
DAJALCEV IZ SOVODENJ,
vabi na izlet v Prago od 25., do 28. aprila. Pojasnila in prijave pri Ljubici Butko-vič, tel. 882302 do 28. februarja.
______________KINO
GORICA
CORSO 17.30-19.45-22.00 »Babe - il maialino coraggioso«. Film kandidat za sedem Oscarjev.
TRŽIČ
COMUNALE 18.00-20.00-22.00»L’ussaro sul tetto”. J.P.Rappeneau.
u LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
OBČINSKA 2 pri
Sv.Ani, Ul.Garzarolli 154, tel.522032.
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
CENTRALE, Trg Republike 26, tel. 410341.
POGREBI
Ob 11. uri, Michele Mule, iz splošne bolnišnice v cerkev na Rojcah in na glavno pokopališče.
PODATKI O GIBANJIH MODNE INDUSTRIJE
Vse večji uspeh italijanske mode na tujih trgih
MILAN - Od časa do časa, v zadnjih časih pa kar zelo pogosto, italijanski mediji poročajo o uspehih tukajšnje mode na tujih trgih in o povečanem izvozu oblačil in usnjarskih izdelkov. Do tega prihaja takrat, ko so na renomiranih sejmih modni defileji, pa tudi ob enkratnih predstavitvenih nastopih. Zadnji tak nastop je bil na Kitajskem, kjer novopečeni bogatini zelo radi segajo po italijanskih modnih izdelkih. Podatke o gibanju modne industrije pa najdemo v poročilih o polletnem ah enoletnem gibanju izvoza.
Tudi v tem sektorju je razmeroma nizka vrednost lire eden izmed razlogov za povečan izvoz, vendar ne gre zanikati vloge krea-torstva, ki vidno spodbuja izvoz oblek in obutve. Ne gre samo za izdelke velikih modnih kreatorjev, pa čeprav se je treba prav njim zahvaliti za izredno reklamo. Na obisku v kakšnem tujem mestu bomo v izložbah pogosto videli obleke, čevlje ah torbice z oznako »Made in Italy« ter z blagovno znamko proizvajalca, ki je v Italiji znana. V tujini pa zadostuje že tisti »Made in Italy« in uspeh je tu.
Lani so italijanski proizvajalci fakturirali 15.800 milijard lir samo za moška oblačila, kar je za 2, 8 odstotka več kot leto prej. Polovico izdelkov so izvozili, saj je vrednost izvoza dosegla 8.500 milijard lir, kar je 16 odstotkov več kot leto prej. Treba pa je upoštevati tudi nasprotno plat: tudi uvoz se je povečal, in sicer za 12, 6 odstotka in dosegel vrednost 3.600 milijard lir.
Do tod podatki o moških oblačilih. Celotna vrednost tekstilnih oblačil za moške in ženske je lani znašala 83.700 milijard, 6, 5 odstotka več kot leto prej. Za 16, 9 odstotka se je povečal izvoz, ki je dose-
gel 43.700 milijard lir vrednosti. Uvoz je bil večji za 20, 3 odstotka, vreden 18.900 milijard.
Največ tekstilnih izdelkov uvažajo Italijani iz držav tretjega sveta, kjer so proizvodne cene zelo nizke. Lani je bila na prvem mestu med izvozniki v Italijo Kitajska, vrednost njenega izvoza je dosegla 186 milijard lir (9, 5-od-stotni porast). Sledila je Tunizija s 185 milijardami; v tem primeru se je zgodil skoraj čudež, saj je v enem samem letu uvoz iz te afriške države narasel kar za 55, 6 odstotka. Romuni so s 171 milijardami na tretjem mestu, njihov porast je bil 76, 9-odstoten. Tudi v tem primeru je prišlo do občutnega porasta. Znano je, da italijanski kupci Romunom že dolgo diktirajo modo. Iz Francije so Italijani uvozili tekstilne izdelke v vrednosti 136 milijard, porast je bil 7, 8-odstoten. Tu gre za boljše izdelke, treba pa je upošte-
vati negativni vpliv razmerja med frankom in liro. Iz Bangladeša so Italijani uvozili blago v vrednosti 133 milijard, iz Indije za 107 milijard, iz Maroka pa za 100 milijard. Poceni kupljene izdelke v Italiji tudi prodajajo po nizkih cenah, najpogosteje v velikih trgovskih centrih, ki jih obiskuje zelo veliko kupcev.
Med odjemalci italijanskih tekstilnih izdelkov je na prvem mestu Nemčija. V to državo so Italijani lani izvozili nekaj več kot 25 odstotkov svoje prodaje na tuje, kar pomeni za več kot 10 tisoč milijard lir. V ita-lijanskem izvozu je Francija na drugem mestu (10, 7 odstotka), na tretjem so ZDA (10, 5), na četrtem pa Japonska (7, 2). Podatki o trendih prodaje na tuje so različni: naraščala je na Daljnem vzhodu, v ZDA, v Veliki Britanji in Franciji, upočasnjeval pa se je izvoz tekstilnih izdelkov v Nemčijo in Avstrijo.
Marko Waltritsch
Claudia Shiffer predstavlja italijanski model za zimo 1996 (telefoto AP)
Proizvodni ritem malo počasnejši
■ RIM - Analitiki Con-
findustrie so izračunali, da je dnevni pokazatelj industrijske proizvodnje, ki ne upošteva sezonskih učinkov, ta mesec upadel za 0,8 odstotka v primerjavi z januarskim in se vrnil na lansko junijsko raven. Nasproti februarju 1995 je bil proizvodni indeks za 1,1% višji, tako imenovani surovi indeks, v katerem ni vštet dan več zaradi prestopnega leta, pa znaša +5,1%.
V obeh prvih mesecih tega leta je indu-
strijska proizvodnja poskočila za 5,9% v primerjavi z ustreznim lanskim obdobjem, kar ^ pa izračunano v dnevni proizvodnji znese +1,9%. V primerjavi z zadnjim trimesečjem 1995 se je povprečna dnevna proizvodnja v letošnjem januarju in februarju skupaj zmanjšala za 1,8%.
Na področju prodaje je spet prvačil izvoz, ki je bil ta mesec za 7% večji kot februarja lani, medtem ko je prodaja na domačem trgu narasla za 4%.
LIRA
1585/4
PON TOR
1581,1	1586,7
SRE ČET
15749 1569,7
10829 10)4,8 1093,3	1082,6 1081,2
DM h 4"^ f p
Industrijska proizvodnja v FJK
TRST - V zadnjem trimesečju 1995 je bila industrijska proizvodnja v Furlaniji-Julijski krajini le Se za 5,7 odstotka večja kot leto poprej, medtem ko je znašal ob koncu drugega trimesečja porast 13,8%. Cene surovin so narasle za 10%, končnih izdelkov pa za 5%. Podatke je včeraj objavilo deželno Združenje industrijcev.
NOV INSTRUMENT ZA VASE VARČEVANJE
CERTIFICATI DEL TESORO ZERO-COUPON Z DVELETNO ZAPADLOSTJO
■	Zakladne vrednotnice CTZ se koristijo od 29. februarja 1996 in zapadejo 27. februarja 1998, datum ko bodo vrednotnice izplačane.
■	Nove zakladne vrednotnice so ”Zero-coupon“, to pomeni, brez kuponov za izplačilo obresti. Ob podpisu varčevalci položijo, kakor pri BOT, nižjo vsoto kot je nominalna vrednost vrednotnice; ob zapadlosti, po dveh letih, prejmejo nominalno vrednost vrednotnice neto po davčnih odbitkih.
■	Vrednotnice so dodeljene z dražbo , ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem brez osnovne cene.
■	CTZ se lahko rezervirajo pri bančnih okencih do 13.30 dne 23. februarja Banca dTtalia ne sprejema rezervacij. Za rezervacije in podpise ni predvidena nikakršna provizija. Najmanjši znesek za rezervacijo znaša 5 milijonov lir.
■	Cena, ki bo iznešena na dražbi in donos bosta objavljena v časopisju.
■	Vplačila vrednotnic, po ceni iznešeni na dražbi, je treba poravnati 29. februarja
■	Posojilo je izdano z enojnim globalnim certifikatom, ki ga ima v depozitu Banca dTtalia. Certifikat je lahko deljiv in odgovarjajoči stroški so v breme prosilca.
■	CTZ se uradno kotirajo.
■	Podrobnejše informacije nudi vaša banka.
		22. FEBRUAR 1996	v LIRAH	
	<2 1	valuta	nakupni	prodajni
		ameriški dolar	1549,00	1596,00
		nemška marka	1070,00	1102,00
	1	francoski frank	310,00	319,00
	SI	holandski gulden	954,00	983,00
		belgijski frank	51,70	53,30
	II	funt šterling	2392,00	2465,00
		irski šterling	2466,00	2541,00
	P l!	danska krona	276,00	286,00
		grška drahma	6,40	6,80
		kanadski dolar	1125,00	1159,00
		japonski jen	14,70	15,30
	II	švicarski frank avstrijski šiling	1308,00 151,90	1348,00 156,50
		non/eška krona	244,00	252,00
	it <	švedska krona	229,00	236,00
		portugalski escudo	10,20	10,60
	:=	španska pezeta	12,60	15,30
	§	avstralski dolar	1156,00	1201,00
	§	madžarski florint	11,00	14,00
		slovenski tolar	11,50	12,10
	s	hrvaška kuna	265,00	290,00
		
22. FEBRUAR 1996	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1557,00	1587,00
nemška marka	1076,00	1094,00
francoski frank	309,00	319,00
holandski gulden	951,00	976,00
belgijski frank	51,77	53,57
funt šterling	2385,00	2465,00
irski šterling	2454,00	2549,00
danska krona	275,00	285,00
grška drahma	6,34	6,94
kanadski dolar	1122,00	1157,00
švicarski frank	1313,00	1338,00
avstrijski šiling	151,48	155,98
slovenski tolar	11,40	11,90
			
22. FEBRUAR 1996	v LIRAH		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	—	1569,750	—
ECU	—	1983,380	—
nemška marka	—	1081,250	—
francoski frank	—	314,140	—
funt šterling	—	2420,870	—
holandski gulden	—	965,470	—
belgijski frank	—	52,562	—
španska pezeta	, —	12,835	—
danska krona	—	279,560	—
irski funt	—	2490,720	—
grška drahma	—	6,528	—
portugalski escudo	—	10,385	—
kanadski dolar	—	1140,640	—
japonski jen	—	14,961	—
švicarski frank	—	1327,370	—
avstrijski šiling	—	153,720	—
non/eška krona	—	247,360	—
švedska krona	—	232,580	—
finska marka	—	348,210	—
avstralski dolar		1181,550	
			
16. FEBRUAR 1995	v DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	1.4625	1.4665	1.4705
funt šterling	2.2528	2.2598	2.2668
irski funt	2.3180	2.3250	2.3320
kanadski dolar	1.0583	1.0623	1.0663
nizozemski gulden	89.195	89.305	89.415
švicarski Irank	122.57	122.67	122.77
belgijski frank	4.8520	4.8620	4.8720
francoski frank	28.989	29.049	29.109
danska krona	25.790	25.850	25.910
norveška krona	22.838	22.898	22.958
švedska krona	21.166	21.226	21.286
italijanska lira	0.0210	0.9859	0.9293
avstrijski šiling	14.199	14.219	14.239
španska pesela	1.1830	1.1870	1.1910
portugalski escudo	0.9584	0.9614	0.9644
japonski jen	1.3887	1.3902	1.3917
finska marka	31,940	32.020	32.100

SODOBNI PLES / BEJART BALLET LAUSANNE V TRSTU
SANREMSKI FESTIVAL / NOCOJ
Vse mine in se vrača, ostaja čar življenja
Odlično odplešem izbor zelo različnih prizorov
Zadnjič mladi upi in slovo priljubljene skupine Take That
Življenje je sosledica trenutkov, ki ne tvorijo celote, temveč se stalno pretakajo, pri tem je težko (nepomembno) reci, kaj je bilo prej, kaj potem, saj preteklost stalno prehaja v bodočnost in je (trenutna) sedanjost. Svoje poglede, ki jih je v strnjeni obliki, a skrajno nazorno predal tržaškemu občinstvu na predstavitveni konferenci, Mamice Bejart že dolga desetletja pretaplja v večinoma uspešne in odmevne koreografije. Nenehni pretok Časa s starim, ki se vraCa in stalno prenavlja, je izrazito zaznaven v predstavi Ce que 1’amour me dit (L’art du pas de 2 - Deux), s katero mlada skupina Bejart Ballet Lausanne gostuje v teh dneh v tržaški dvorani Tripcovich. Gre za predstavo letošnje abonmajske ponudbe opere Verdi, ki pa odločno izstopa zaradi izjemnosti: prvič, ker
gre za plesno predstavo (sezona je prvenstveno namenjena operi), drugič in predvsem, ker je mednarodne kakovostne ravni. Po zasnovi je nekakšna lepljenka - Bejart je izbral posamezne prizore, v glavnem plese dvojic - in je tudi zato še posebej primerna za prvi stik s sodobno plesno ustvarjalnostjo. Kdor še ni videl sodobne plesne predstave, ne bi smel zamuditi te enkratne priložnosti.
Kot je povedal Bejart, je v tokratno predstavo želel povezati veC plesnih prizorov, ki jih je ustvaril v razmeroma dolgem obdobju (najstarejši so iz let ’70). Tokrat je poudaril predvsem nemško (na samo) glasbeno ustvarjalnost, saj je naslov povzet po baletu na Mahlerjevo glasbo in je v tokratni predstavi zadnji prizor, glasba tega avtorja pa je osnova tudi za druge prizore, med temi je tudi
»Adagietto« iz 5. simfonije, ki ga je Čudovito odplesal Gil Roman (na sliki ob mojstru med zaključnim poklonom), Sicer pa so vsi elani prejšnjih in sedanje skupine tehnično odlično pripravljeni, saj tudi nonšalantno prehajajo iz enega
plesnega stila v drug, praviloma lepi in po možnosti mladi.
V nemški glasbeni svet, ki ga v Bejartovem izboru zastopajo klasični in sodobnejši ustvarjalci, vanj pa je koreograf vključil tudi Straussa, posegajo afriški etnični ritmi, starodavna japonska glasba in pa Elling-tonov jazz (niz Shakespearovih likov na Ellingtonovo glasbo - v tokratni predstavi nastopa samo Hamlet -je še posebej posrečen). Bejart se pri predstavi poslužuje tudi besede, tokrat predvsem Friedricha Nietzcheja (v francoskem prevodu).
Bejart rad posega po in v svoja prejšnja dela, tako bo maja v Parizu predstavil predelano deveto Beethovnovo simfonijo, ki sodi med njegove monumentalne iij najbolj odmevne koreografije. Tokratna sestavljenka prizorov ljubezni, predvsem ljubezni do življenja, seveda ne učinkuje tako veličastno, zato pa iz nje veje neminljivi dah volje po življenju.
(hip)
Lutkovno gledališče Papilu z nadvse uspešno Brundarijo
Brundanja prihaja tudi v Trst: gre za jubilejno predstavo lutkovnega gledališča Papilu, s katero je leta '94 praznovalo desetletnico obstoja. Odtlej je postala prava mednarodna uspešnica, s katero sta Maja in Brane Solce lani sodelovala kar na 14 festivalih. Podobna gostovanja se jima obetajo tudi letos.
Tržaška predstava Brundanje, ki je primerna za gledalce vseh starosti, bo v nedeljo ob 11. uri v Kulturnem domu.
Al Bano 9. - Elio 1. To ni izid nogometne tekme, pac pa trenutno stanje na lestvici za izbor najlepše italijanske popevke 46. festivala v Sanremu. Predzadnje oz 9. mesto pevca iz Apulije je prav gotovo največje presenečenje letošnjega Sanrema. Na prvem večeru so vsi predstavili njihove skladbe, pravo tekmovanje pa se je začelo v sredo zvečer. Na oder gledališča Ariston je stopilo deset znanih imen in sedem mladih upov. Žirije so svoje delo opravile kar hitro in nekaj pred polnočjo je vseprisotni Pippo Baudo prebral lestvice od zadnjega do prvega mesta. Na deseto mesto se je v sredo uvrstila mlada Raffaella Cavalli, mesto pred njo pa je zasedel sanremski prilju-bljenec Al Bano. Baudo je nezadovoljstvo ob izidu prikril, dvorana pa je kar zaCela žvižgati. Morda se je v sestavi žirij ali v ocenah le teh končno spremenilo, saj so se z glasovanjem popolnoma oddaljili od standardnih sanrem-skih hitov. Moramo sicer reči, da je raven letos predstavljenih motivov zelo nizek.
Od tega mrtvila se oddaljuje motiv La terra dei cachi, s katero so Elio e le Storie Teše dosegli prav tako nepričakovano trenutno prvo mesto.
Za njimi dobimo veronsko pevko Spa-gno, na dobrem tretjem mestu se nahaja mladi Massimo Di Cataldo s skladbo Se adesso te ne val Na Četrtem mestu se z istim številom točk nahajata Paola Turci in Amedeo Minghi, šesti je duo Aleandro Baldi in Marco Guerzonin, sedmi Michele Zarrillo, ki bo 8. marca nastopil v Park Hotelu v Novi Gorici, komaj na osmem Luca Barbarossa, na devetem in desetem pa, kot smo že rekli Al Bano in Raffaella Cavalli.
Žirije so glasovale tudi za mlade talente, med katerimi se je na prvo mesto povzpela mlada Syria. Sledita mu pevka Camilla in duo Jalisse. Na Četrtem mestu se nahaja Olivia, na petem novinar iz Padove Lean-dro Barsotti, na šestem Alessandro Errico, na sedmem in zadnjem pa Alessandro Ma-
ra.
Rekli smo, da je letošnji Sanremo glasbeno pod vsakim pričakovanjem. Skladbe, ki jih izvajalci oz. glasbeni holdingi pripravijo za Festival niso nikoli bile najboljše, vseeno pa se je kdo potrudil. Tudi skladba, ki je trenutno na prvem mestu, La terra dei cachi, je ena med najslabšimi, kar jih je skupina Elio e le Storie Teše zapela. Nekateri starejši motivi, in brez dvoma tudi druge skladbe, ki sestavljajo njihov novi album, so bistveno boljše.
Festival je bil na prvih večerih zanimiv tudi zaradi številnih cvetk. Ozvočenje ni tako brezhibno, kot so napovedovali, saj se je v torek dvakrat zataknilo, in sicer pri kitari Pat Methenyja (klavir pridne Rite Mar-cotulli je skozi preglašal kitaro ameriškega mojstra) in kitari Luigija Schiavoneja, partnerja Enrica Ruggerija, ki je celo zagrozil, da zapusti festival. Tudi na drugem veCeru je prišlo do zapletov in Amedeo Minghi je moral celo prekiniti izvajanje. Veliki orkester, ki spremlja vse nastopajoče, ki morajo seveda peti v živo, se je kar dobro odrezal. Istega ne moremo reci o Pippu Baudu, ki je večkrat zgrešil imena nastopajočih, med obema »poma-gačicama« pa je dal več prostora Argen-tinki Valerii Mazzi, Sabrino Ferilli pa postavil nekoliko v ozadje.
Nocojšnji program predvideva nastop vseh štirinajstih nastopajočih v kategoriji mladih upov, ime zmagovalca bo znano proti polnoči. Žirijo bo danes sestavljajo 1.500 ljudi (vCeraj in v sredo 1.000), zmagala bo tista pesem, ki bo imela najvišji seštevek točk nocojšnjega in prejšnjih veCerov.
Danes bo v Sanremu tudi večer najstnic, saj bodo - skoraj gotovo zadnjic v Italiji -nastopih tudi priljubljeni Take That. San-remskega festivala pa se je udeležila tudi Tina Turner (foto AP).
Aleš VValtritsch
IN MEMORIAM
Tih odhod marinista Vladimirja Ražma
Zadnjega januarja je v Trstu tiho umrl Vladimir Raženi, ljubiteljski slikar-mari-nist in pomorščak. Za njegovo smrt smo izvedeli šele te dni, sicer bi se ga vsaj z nekaj besedami spomnili že prej. A brez slovesa vendarle ni odšel. V slutnji prihajajoče smrti je svojcem naročil, naj ob nastopu usodnega trenutka o tem obvestijo slovenski konzulat v Trstu. Drugega menda ni dodajal, saj bil je Človek izjemne skromnosti, želel pa je očitno tudi tako izpovedati svojo slovensko zavest. Na pogrebu mu je zato preproste, a občutene besede slovesa izrekel slovenski konzul v Trstu Tomaž Pavšič. Govoril je njegovi predanosti svojemu rodu in matični domovini, saj je ob italijanskem in honduraškem želel imeti tudi slovensko državljanstvo, govoril je o njegovem smislu za lepoto, ki ga je gojil kot slikar morja (a sliki ena njegovih marin), na katerem je preživel velik del svojega življenja, govoril je o njegovem blagem značaju in prijaznosti,
ki jo je izžareval njegov nasmeh.
Kdo je bil Vladimir Ražem? Morda o njem kaj več ve le ozek krog ljudi, med katerimi se je gibal, morda prijatelji likovne umetnosti. In vendar je bil Človek široke razgledanosti, kot pomorščak je pre-plul svetovne oceane, spoznaval je tuje narode in tuje dežele, govoril je več jezikov, a je vendarle bil predvsem Slovenec s srcem in dušo, pa tudi z dejanji. Morda sodim med tiste, ki so ga vsaj malo bolje poznali, tudi jaz, ko je pred leti še kar pogosto prihajal v uredništvo Primorskega dnevnika na pogovor o tem ali onem, saj ga je vse zanimalo, o sebi pa ni govoril skoraj nikoli, morda je le tu in tam bežno omenil kakšno epizodo. Se najraje se je pogovarjal o slikarstvu in tudi razstave naših mojstrov je obiskoval, ne da bi pri tem bil za en sam hip v ospredju. Neka zadržanost je bila v njem, morda iz občutka svojega ljubiteljskega odnosa do likovnega ustvarjanja, odnosa, ki je izhajal
iz njegove osebne skromnosti, ki pa ni imel opravičila v njegovih likovnih stvaritvah ne-glede na to, da ni imel akademskega naslova in ni sodil med posvečene služabnike CopiCa. Slikal je iz notranje potrebe, slikal je element, ki ga je najbolj poznal in najpri-stneje doživljal - morje v tisočerih odtenkih njegove brezmejnosti. Bil je polnokrven marinist, ki jih v slovenskem slikarstvu ni ravno na pretek, Ce odmislimo mojstra
Alberta Sirka, Pavla Klodiča in morda še katerega. Slikal je tako kot je videl, a je vidno znal tudi interpretirati, znal je sliki dati dušo. Morje na njegovih slikah je živo v umirjenosti ali razgibanosti. Kakor ni veliko razstavljal, tako tudi ni znal svojih slik ponujati ali vsiljevati, zato jih na stenah slovenskih ustanov in domov ni mnogo. Za dve vem: ena je na sedežu SPDT v Ul. sv. Frančiška in druga v prostorih Patronata'v Ul. Cicerone.
Obe sta velikega formata z motiviko razburkanega morja.
Nekaj osnovnih življenjskih podatkov o Vladimiru Ražinu povzemam iz Slovenskega primorskega biografskega leksikona. Rodil se je 5. junija 1908 na Opčinah. Osnovno šolo je obiskoval v rodnem kraju, pri sv. Jakobu pa Ciril-Metodovo šolo. Leta 1921 se je z družino izselil v Ljubljano in tam končal meščansko šolo. V svet slikarstva se je začel uvajati pri kiparju Ivanu Zajcu in slikarskem restavratorju Mirku Šubicu. Sest let je bil v vojni mornarici, nato pa je dolgo let plul na trgovskih ladjah. Med vojno je služboval na ladji Rastrello, ki je bila torpedirana. Iz morja so ga rešili Nemci in pripeljali v Trst. Nekaj Časa se je zdravil, nato pa izkrostil priložnost in odšel v partizane in postal elan pomorske obalne komande pri IX. korpusu. Po odhodu jugoslovanske vojske iz Trsta je bil demobiliziran in se spet zaposlil v trgovski mornarici. Plul je do upokojitve leta 1967 največ
na honduraških ladjah in sprejel tudi državljanstvo te države. Po upokojitvi se je spet povsem posvetil slikarstvu. Svoje slikarsko znanje je izpopolnjeval z obiskovanjem galerij in muzejev povsod kamor ga je zanesla pot svetovnega pomorščaka.
Razstavljal je že kot mornar največ v ZDA, v Trstu pa prvič leta 1966 in nato še v letih
1968	in 1969, vedno na kolektivnih razstavah, samostojno pa je prvič nastopil leta
1969	v galeriji Pro Logo v Gorici. Se prej se je predstavil tudi v Neaplju. Leta 1970 je svoje marine razstavil tudi v Prosvetnem domu na Opčinah skupaj s škedenjskim slikarjem tihožitij in letnikov, Silvestrom Godino. O njegovih delih so pisali kritiki Bambič, Milic, Amadei, So-fianopulo in drugi.
Ker gre za izrazitega marinista, kakršnih med Slovenci res ni na pretek, bi bila najbrž umestna pobuda za popis njegovih dosegljivih slik, v glavnem olj.
Jože Koren
WALES / PREOSTALO NAFTO 2E PRETAKAJO
Zadnji trenutek omilili katastrofo
Zaplete zaradi brodoloma tankerja Sea Empress bi lahko pravočasno preprečili
LONDON - Pred Rtom sv. Ane se je včeraj začelo pretakanje preostalih 80 tisoč ton nafte iz rezervoarjev liberijskega tankerja Sea Empress. PredsinoCnjim je desetim vlačilcem končno uspelo potisniti in izvleci tanker s Ceri, na katere je nasedel pred tednom dni. Britancem je torej zadnji trenutek uspelo preprečiti eno najhujših ekoloških katastrof v zgodovini pomorskih prevozov. Vseeno pa se pred obalami južnega VValesa odvija ekološki zaplet, ki bi ga lahko preprečili z večjo strokovnostjo in odgovornostjo.
V sredo je laburistična opozicija v parlamentu zahtevala, naj minister za prevoze George Young in podtajnik za pomorstvo lord Goschen odstopita, ker sta navadno nesreCo zaradi zamud in neodgovornosti spremenila v ekološko tragedijo. Včeraj pa se je oglasil tudi lord Donaldson, ki je pred leti vodil preiskovalno komisijo o brodolomu tankerja Braer, iz katerega je v morje pred škotsko obalo leta 1993 izteklo kar 84.500 ton surove nafte. Lord Donaldson je prepričan, da bi lahko preprečili nesreCo tankerja Sea Empress, prav tako trdi, da bi po nesreči lahko hitreje in smotrneje ukrepali. Z njegovo oceno se strinja tudi sindikat uslužbencev obalne
straže. To seveda daje netiva polemikam in obtožbam raznih naravovarstvenih organizacij, ki obtožujejo Majorjevo vlado, da je s svojim popustljivim odnosom do naftnih družb in brodarjev posredno odgovorna za sedanjo nesreCo. Ekologi se med drugim upravCeno sprašujejo, kako so lahko dopustili prevoz nafte tik obale s tankerjem, ki nima dvojnega dna.
Sedaj Caka reševalce najhujše delo, ker bodo morali cimprej omiliti posledice izlitja. Naftni madež je že marsikje dosegel obalo, kjer so na delu ekipe, ki ročno odstranjujejo nesnago. To pa je le lepotilni ukrep, saj so ogljikovodiki že okužili ogromno površino morja in za nekaj let zapeCetili usodo vse morske favne in flore. Biologe ne skrbi samo usoda tisočih morskih ptic in morskih sesalcev, zaskrbljeni so tudi za ribje bogastvo in za školjke, ker je dobršen del težjih ogljikovodikov že precipitiral na morsko dno. Po izkušnjah, ki so si jih pridobili ob podobnem izlitju iz tankerja Braer, bo treba desetletja počakati, da se vzpostavi prvotno stanje. Trenutno se reševalci in prostovoljci ubadajo s pticami, ki s postale žrtev lepljive nafte.
_______VREME / NAJHUJSA ZIMA PO LETU 1985_
V Španiji in Franciji prave sibirske razmere
Danski in severni Nemčiji grozi novo poslabšanje
MADRID, PARIZ, BERLIN - Severna Španija je še vedno v primežu snega in sibirskih temperatur. Približno 50 tisoC ljudi is španskega podeželja je še vedno popolnoma odrezanih od sveta, zaradi snega pa je večina krajevnih cest in gorskih prelazov neprevoznih. Včeraj dopoldne sta dva potniška vlaka s 430 potniki obtičala v mali postaji v Mataporqueri (Kantabrij-sko gorovje). VeC kot meter visok sneg je odsvetoval nadaljevanje vožnje proti Santanderju. Španski meteorologi navajajo, da tako hude zime ne pomnijo od leta 1985, ljudi pa bodri napoved, da se bo vreme v prihodnjih urah izboljšalo. To trdijo tudi francoski meteorologi, ki upajo, da se bo končno izboljšal položaj tako v Normandiji kot v južni pirenejski Franciji, kjer so tudi včeraj vladale sibirske razmere.
S takimi obetavnimi napovedmi pa se ne morejo osrečiti ne Danci in ne Nemci. V prihodnjih urah, naj bi se na Danskem in v severni Nemčiji položaj še poslabšal. Danski radio in televizija sta ponovno pozvala ljudi, naj za ta konec tedna ne načrtujejo potovanj in naj raje ostanejo na varnih domovih. Na Mecklenburškem-Po-morjanskem) severovzhodna Nemčija) so še vedno zaradi snega zaprte številne ceste, otok Rti-gen pa se še vedno ubada s snežnimi zameti. Položaj se je nekoliko izboljšal v Schleswig-Hol-steinu, kjer pa že v prihodnjih urah pričakujejo novo poslabšanje.
V španskem San Sebastianu so se ceste spremenile v tekaške proge (zgoraj), neurje v južni Angliji je včeraj popustilo, tako da so se ljudje vrnili k svojim avtomobilom (spodaj) (Telefoto AP)
JUŽNA AFRIKA / BOJKOT BELIH
Temnopolti učenci prišli v skoraj prazne učilnice
JOHANNEBURG - V spremstvu krajevnih politikov, svojcev in prijateljev, ki naj bi preprečili morebitne provokacije, je 18 temnopoltih uCencev prestopilo prag šole v južnoafriškem Potgietersusu, v katero so do včeraj zahajali le otroci belopoltih Burov. Za temnopolte pa je bila rasodba, ki jim je dovoljevala vstop v šolo, prava Pirova zmaga, saj v učilnicah skoraj ni bilo belopoltih dijakov. Tisti redki pa so jokali, ker se pouk sploh ni začel. (Telefoto AP)
-IeGIPT / ARHEOLOSKO-TURISTIČNA PRIDOBITEV^
Vojska je zapustila Dahšur
Sedaj bodo končno dahšurske piramide dostopne turistom
DAHSUR - Gez nekaj mesecev bodo po 40 letih spet na ogled piramide v bližini vasi Dahshour, ki je bila še nedolgo tega vojaška baza. Po dvoletnih pregovarjanjih, sporih in izsiljevanjih so vendarle zmagali arheologi, ki so že dalj Časa opozarjali na veličino piramid, ki se lahko primerjajo le s piramidami v bližini Kaira.
»Vojaške oblasti sem opozoril, da bom, Ce se vojska ne bo umaknila iz Dahšurja, svetovno javnost obvestil, da Egipt uničuje svojo arheološko zapuščino,« je povedal Ali Hasan, državni podsekretar za arheologijo in »osvoboditelj« dahšurskih piramid. Poudaril je, da je to puščavsko območje neokrnjeno, zato lahko ljudje tam resnično občutijo egipčansko preteklost; v Dahšurju so namreč ostanki iz Časov starega in srednjega kraljestva. »Prav zato morajo biti dostopni tako arheologom kot turistom,« je poudaril Hasan, ki je s predstavniki obrambnega ministrstva vodil pogajanja o umiku vojske iz vasi.
Od leta 1956 sta v vasi le vojska in državna naftna družba Suez Petroleum Company. Vojska bo svojo bazo premaknila nekaj kilometrov stran od Dahšurja, ki leži približno
40 kilometrov južno od Kaira, poleg piramid pa so tu še številni drugi zgodovinski spomeniki. Faraon Amenemhat III. iz 12. dinastije je dal zgraditi zid iz blatnih opek, njegovi ostanki pa so vidni še danes. V vas je prihajal lovit race tudi kralj Faruk.
Navadni smrtniki bodo torej lahko prvič vstopili v drugo naj-vecjo egipčansko piramido, ki je bila pred veC kot 4500 leti zgrajena za faraona Senefera. Od nje je večja je le piramida njegovega sina Keopsa. Se-neferova piramida spominja na paviljon, zgrajena je pod dvema različnima kotoma; tam, kjer je najmanjši, naj bi bil po ocenah arheologov pokopan faraon. Kraj je po mnenju poznavalcev izrednega pomena, piramide pa niso nic manj mogočne kot tiste v Gizi, čeprav so dolgo veljale za pozabljene. Zgodovinske znamenitosti v Dahšurju naj bi prvi turisti obiskali že junija Lahko si bodo ogledali vse piramide, saj je škoda, ki so jo naredili tatovi in čas, že popravljena. Lani so arheologi izpod ostankov zidu pri Senusertovi piramidi izkopali več zlatih okrasnih predmetov. Prepričani so, da bo Dahšour kmalu vključen v seznam egipčanskih turističnih krajev.
NOVICE
Štiri žrtve tsunamija, deset ribičev pogrešajo
LIMA - V tako imenovanih valovih tsunami, ki jih je sprožil potres na morskem dnu v bližini severozahodne perujske obale, so umrli štirje ribici, najmanj deset pa jih še pogrešajo, je sporočil perujski inštitut za geofiziko. Za tsunami j e je značilno, da jih ni mogoče zaznati, preden ne dosežejo obalnih voda, in da lahko dosežejo višino nekaj metrov. Potres na odprtem morju, 210 kilometrov od perujskega obalnega mesta Chimbote, je povzročil od tri do šest metrov visoke valove, ki so poplavili ožje obalno območje. V ribiškem kraju Chimbote so valovi porušili več hiš, zato je brez strehe ostalo približno 80 ljudi. Potres je po podatkih perujskega seizmološkega inštituta dosegel moC 5, 7 stopnje po Richterjevi lestvici, po podatkih japonskih ustanov 7, 1 stopnje, po podatkih ameriških pa 6, 7 stopnje po Richterjevi lestvici. Japonske oblasti so prebivalce vzhodne obale opozorile na morebitno nevarnost, saj pričakujejo, da bodo valovi dosegli tudi Japonsko.
Solna kislina na avtocesti
VVASHINGTON - V koloradskih hribih pri Tennesseejskem prelazu sta iztirili lokomotivi in 25 vagonov tovorne kompozicije. V nesreči sta izgubila življenje strojnika, iz prevrnjenih cistern pa so se proti dolini izlile ogromne količine solne kisline, ki so preplavile avtocesto 24 pred zimskošportnem središču S ki Cooper. Oblasti so zaprle cesto in evakuirale prebivalce iz zimskošportnega centra. To je že peta železniška nesreča v ZDA v tem mesecu.
SVET
Petek, 23. februarja 1996
SPORAZUM MED RUSIJO IN MEDNARODNIM DENARNIM SKLADOM
Milijarde za reševanje reform
Moskvo je sprejela ostre pogoje IMF
MOSKVA (Reuter) - Rusija in Mednarodni denarni sklad (IMF) sta včeraj dosegla načelni sporazum o novem, deset milijard ameriških dolarjev vrednem posojilu, potem ko se je Rusija uklonila zahtevam IMF-a o ukinitvi izvoznih carin pri trgovanju z nafto in plinom.
Upravni vodja IMF Michel Camdessus je včeraj na novinarski konferenci v Moskvi povedal, da je bil po enodnevnih dogovarjanjih, ki se jih je udeležil tudi ruski predsednik Boris Jelcin, sporazum o posojilu končno sklenili. »Vlada mi je že posredovala vse ključne dokumente, ki zagotavljajo Ruski federaciji finančne ugodnost za tri leta (-EFF),« je zatrdil Camdessus in dodal, da bi IMF lahko nakazal Štiri milijarde dolarjev vredno posojilo po mesečnih izplačilih že letos in tako omogočil nemoten potek ruskih gospodarskih reform. Rusija se je morala v zameno med drugim obvezati, da mesečna inflacija v državi do konca tega leta ne bo presegala enega odstotka ter da proračunski primankljaj v
tem letu ne bo večji od Štirih odstotkov domačega bruto proizvoda (-GDP). Ruski finančni minister Vladimir Panskov je včeraj tiskovni agenciji Itar-Tass povedal, da je Rusija pristala tudi na ukinitev izvoznih carin za nafto in plin v tem letu. Razložil je, da je direktor uprave IMF Michel Camdessus zahteval ukinitev carin - 20 ekujev na tono nafte in dva ekuja na tono naravnega plina - že z začetkom aprila, ruski predstavniki pa so želeli pridobiti več časa. Končno so se domenili, da bodo carine na izvoz plina ukinjene 15. marca, carine na izvoz nafte pa 1. julija tega leta.
Rusija in IMF sta se o sprostitvi finančnih olajšav za obdobje treh let dogovarjala več mesecev. Pogajanja so se zaradi ru-
skih izvoznih carin na nafto in plin, ki predstavljajo največji vir dohodkov v ruskem vladnem proračunu, neprestano vrtela v krogu. Omenjene carine naj ne bi bile - kot so trdili predstavniki IMF - v skladu z zakoni tržnega tekmovanja, zato bi jih bilo potrebno čim-prej ukiniti. Rusija pa se je zavzemala za postopno ukinitev carin. Voditelj IMF-a je včeraj za ruski dnevnik Izvestja povedal, da sta se obe strani med pogovori zavzeli za visoko produktivnost ruskega gospodarstva ob nizki inflaciji. »Ni toliko pomembno, koliko denarja smo ponudili. Pomembnejše je, kakšno strategijo bo Rusija ubrala v prihodnjih treh letih,« je poudaril Camdessus. IMF je Rusiji v preteklosti sicer že posodila več milijard dolarjev in ji s tem pomagala pri uravnavanju nestabilnega gospodarstva. Tokratna sprostitev finančnih sredstev pa bo največja doslej.
Nove diveizantske akcije upornih Čečenov
GROZNI (Reuter, dpa) - Čečenski uporniki so včeraj pri vasi Solkov-ska, 60 kilometrov vzhodno od glavnega mesta uporne kavkaske republike, v bližini meje z Dagestanom, razstrelili plinovod. Izbruhnil je velik požar, Id ga so ga specialisti plinovodne družbe že začeli gasiti.
Do eksplozije je prišlo ob peti uri zjutraj po lokalnem času, takoj potem pa so okoliški prebivalci sliSah strele iz avtomatskega orožja. Uprava plinovoda je zaprla dovod plina, ki v Čečenijo prihaja iz mskega Stavropola. Predstavniki oblasti domnevajo, da je eksplozija povezana s sredinim diverzantskim napadom na rafinerijo
v Groznem, kjer so uporniki zažgali rezervoar s 3000 tonami surove nafte. »Provokacije mož generala Duda-jeva so nedvomno povezane, njihov namen pa je destabilizacija razmer v republiki,« je povedal Abdul Buga-jev, podpredsednik Moskvi zveste čečenske vlade.
Ruska vojska je poostrila varnostne ukrepe v Čečeniji, ker je danes 52-ta obletnica množičnega izgona Čečenov v Kazahstan, ki jo je ukazal takratni sovjetski voditelj Stalin. Vlada je prepovedala kakršne koli demonstracije v glavnem mestu, premier Doku Zavgajev pa je prebivalstvo pozval, naj se ne udeležuje
množičnih zborovanj in ostane mirno, da ne bi po nepotrebnem zao-strovali razmer. Približno 4000 pripadnikov čečenskega notranjega ministrstva je v popolni pripravljenosti, več pa je tudi policijskih nadzornih točk v Groznem. Spopadi med uporniki in rusko vojsko pri Novo-grozenskem se kljub trditvam Moskve, da so uničili tamkajsno skupino gverilcev, nadaljujejo. Od srede naj bi po podatkih tiskovne agencije Itar-Tass padlo šest ruskih vojakov, osem pa je bilo ranjenih. Uporniki, ki so se utrdili v sosednji vasi Cen-toroj, obstreljujejo ruske enote z minometi ter avtomatskim orožjem.
NOVICE
DVOUMNA SPOROČILA KOMUNISTOV ZJUGANOVA O TUJIH NALOŽBAH
Pozivi k miru na Severnem Irskem
LONDON (Reuter) - Nekdanji ameriški senator George Mitchell, ki je opravljal vlogo posrednika v mirovnih pogajanjih o Severni Irski, je včeraj pozval Iro, da obnovi premirje, sprte strani pa k vnovičnim pogajanjem. Obsodil je uporabo nasilja in dejal, da se mu zdi najpomembneje, da ponovno vzpostavijo premirje. Mitchell, kijev Londonu zaradi pogovorov z ministrskim predsednikom Johnom Majorjem o Bosni, je dejal, da je naloga ameriške vlade ponuditi podporo britanski in irski vladi. Mitchell kljub težavni situaciji še vedno ostaja optimist: »Najpomembneje je, da se obe shani strinjata, da so mirovna pogajanja nujna, nasprotja nastajajo šele na poti do pogajanj. Obe vladi si, vsaka na svoj način, prizadevata za uveljavitev svojih interesov, naša naloga pa je, da ju v prizadevanjih podpremo in jima ponudimo pomoč.«
Fundamentalisti se razglašajo za centraliste
ANKARA (dpa) - Fundamentalistična Stranka blaginje (RP) je po mnenju njenega voditelja Ne-cmettina Erbakana politični center Turčije. V včeraj objavljenem intervjuju v turškem časniku Hurriyet je Erbakan dejal, da se ostale stranke v Turčiji »pomikajo na desno ali levo.« O možnostih za sklenitev koalicije z nacionalno liberalno Domovinsko stranko (ANAP) je Erbakan dejal, da doslej ni nobenih težav. Ce pa koalicija z ANAP ne bo uspela, naj bi bila tudi konzervativna Stranka prave poti (DYP) pripravljena na koalicijo z RP. Vodja shanke ANAP Mesut Yilmaz je namreč postavil pod vprašaj koalicijo z RP, če ta namerava opustiti osnovna načela, kot je na primer stroga ločitev države in religije. Erbakan je tudi izjavil, da bodo v primeru koalicije z Domovinsko stranko ponovno preverili carinsko unijo z EU, ki je začela veljati 1. januarja.
Kralj Fahd spet na prestolu
RIAD (Reuter) - Kralj Savdske Arabije je včeraj po treh mesecih bolezni spet prevzel vodstvo te najmočnejše naftne države. Tako se je končala sedemtedenska vladavina princa Abdulaha, ki je vodil državne zadeve vse od 1. januarja in si je s tem, da mu je kralj začasno predal oblast, pridobil neuradno kandidaturo za kronskega dediča. Poznavalci ocenjujejo, da bo politika 74-letnega kralja Fahda po vrnitvi nekoliko mehkejša. Diplomate z Zahoda je kraljeva vrnitev nekoliko presenetila, saj niso pričakovah, da bo ponovno prevzel vse odgovornosti, vendar menijo, da se tudi ob spremembah v vodstvu dežele splošni politični nazor ne bi močno spremenil. To se je izkazalo tudi v času vladavine princa Abdulaha, ki je natančno izvajal Fah-dovo pohtiko in obdržal status quo.
Zahoda populistična retorika na skrbi
Kaj lahko oživljanje ruske komunistične partije pomeni za mednarodno gospodarstvo? Ker se večina medijev osredotoča zgolj na prijazen in uglajen obraz Ge-nadija Zjuganova, je na to vprašanje zelo težko odgovoriti. Toda od Zjuganova nikar ne pričakujte odgovorov. »To je zelo zapletena situacija in zagotovo bomo pridobiti strokovnjake, ki jo bodo preučiti,« je dejal komunistični vodja, ko so ga vprašati, kakšno gospodarsko zakonodajo bo predlagala njegova stranka. Nekateri namestniki Zjuganova pa so pripravljeni podati nekoliko jasnejšo vizijo komunistične gospodarske politike, za Wall Street Journal Europe pišeta Paul E. Tatum, predsednik ameriškega poslovnega centra v Moskvi, in Kira Nicole Todd, komentatorka časopisa Izvestja.
Vladimir Binov, ki je že od leta 1972 poslanec v dumi in je trenutno član parlamentarnega odbora za gospodarsko politiko, je dejal, da si žeti Komunistična partija Rusijo popeljati k bolj socialističnemu in protekcionističnemu gospodarskemu sistemu. »Privatizacijske programe bi morati spremeniti, tako da bi naravni viri ostati v vladnih rokah. Ostala podjetja pa bi morali prodati Rusom in to po primerni ceni,« je dejal. Ugotovimo lahko, da Binov le ima nekaj znanja o tržnem gospodarstvu. Ostali del svoje nenavadne politične mešanice pojasnjuje na naslednji način: »Delniške trge bi morali hitro vključiti v mednarodne borzne tokove. Tujcem bi ponuditi deleže, ne bi pa jim omogočili nadzora nad podjetji. Davke bi bilo treba znižati, sistem socialne varnosti pa bi moral navadnim državljanom omogočati več uslug.«
Komunisti mešajo štrene
Nekaj namigov o tem, kakšen odnos imajo komunisti do tržnih reform, lah-
ko dobimo tudi s pomočjo analizuanja glasovanja komunističnih poslancev v dumi. Marca 1995 so na primer predlagati revizijo Jelcinovega izvršnega ukaza o izvajanju druge stopnje privatizacije. Kmalu zatem so v dumi glasovali tudi proti prvi stopnji. Svojo odločitev so pojasniti s tem, da zakon, ki spodbuja razprodajo državnih podjetij, ne zagotavlja rasti industrijske proizvodnje. Pozneje je komunistična partija uspela spremeniti pravila, ki urejajo prenos privatiziranih delov državnih podjetij. Jelcinov gospodarski car Anatolij Cu-bajs je namreč predstavil načrt, po katerem naj bi deleži od prodajalca prehajali h kupcu, ne da bi katerega od njiju registrirati. Zaradi prizadevanja komunistov je postala registracija imen kupcev in prodajalcev obvezna pri vsaki transakciji. To je povzročilo velike birokratske zastoje, kar je mnoga investicijska podjetja prisililo k povsem odkritemu iskanju preprostejših, manj zakonitih načinov sklepanja poslov. Komuni-
sti so pomagali tudi pri zavrnitvi lastninske zakonodaje, ki naj bi privatnim investitorjem omogočila lastninske nakupe brez vladnega vmešavanja. Po zaslugi komunistov zakonodaja, ki jo je sprejel parlament, omogoča zgolj dolgoročne najemne pogodbe.
Nihče ni zaskrbljen
Kljub komunističnim napovedim zasuka v levo ni zaskrbljen nihče, ki se v Rusiji ukvarja z mednarodno trgovino. Mnogi trdijo, da se bodo reforme nadaljevale, tudi če bo na junijskih volitvah zmagal komunistični kandidat. Robert Langer, predstavnik moskovskega oddelka ameriškega odvetniškega podjetja Chadbourne, Parke, Hedman & Union of Advocates, je dejal: »Zjuga-nov nam je zagotovil, da bo vse v najlepšem redu. Reform ne morejo obrniti v drugo smer, ker jim bo oblast naložila veliko odgovornost. Najpomembnejša naloga po volitvah bo sprememba davčne zakonodaje, ki bo omogočila racionalno investicijsko okolje.« Nezaskrbljenost zaradi vzpona komunistov je pri tujih vlagateljih posledica prepričanja, da volilni rezultati ne pomenijo želje ljudi po povratku v stari sistem, ampak izražajo zgolj nostalgijo ob spominih na nekdanjo varnost. Vodilni politični in gospodarski analitik pri mirovnem inštitutu	Carnegie
Endowment Anders Ashmd je dejal, da so komunisti edini, ki imajo ideološko bazo. »Ljudje vedo, kdo so. V današnji Rusiji je
prav negotovost tista, ki povzroča največ strahov. Čeprav je njihov gospodarski temelj dvoumen, ljudje mislijo, da vedo, za kaj se komunisti zavzemajo.« S tem se strinja tudi Maksim Smislov, pravnik pri mednarodnem podjetju Baker and Mackenzie. Trdi, da se celotna vzhodna Evropa premika k levičarski ati socialistični politiki. Po njegovem ima Rusija zelo podobno kulturo in zato ni presenetljivo, da se bo prav tako pomaknila v levo. »Toda sedanja komunistična partija ni takšna, kot je bila njena predhodnica, saj položaj v Rusiji ni takšen, kot je bil nekoč,« je dejal Smislov.
Nekateri zahodnjaki celo namigujejo, da je zmaga komunistov na volitvah dokaz, da ima Rusija zdrav volilni sistem. »Zmago smo pričakovati. Nihče ni presenečen ati zaskrbljen. Nasprotno: celo zadovoljni smo, ker nam je končno uspelo v Rusiji nekaj pravilno napovedati,« je dejal predstavnik ameriškega veleposlaništva v Moskvi Dennis Curry.
Dobrotniška vloga tujcev
Komunisti Zjuganova s svojo podporo vsaj minimalni privatizaciji niso videti kot pristaši nekdanje sovjetske trde linije. Toda močnejši komunistični vpliv na ruski zakonodajni proces zna zelo otežiti poslovanje v Rusiji. Poslovneži se bodo morali soočiti z vlado, ki verjame v državni nadzor in lastništvo gospodarstva. To bi lahko pomenilo, da bodo imeli tujci zgolj vlogo vlagateljev in
dobrotnikov. Pomenilo bi lahko tudi povratek v čase, ko je bilo za vsak dokument treba pridobiti soglasje države. O vplivu komunistične vladavine na gospodarstvo je spregovorilo tudi nekaj uglednih vlagateljev in opazovalcev. Finančni velikan George So-ros je dejal, da bo zelo težko delovati, če bo komunistom uspel popolna vrnitev na oblast. Otto Latsis, član Jelcinovega predsedniškega svetovalnega sveta in politični komentator časopisa Izvestija, nove komuniste primerja z nacisti.
Težava modeme Rusije je v tem, da večini volil-cev osebna svoboda brez zaščitniške vloge države ne pomeni nič drugega kot revščino. Zakoni, ki upoštevajo pravilo lais-sez-faire, pa po mnenju volilcev namesto svobodne trgovine omogočajo zgolj mafijsko monopolizacijo poslovanja. Nedvomno žanjejo komunisti odobravanje velikega dela mskega prebivalstva, prav tako pa si zaenkrat še niso nakopali sovraštva mednarodne skupnosti. Možno je celo, da niso takšni podleži, kakršni so bili nekoč. Navsezadnje so obljubiti znižanje davkov in carin, toda to mora tako ali tako storiti vsaka stranka, ki si žeti zasesti predsedniški položaj. Za takšno politiko bi se morali zavzemati tudi gospodarstveniki, namesto da sedijo in samo čakajo, kaj se bo zgodilo. Kakšen pomen imajo nižje carine, če komunisti v državo ne bodo pustiti tujih poslovnežev, ki bi plačevali davke?
SRBI MNOŽIČNO ZAPUŠČAJO BOSANSKO PRESTOLNICO
Ustrahovanje s Pal je doseglo svoj namen
Prestavnki Noto so zo begunce odprli poseben koridor
SARAJEVO (Reuter) - V središču Vogošče sta goreli dve stanovanjski zgradbi. Za ogenj se manj kot 24 ur pred prevzemom oblasti sarajevske vlade ni zmenil nihče - prestrašeni prebivalci srbske narodnosti so se namreč zbrali-pred županovim uradom in ga nemočno prosili za pomoč.
Župan Rajko Koprivica nedvomno ve, kaj je občutil kapitan Titanika. Njegovo »mestece« se namreč potaplja in vse, kar lahko ponudi skupini 50 obupanih meščanov, so prazne besede tolažbe. »Vse bo še v redu,« je nemočno zatrjeval Koprivica. Vogošča je eno od petih sarajevskih predmestij, ki bo
20. marca prešlo pod nadzor federacije BiH, že danes pa-naj bi na omenjeno območje začeli prihajati policisti federacije. Novica o njihovem prihodu je povzročila paniko med srbskimi prebivalci, ki se bojijo maščevanja Muslimanov za 43-mesečno srbsko obleganje Sarajeva. Čeprav je včeraj v Bosni že tre-
tji dan močno snežilo, kar skoraj povsem onemogoča promet na tem območju, so tisti, ki so imeli kakršnokoli prevozno sredstvo, naložili svoje imetje in se odpeljali.
»Živim v muslimanskem stanovanju, kaj naj storim?« je župana vprašal neki mladenič. »Ne skrbite,« je odgovoril Koprivica, »ne morejo vas prisiliti, da se izselite.« »Kaj vendar govorite!« je zavpil mladenič, nekdanji vojak vojske bosanskih Srbov. »Saj se nisem z njimi tri leta igral, ampak boril. Poskušali smo vendar ubiti drug drugega.-Kdo me bo zaščitil, če nebom mogel od tod?« je zaman spraševal. Za njegovo varnost in varnost drugih prebivalcev srbske narodnosti v omenjenih petih predmestjih naj bi sicer skrbeli policisti OZN in pripadniki Nata, čeprav je bilo včeraj na Vogošči le malo pripadnikov tujih sil. Večina prestrašenih ljudi bo najverjetneje ostala v tem predmestju, saj le malo tovornjakov, ki so jih srbskim prebivalcem obljubile oblasti na Palah, pride do Vogošče. Vse, kar je s Pal prišlo v to predmestje, je bilo 30 lesenih krst za tiste, ki bi s
seboj radi odpeljali tudi umrle sorodnike.
Srbi se kljub izredno slabim razmeram izseljujejo tudi iz drugih predmestij Sarajeva. Pripadniki Nata so povedali, da je njihovo kontrolno točko v bližini Ilidže prešlo zelo veliko število avtomobilov, tovornjakov in traktorjev s prikolicami, ki so bili do zadnjega prostega centimetra naloženi z imetjem prestrašenih ljudi. Veliko Srbov je že zapustilo tudi svoje domove v Ilijašu severno od Sarajeva in Lukavici. Nekateri so najeli tovornjake, drugi pa le nemočno sprašujejo, kam naj-sploh gredo. Predstavniki vlade BiH in Nata so odprli posebno cesto, ki bežečim Srbom omogoča umik skozi prestolnico BiH. Tiskovni predstavnik Visokega komisariata ZN za begunce-Janovvski je dejal, da se njegov urad ne bo vmešal v množično selitev, če ne bodo ogrožena življenja. »Menimo, da ljudem ni treba oditi. K selitvi jih spodbujajo njihove oblasti. Propagandna akcija zastrahovanja s-Pal je uspela in moram reči, da gre za izredno cinično politično manipulacijo,« je dejal Janovvski.
Slovensko zunanje ministrstvo se je takoj odzvalo na incident v Hadžičih
LJUBLJANA - Služba za stike z javnostjo slovenskega zunanjega ministrstva je sporočila, da je zunanje ministrstvo Republike Slovenije po incidentu, ki se je zgodil v torek v občini Hadžiči v Bosni in Hercegovini, ko so oboroženi neznanci trem slovenskim državljanom, delavcem ljubljanskega podjetja Chemo, odvzeli vozilo in opremo, nemudoma ukrepalo. Ministrstvo je na incident prek slovenskega veleposlaništva v Sarajevu pisno opozorilo pristojne organe v Bosni in Hercegovini, visokega predstavnika mednarodne skupnosti Carla Bildta in admirala Leightona Smitha, poveljnika Natovih sil za uveljavljanje miru (Ifor). Zahtevalo je takojšnjo vrnitev odvzetega vozila in predmetov ter zaščito vseh slovenskih državljanov, ki se nahajajo v Bosni. Zunanje ministrstvo ob tej priložnosti opozarja tudi vse slovenske državljane, da potovanje čez območja, kjer legalni organi Bosne in Hercegovine še niso prevzeli oblasti, ni varno.
SRBI BEŽIJO IZ PREDMESTIJ SARAJEVA
Tisoče Srbov z osebnimi avtomobili, avtobusi in tovornjaki zapušča tiste predele bosansko-hercegovske prestolnice, ki bodo do 20. marca prešla pod nadzor hrvaško-muslimanske federacije. Vladna policija bo že danes začela patruljirati v Vogošči.
REUTER
0 km 5
________ANALIZA______
Mesto, ki še živi
Tako v vojni kot v miru so trenutki, ki razkrivajo pravo podobo določenega časa. Leta 1994 je minometni napad, ki je na sarajevski odkriti tržnici zahteval 69 življenj, razkril brutalno nasilje vojne na Balkanu. Danes pa preporod bosanske prestolnice simbolizira obljubo miru.
V Bosni še vedno obstajajo grožnje miru, ki ne bodo tako kmalu izginile. Srbi se še vedno zmrdujejo nad sojenjem vojnim zločincem, Muslimani in Hrvati se v Mostarju posmehujejo drug drugemu, muslimanska vlada pa zavlačuje z razpustitvijo vadbenih centrov, v katerih delujejo inštruktorji iranskega izvora. Toda ti problemi ne bi smeli izničiti napredka, ki ga predstavlja prebuditev bosanske prestolnice. V Sarajevu ostrostrelci tu in tam še vedno napadajo, mnogi predeli pa so še vedno v ruševinah. Toda Stephen Kinzer, dopisnik New York Timesa, poroča, da so si Sarajevčani v dveh mesecih nepopolnega miru hitro opomogli in zaživeli urbano in ko-zmopolitansko življenje, ki je mestu dolga predvojna leta dajalo zelo živahen utrip. Kavarne in butiki so ponovno odprti in na novo okrašeni, poulični trgovci so dobro založeni, cene hrane pa so se izpod oblakov spustile na znosno raven.
Prejšnji teden je pomočniku ameriškega državnega sekretarja Richardu Holbrooku, diplomatskemu impresariju daytonskega mirovnega sporazuma, uspelo prestrašiti predsednike Bosne, Hrvaške in Srbije ter lokalne voditelje. Vsi voditelji so se vnovič zavezali, da bodo spoštovali določila mirovnega sporazuma. Kaj to pomeni v praksi, bomo še videli. V nedeljo so v Rimu vse strani pozvale 50 tisoč Srbov, naj ne zapuščajo sarajevskih predmestij, ko bodo nadzor nad njimi prevzele vladne sile. Toda v torek so srbski voditelji-tem istim Srbom že ukazali, naj se izselijo. Tudi Hrvatje in Muslimani
so se v nedeljo sporazumeli o združenem Mostarju. To mesto je postalo šibka točka oblikovanja hrvaško-muslimanske federacije, katere uspešna vzpostavitev je bistvena za uspeh-daytonskega sporazuma. Tudi mostarski sporazum je propadel že v torek in mesto ostaja še naprej razdeljeno. Prav tako muslimanski vladi še vedno ni uspelo zadovoljivo pojasniti, kaj na njenem ozemlju počnejo iranski vojaški svetovalci, ki bi morali v skladu z daytonskim sporazumom že zdavnaj zapustiti državo.
Kljub vsemu pa je bilo v dveh mesecih po podpisu mirovnega sporazuma storjenega več, kot je bilo pričakovati. Sovražne si bosanske vojske so prenehale z boji in se umaknile proti novo dogovorjenim mejam. Natove sile so vdrle v srbska skladišča orožja in v iranske vadbene centre, s čimer so pokazale, da zmorejo in hočejo odgovoriti na vojaška izzivanja vseh strani. Mednarodno sodišče za vojne zločince z območja nekdanje Jugoslavije je še vedno dejavno in načela odgovornosti niso žrtvovali v korist diplomatske udobnosti. Najbolj pomembno pa je, da so začeli ljudje - vsaj tisti v Sarajevu - ugodnosti miru tudi čutiti. Ce bo hotel Nato te dosežke obdržati in jih še izboljšati, se bo moral zavedati, da so novoo-blikovane meje vsiljene, a jih bo treba kljub temu spoštovati. Ameriška diplomacija pa bo morala podpirati napore treh balkanskih voditeljev in njihovih lokalnih pribočnikov, ki so se zavezali, da bodo izpolnjevali vsa določila mirovnega sporazuma. Največji dokaz vrednosti tega sporazuma je bilo mogoče opaziti v nedeljo na sarajevski odprti tržnici. Ta je bila namreč polna prodajnih stojnic in kupcev, ki so lahko izbirali med velikimi količinami svežega sadja in zelenjave. To je bil prizor, za katerega je večina Sarajevčanov dvomila, da ga bo še kdaj doživela.
The New York Times
IZETBEGOVIĆ V BOLNIŠNICI
Bosanskega predsednika je po hudih naporih izdalo srce
SARAJEVO (Reuter) -Sedemdesetletnega predsednika BiH Alijo Izetbe-goviča so včeraj odpeljali v bolnišnico zaradi domnevnih težav s srcem, so sporočili iz Izetbegoviče-vega kabineta.
Podpredsednik vladajoče Stranke demokratske akcije Edhem Bicakčič je dejal, da bodo zdravniki sarajevske bolnišnice Koševo podali strokovno oceno predsednikovega zdravstvenega stanja in dodal, da Izetbegovič ni v življenjski nevarnosti. Bicakčič je tudi
povedal, da Izetbegovičeve zdravstvene težave ne bodo ogrozile normalnega delovanja sarajevske vlade. Vladna tiskovna agencija BiH je poročala, da so Izetbego-viča prepeljali v bolnišnico zaradi »nenadnih težav s srcem« in dodala, da predsednikovo zdravstveno stanje »zahtev« začasno razbremenitev«. V bolnišnici Koševo so zaradi zdravljenja Izetbegoviča uvedli izredne varnostne ukrepe, njegovi varnostniki pa so-vsem novinarjem prepovedali vstop v bolnišnico.
NOVICE
Smith pozval OZN, naj še počaka s preklicem sankcij
SARAJEVO (Reuter) - Poveljnik mirovnih enot Nata admiral Leighton Smith je Organizacijo združenih narodov pozval, naj za 48 ur preloži preklic sankcij proti bosanskim Srbom. Meni namreč, da je treba počakati, dokler bosanski Srbi ne bodo resnično spoštovali določil daytonskega mirovnega sporazuma in se udeleževali sestankov predstavnikov nekdanjih sovražnih vojsk.-Smith je obenem izrazil zadovoljstvo, ker predstavniki vseh strani spoštujejo določila vojaškega dela mirovnega sporazuma. Bosanski Srbi so predvčerajšnjim sicer izdali sporočilo, v katerem so sporočili, da bodo obnovili stike s predstavniki Iforja, vendar je poveljnik kopenskih enot Ifo-rja, britanski general Michael VValker povedal, da do obnovitve še ni prišlo.
Francija obnovila diplomatske stike z Beogradom
BEOGRAD (Reuter, M.M.) - ZR Jugoslavija in Francija sta po treh letih obnovih diplomatske stike. Francija je tako postala prva država Evropske unije, ki je na ravni veleposlanikov obnovila stike z Beogradom. Mesto francoskega veleposlanika v-ZRJ bo prevzel dosedanji odpravnik poslov Gabriel Keller, jugoslovanski veleposlanik v Parizu pa bo dosedanji predsednik zveznega ustavnega sodišča Bogdan Trifunovič. EU po ukinitvi sankcij še ni priznala ZR Jugoslavije kot ene od naslednic razpadle SFRJ; predstavniki EU so povedali, da se to ne bo zgodilo, dokler ZRJ ne prizna Makedonije.
Hrvaški železnčarji stavkajo
ZAGREB (Reuter) - Včeraj se je začela stavka hrvaških železniških delavcev, ki zahtevajo stoodstotno povišanje plač. Predstavniki sindikata so povedali, da se je 16.000 delavcev za stavko odločilo zaradi protesta proti nesprejemljivi ponudbi vlade, ki jim je pripravljena zvišati plačo le za 7.3 odstotka. Hrvaški radio je poročal, da stavka - za katero se še ne ve, kako dolgo bo trajala - ne bo prizadela mednarodnega železniškega prometa in železniškega transporta nafte ter vojaške opreme. Stavka hrvaških železniških delavcev je včeraj sledila neuspešnim pogajanjem sindikata in predstavnikov vlade o novi kolektivni pogodbi. Predstavniki sindikata železniških delavcev so pove-dali, da se vlada več mesecev z njimi sploh ni hotela pogajati. Železnčarji so zasedli ulice Zagreba le dan pred začetkom nove kampanje za povišanje plač in večje socialne pravice na Hrvaškem.
Družini slovenskih univeizitetnih mest se bo pridružil tudi Portorož
Ministrstvo zo šolstvo je zo potrebe nostojajoče univerze odkupilo hotel Korotan
PORTOROŽ - Danes bo na Fakulteti za pomorstvo in promet slovesnost ob predaji hotela Korotan. Predstavnik Slovenskih železarn, ki so bile dosedanji lastnik poCitnškega kompleksa, bo ključe predal ministru za šolstvo in šport Slavku Gabru. Hotelski kompleks v Portorožu tik pod območjem Fakultete za pomorstvo in promet je ministrstvo odkupilo za potrebe nastajajoče univerze v Slovenskem primorju.
Ministrstvo je novembra lani skupaj z obalnimi občinami podpisalo pismo o namerah za zagotavljanje pogojev visokega šolstva v občinah Izola, Koper in Piran. V njem je zapisano, da bo do leta 2000 urejen in zgrajen visokošolski kompleks v Portorožu. V prostorsko zaokroženem kompleksu na območju Fakultete za pomorstvo in promet, hotela Korotan in Jadralnega kluba Pirat bodo zagotovljeni prostori in razmere za dejavnost visokošolskih ustanov. Za srednjo pomorsko šolo, ki zdaj deluje v kompleksu, pa bo ministrstvo v letih 2001 in 2002 zagotovilo prostore na novi lokaciji. Za gradnjo in ureditev visokošolskega
kompleksa v Portorožu bo ministrstvo za šolstvo prispevalo 5 milijonov nemških mark, preostali potrebni denar pa bo zbran s pripsevki obalnih občin in gospodarstva.
Zamisel o visokošolskem središču ob morju živi že več kot desetletje. Za to območje je bil značilen zelo hiter razvoj, zato se je kmalu pojavil primanjkljaj visokoizo-braženih kadrov, ki jih tudi zdaj kljub visoki brezposelnosti ni dovolj. Študentje iz teh krajev so v Ljubljani pogosto našli tudi svojo življenjsko perspektivo in se po študiju niso vrnili domov. Naraščajoča potreba po kadrih, ki bi študirali na Obali in bi po študiju tu tudi ostali, je
privedla do pisma o namerah za ustanovitev visokošolskega središča na Obali, podpisanega pred tremi leti. Od lanskega novembra je javni zavod Visokošolsko središče Koper formalno že ustanovljen in prav včeraj je
dobil svoje prostore v Kopru. Na otvoritvi je bil tudi minister Gaber, ki je že od začetka kazal razumevanje za projekt obalne univerze, čeprav ne želi, da bi že zdaj uporabljali ta naziv.
V zadnjih nekaj letih
se je visokošolska dejavnost na Obali zelo razmahnila. V tem študijskem letu je na tukajšnjih visokih šolah vpisanih več kot tisoč rednih in sedemsto izrednih študentov. Nekdanja Višja pomorska šola
je ob svoji 35-letnici postala Fakulteta za pomorstvo in promet, na novo pa je nastala Viso-
Ministrstvo za šolstvo bo za gradnjo visokošolskega kompleksa zagotovilo pet milijonov mark
ka šola za hotelirstvo in turizem, ki ima v svojem prvem šolskem letu vpisanih 111 rednih in 60 izrednih študentov. Že dolgo uveljavljena koprska enota Pedagoške aka-
demije bo v prihodnjem študijskem letu uvedla redni visokošolski študij. Tedaj se bo začel tudi študij za prvih sto študentov na novi Visoki šoli za podjetništvo. V Kopru že deluje tudi Znanstvenoraziskovalno središče RS.
Visokošolsko središče Koper ima nalogo povezati vse visokošolske dejavnosti in usklajevati kadrovska, prostorska in druga vprašanja skupnega pomena. Trenutno so zlasti pereči prav prostorski problemi. Visoka šola za hotelirstvo in turizem gostuje na več različnih lokacij rdi in študentje se nenehno selijo med hotelom Metropol in FPP, Visoka šola za podjetništvo pa bo začela delovati kot podnajemnica v koprskem dijaškem domu. Današnja slovesnost ob prevzemu kompleksa Korotan je zato pomembna prelomnica v nastajanju tretje slovenske univerze.
Boris Vuk
Foto: Boban Pia vevški
ZAKLJUČEK SEMINARJA O KMETIJSTVU__________
Ohranimo živalske in rastlinske vrste, da omogočimo preživetje tudi sebi
Slovenija je med evropskimi državami biološko najbolj raznovrstna
LJUBLJANA - Danes se bo v Cankarjevem domu končal dvodnevni seminar o kmetijstvu, ki ohranja biološko raznovrstnost. Seminar je organiziral Slovenski sklad za naravo v sodelovanju s tremi ministrstvi: za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, za okolje in prostor ter za znanost in tehnologijo.
Čeprav slovenski parlament še ni ratificiral konvencije o biološki raznovrstnosti, ki so jo sprejeli leta 1992 v Rio de Janeiru, že potekajo nekatere dejavnosti za ohranitev biološke in krajinske raznovrstnosti pri nas. Slovenija se lahko med evropskimi državami pohvali z največjo biološko raznovrstnostjo (pravzaprav si ta »naslov« deli s Portugalsko), čeprav spada med najmanjše evropske države. Skrb za ohranjanje takega stanja ni le naloga
predstavitvi seminarja poudaril državni podsekretar v omenjenem ministrstvu Mladen Berginc.
Skupna kmetijska politika Evropske zveze že nekaj let izvaja ukrepe za ohranjanje biološke pestrosti. Najpomembnejši med njimi je kmetijski naravovarstveni program, ki z neposrednimi plačili nagrajuje ekstenzivnejše načine pridelave. S tem omogočajo pridelovanje nekaterih lokalno pomembnih poljedelskih, sadjarskih in vr-
Slovenski sklad za naravo je leta 1992 ustanovilo Prirodoslovno društvo Slovenije. Sklad naj bi podpiral naravovarstvene projekte, skrbel za ogrožene vrste, naravne vrednote in naravno dediščino. Prihodke za svoje deja-vnosti ustvarja z gospodarjenjem z ustanovitvenim premoženjem, darili in volili, s članarinami in donacijami, poleg tega pa tudi izdajajo in prodajajo različne publikacije ter organizirajo seminarje in drage oblike strokovnega usposabljanja. Dohodke, ki jih tako zberejo, namenjajo raziskovalnim, izobraževalnim in vzgojnim naravovarstvenim in ekološkim programom za raziskovanje in ohranitev ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Pomagajo tudi pri ustanavljanju in vzdrževanju naravnih parkov in rezervatov. Da preprečijo posege v naravo, ki bi uničili kako biološko vrsto ali celoten biotop, so včasih prisiljeni kakšno zemljišče celo odkupih. Sedež imajo v Ljubljani, na Novem trgu 2, telefonska številka pa je 061/ 221 914.
ministrstva za okolje in prostor, ampak morajo svoja prizadevanja na tem področju združiti vsi resorji, ki nadzorujejo posege v okolje, je na včerajšnji
tnarskih kultur. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jože Osterc je poudaril, da naše kmetijstvo z evropskim ne more tekmovati v količinah; naše mo-
žnosti so v kakovosti, pristnosti in krajevni tipičnosti kmetijskih izdelkov. Minister meni, da je pomemben premik na tem področju to, da so prenehali plačevati dodatek za izravnavo težjih pogojev pridelave na liter mleka. Zdaj plačujejo subvencijo na kravo, ovco ali kozo. »S tem smo dah prednost manj intenzivni reji in razmišljanju ter spodbujanju izdelave specifičnih, krajevno tipičnih izdelkov na domu,« poudarja minister.
Sergeja Sirca
ZDRAVSTVO / PEDIATRIČNA KLINIKA
Siemens podaril milijon tolarjev za novo stavbo
V akciji je doslej pomagalo že več kot tisoč donatorjev - Klinika računa tudi na pomoč države
LJUBLJANA - Nova pediatrična klinika dobiva vse oti-pljivejše oblike. V sklad, Id deluje dobro leto dni, se je lani steklo 27 milijonov tolarjev. Več kot tisoč donatorjem se je včeraj pridružilo podjetje Siemens, d. o. o., Ljubljana, Id je odboru za gradnjo klinike podarilo milijon tolarjev.
Donatorski prispevek je prva takšna poteza podjetja Siemens, ki v Sloveniji poleg drugih izdelkov tega svetovno znanega proizvajalca trži predvsem vrhunske medicinske aparate. Pomoč načrtovani gradnji je, kot je povedal direktor Janko Hrovatič, v skladu s filozofijo in vizijo Siemensa, ki vključuje optimalno pomoč hudo bolnim. Predstojnik pediatrične klinike prof. dr. Ciril Kržišnik je ob prejemu simboličnega milijonskega čeka dejal, da poleg nesebične pomoči posameznikov in podjetij računajo tudi na pomoč države, saj je pediatrična klinika vrhunska zdravstvena ustanova za otroke in mladostnike iz vse Slovenije, kar pomeni, da je namenjena kar četrtini celotnega prebivalstva države. Otroci, ki jih je bilo samo lani hospitaliziranih 7750, bivajo v povsem neustreznih razmerah. Pol stoletja stara zgradba bolnišnice ni potresno vama, v njenem južnem traktu pa je name-
sto armiranega betona žica, ki je včasih oklepala okupirano Ljubljano. Svojska težava so postelje za matere (te naj bi bile čim bolj prisotne pri zdravljenju otrok), na oddelku za šolske otroke sta samo dve stranišči in dve kopalnici za 25 otrok... Ena največjih težav pa je oddaljenost klinike in mestne otroške bolnišnice v njenem sklopu od kliničnega centra, zaradi česar so potrebni številni prevozi otrok v KC in nazaj. Nova klinika, za gradnjo katere bi bilo potrebnih 80 milijonov nemških mark, naj bi stala med osrednjim objektom Kliničnega centra in Bohoričevo ulico, tako da bi bila povezana z diagnostičnim in urgentnim blokom ter s pediatričnim oddelkom kirurških strok na KC.
Na ministrstvu za zdravstvo so pripravili osnutek zakona o spremembah zakona o investicijah v javne zdravstvene zavode. Med spremembami so predvideli tudi novo zgradbo pediatrične klinike. Odbor za novogradnjo si prizadeva za zagotovitev dodatnih proračunskih sredstev in nasprotuje njihovemu prerazporejanju na račun drugih zdravstvenih ustanov. Nekateri pa razmišljajo tudi o posebnem zakonu o gradnji pediatrične klinike.	Katarina Novak
DEMOKRATSKA STRANKA / KRITIČNO O DELU KOALICIJE
LDS in SKD zavzeto privatizirata državo
Vladna kolalidja poskuša ustvariti politični sistem, ki bo v korist njenim interesom
LJUBLJANA - Predsednik Demokratske stranke (DS) Tone Peršak je na tiskovni konferenci poudaril, da je temeljni problem slovenske politike v tem, da sicer imamo formalno demokracijo, vendar večina politikov uporablja partijski miselni vzorec. Po njegovem je »način razmišljanja popolnoma identičen tistemu, kakršen je bil pri partiji v tistih najbolj trdih časih.
Peršak je vladnima strankama očital razumevanje države kot njune lastnine. Pojav privatizacije države - nanj so predstavniki DS že opozarjali - naj bi se okrepil zlasti z nastopom dvojne koalicije. Prilaščanje države naj bi bilo še posebej očitno na področju kadrovske politike. Predsednik DS je opozoril na stalna pogajanja liberalnih in krščanskih demokratov o nameščanju strankarskih ljudi na pomembne položaje. Pri izbiri kandidatov naj bi bila bistvena njihova politična opredeljenost, strokovna znanja naj bi bila manj pomembna.
Po Peršakovem mnenju je razumljivo,
da so ministri strankarsko opredeljeni, saj je vlada političen organ. Mesta na nižjih ravneh državne uprave - Peršak je omenil državne sekretarje, svetovalce, vodje inšpekcijskih služb - pa naj bi zasedli politično neodvisni ljudje, saj to zahtevata tako ustava kot tudi zakon. Vladni stranki naj bi zanemarjali ustavna in zakonska določila, saj naj bi ju pri izbiri ljudi vodili izrazito strankarski interesi. Kadrovska politika vladajoče koalicije sega po Peršakovem zatrjevanju tudi do vodilnih mest javnih skladov, javnih podjetij in velikih gospodarskih podjetij.
Primer razumevanja države kot strankarske lastnine so po mnenju vodstva DS tudi pogajanja vladnih partnerk o spremembah volilne zakonodaje. Pogajanja naj bi potekala le med LDS in SKD, brez sodelovanja ostalih strank, saj naj bi vladni stranki poskušali ustvariti takšno podobo političnega sistema, ki bo prilagojena njunim interesom. Bojan Šuštar
KS Gradin ne bo predmet kupčij
KOPER - Krajevno skupnost Gradin je v sredo obiskal minister za zunanje zadeve Zoran Thaler. Krajevna skupnost globoko v zaledju koprske občine, ob hrvaški meji, obsega naselja Topolovec, Gradin in Pregara.
Po osamosvojitvi Slovenije je približno 520 prebivalcev teh krajev meja odrezala od sosedov, prijateljev in sorodnikov na hrvaški strani, pa tudi od njihovih posesti, ki jih imajo mnogi tam. Tako morajo sedaj v slaba dva kilometra oddaljeno sosednjo vas po ovinku čez mejni prehod in tako prevoziti 15 kilometrov. Zato že dalj časa zahtevajo, da bi na njihovem območju odprli maloobmejni prehod. Minister Thaler je krajanom zagotovil-podporo pri tej njihovi zahtevi. Za reševanje problema pa je seveda treba pridobiti tudi hrvaško stran. Pri tem je najpomembnejša sklenitev sporazuma o maloobmejnem prometu s Hrvaško, o katerem se še pogovarjajo. Ministru so krajani v pogovora omenili tudi govorice, po katerih naj bi njihovo območje prišlo v poštev za meddržavno menjavo, s katero bi Slovenija dobila ozemlje na Savudrijskem polotoku. Thaler je zavrnil takšne strahove in zagotovil, da do takšnih pogovorov s sosedi ne bo prišlo. Med problemi je bilo med drugim omenjeno tudi vprašanje Mlinov pod Sočergo, ki so vpisani v naših katastrskih knjigah, so pa sedaj pod hrvaško jurisdikcijo. Minister in krajani so v pogovorih soglašali, da je treba odprta vprašanja s Hrvaško reševati v duhu dialoga in dobrososedskih odnosov, brez ustvarjanja napetosti.	BVK
GLEDALIŠČNA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Kulturni dom
Otroška matineja: SSG vabi v nedeljo, 25. t.m., ob 11. uri na lutkovno predstavo »Brundanja« - Lutkovnega gledališča Papilu.
Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1995/96
Operna in baletna sezona - »Trst v plesu« - v sodelovanju s Tržaško trgovinsko zbornico: Danes, 23. t.m., ob 20. uri (red C) bo na sporedu baletna predstava »Bejart Ballet Lausanne« - »Ge que 1’amour me dit«, koreografija Maurice Bejart.
Ponovitve: jutri, 24.2., 17.00 (red S); nedelja, 25.2., 16.00 (red D); torek, 27.2., 20.00 (red E); sreda, 28.2., 20.00 (red F); četrtek, 29.2., 20.00 (red H); petek, 1.3., 20.00 (red L); sobota, 2.3., 17.00 (red G). Predrodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich (9-12, 18-21).
Pri blagajni Dvorane Tripcovich so naprodaj vstopnice za vse predstave. Gledališče Rossetti
Danes, 23. t. m., ob 20.30 (red petek): Stalno gledališče iz Turina - »Un anno nella vita di Giovanni Pascoli«. Režija VValter Pagliaro. Predstava v abonmaju: odrezek 7 rumen.
Danes, 23. t. m.,ob 16. uri Internet; ob
17.30	Video, ob 17.30 branje narečnih poezij. Vstop prost.
V nedeljo, 25. t. m., ob 11. uri »Odrasli in malčki v gledališču« - potovanje po čarobnih poteh gledališča z Mauriziom Solda in Robertom Cuppone. Vstop prost.
Pri blagajni gledališča (tel. 54331) in v Pasaži Protti (tel. 630063) je v teku predprodaja vstopnic za predstavi »Le cogna-te« (odrezek 14-moder) na programu od 27.2. do 3.3. in »Enrico IV« na programu od 19. do 24.3.
Gledališče Cristallo - La Contrada
Danes, 23. t. m., ob 20.30 brezplačna predstava za abonente: »II compagno di viaggio« v izvedbi Stalnega gledališča La Contrada. Režija Francesco Macedonio. Ponovitve jutri, 24. t. m., ob 16.30 in
20.30	ter v nedeljo, 25. t. m., ob 11.00 in ob 16.30.
Nedeljska otroška matineja - Predstava Lutkovnega gledališča iz Ljubljane bo na sporedu 3. marca ob 11. uri.
KOROŠKA
CELOVEC
Mestno gledališče: danes, 23. t. m., ob 19.30 W.A. Mozart: »La finta giardinie-ra«. Jutri, 24. t.m., ob 19.30 - R. Strauss »Salome« - glasbena drama. V nedeljo, 25. t.m., ob 15.00 O. von Horvath »Kasi-mir und Karoline*.
Pri Joklnu: v četrtek, 29. t. m., ob 19.30 predavanje dr. Fischerja o Anni Freud; v petek, 1.3., ob 19.30 - Janko Messner bere iz svojih del (dvojezično).
ŠENTJANŽ V ROŽU
K & K Center: v petek, 1.3., ob 19.30 parodija starih popevk »Manner, Liebe, Leidenschaft«; v soboto, 16.3., ob 19. uri jubilejna prireditev ob 90-letnici Slovenskega prosvetnega društva Šentjanž v Rožu.
TINJE
V Domu bo jutri, 24. t. m., ob 19.30 Dan čebelarjev: predavata Janez Jelenc in Marko Debevec.
OBIRSKO
Pri Kovaču :Jutri, 24. t.m., ob 19.30 -Pevsko srečanje »Od Pliberka do Tra-berka».
ŠMIHEL NAD PLIBERKOM
Farna dvorana: V četrtek, 29. t. m., ob 19.30 predavanje »Otroške bolezni«.
BILCOVS
Gostilna Ogris (pri Miklavžu): v soboto, 24.3., ob 19.30 koncert harmonikaskega ansambla »Synthesis 4« iz Trsta.


GLEDALIŠČA
SNG DRAMA Erjavčeva 1. Liubliana tel: 061/221-511
A. P. Cehov: TRI SESTRE Danes, 23. februarja, ob 19.30, za IZVEN in KONTO.
Mala drama
A. Nicolaj: PRVA KLASA Jutri, 24. februarja, ob 18. uri, za IZVEN in KONTO.
SNG OPERA IN BALET Župančičeva 1. Ljubljana tel: 061/331-950
Jutri, 24. februarja, ob 19.30:
G. Verdi: NABUCCO. RAZPRODANO.
J. Massenet: MANON Sobota, 2. marca, ob 19.30, za IZVEN in KONTO.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO. Čopovo 14 tel: 061/210-852
A. Jarry: KRALJ UBU Danes, 23. februarja, ob 19.30, za IZVEN in KONTO.
Ponedeljek, 26. februarja, ob 19.30, za abonma STUDENTSKI D in IZVEN.
Jutri, 24. februarja, ob 19.30:
Harold Pinter: PREVARA, za IZVEN in KONTO.
Gostovanje Prešernovega gledališča iz Kranja
Mala scena T. Dunham:
LJUBEZEN & SEX & TERAPIJA Danes, 23. februarja, ob 21.30, za IZVEN in KONTO. RAZPRODANO.
Torek, 27. februarja, ob 21.30, za IZVEN in KONTO. RAZPRODANO.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA, Krekov trg 2 tel: 061/314-962
Veliki oder
Jutri, 24. februarja, ob 11.00 in 17.30: S. Makarovič: SAPRAMISKA, za IZVEN.
Ponovitev: 29. februarja, ob 17. uri.
Sobota, 2. marca, ob 11. in 17. uri:
M. Leaf-M. Dekleva:
ZGODBA O FERDINANDU,
za IZVEN.
KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Liubliana tel: 061/332-288. 210-491
Danes, 23. februarja, ob 20. uri. Nepopravljivi optimisti:
DOĐI MAKAR SEBI, AKO NEMAŠ KOME DRUGOM.
Jutri, 24. februarja, ob 17. uri: Lutkovno gledališče Glasbene mladine Jesenice: TRIJE SNEŽAKI. Predstava je primerna za otroke od tretjega leta naprej.
Jutri, 24. februarja, ob 20. uri:
Zijah A. Sokolović: GLUMAC... JE GLUMAC... JE GLUMAC.
SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE Vilharjeva 11. Lubljana tel: 061/125-33-12
Petek, 1. marca, ob 19. uri:
Damir Zlatar Frey: LEPA VIDA. Koreodramska freska po motivih drame Ivana Cankarja.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Krekov trg 2. Ljubljana tel: 061/312-860
A. T. Linhart - A. Rozman-Roza (foto): PUSTI OTOK Danes, 23. februarja, ob 19.30. PREMIERA,
za abonma PREMIERSKI in IZVEN. Nedelja, 25. februarja, ob 16. uri, za abonma red NEDELJSKI POPOLDANSKI in IZVEN.
Torek, 27. februarja, ob 19.30, za IZVEN.
Sreda, 28. februarja, ob 19.30, za abonma red E in IZVEN.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRAN-Glavni trg 6 tel: 064/222-681
R. Cooney: TO IMAMO V DRUŽINI. Danes, 23. februarja, ob 19.30, za IZVEN in KONTO.
Torek, 27. februarja, ob 19.30, za IZVEN in KONTO.
Jutri, 24. februarja, ob 19.30: Jean-Jacques Bricaire:
DOHODNINA, za IZVEN in KONTO. Gostuje Mestno gledališče ljubljansko.
SNG MARIBOR Slovenska 27 tel: 062/221-206 Drama
F. Villon: VELIKI TESTAMENT. Jutri, 24. februarja, ob 17. uri, za red UPOKOJENCI.
Opera in balet
R. Benatzky: PRI BELEM KONJIČKU
Danes, 23. februarja, ob 19.30, za rede SOBOTA 1, SOBOTA 2, ABONENTI in IZVEN.
Nedelja, 25. februarja, ob 18. uri, za rede OPERA, ABONENTI in IZVEN.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBO Rotovški trg 2 tel: 062/26-748
B. Gregorič-J. Sitar:
PORCELANASTA MUCA Nedelja, 25. februarja, ob 11. uri, za otroke od petega leta naprej.
PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE
Tra E. Kardelja 5. Nova Gorica tel: 065/25-326
Sam Shepard: MISEL LAŽNIVKA Jutri, 24. februarja, ob 20. uri, za abonma SOBOTA in IZVEN.
CANKARJEV DOM II RAZSTAVE

TRST
Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 26. t. m., ob 20.30 - Nastop Tria K.L.R. (Kalichstein, Laredo, Robinson). Na programu Hayden, Dvorak, Mendelssohn.
Gledališče Miela
V	soboto, 2.3., ob 20.30 »Koncert za Franca« v spomin na Franca Vallisnerija.
XXVII - Koncertna sezona Glasbene mladine Italije
V	ponedeljek, 29. t. m., ob 20.30: nastopila bosta zbora Goro dei piccoli cantori
in Goro giovanile della Citta di Trieste pod vodstvom prof. Marie Susovski. Na programu Mačehi, Mendelssohn, Sofia-nopulo, Illesberg, Viozzi, Rodgers, Di Lasso, Elgar in Orff.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V petek, 1.3., ob 20.30 nastop skupine Madredeus.
RAZSTAVE
TRST
Muzej Revoltella: Do 31. marca 1996 je na ogled likovna razstava z naslovom Umetnost Evrope med dvema stoletjema 1895-1914 - Trst, Benetke in Bienali. Urnik: od 10. do 13. ure in od 15. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih samo dopoldne; ob torkih je muzej zaprt.
Isti urnik velja tudi za drugo razstavo in sicer restavriranih prostorov stare rezidence barona Revoltelle ob 200-letnici rojstva.
Galerija Cartesius
Se danes, 22. t.m., razstavlja slikarka Dusedda Oriolo. Urnik: ob delavnikih od 11.00 do 12.30 in od 16.30 do 19.30.; ob praznikih od 11.00 do 13.00. Zaprto ob ponedeljkih.
Galerija ISIS (Ul.Corti3/a)
Do 23, t.m. bo na ogled razstava »Segni e pennelate« Fermccia Berninija in Nevia Pereza.
GORICA
Galerija Katoliške knjigarne: razstavlja akademska slikarka Mira Ličen Krmpo-tič.
SEŽANA
Kulturni center S.Kosovel: na ogled je razstava grafik Lojzeta Spacala.
SPETER
Beneška galerija: na ogled je fotografska razstava Fabia Devetaka.
KOROŠKA
CELOVEC
Deželna Galerija: do 30.3. so na ogled najnovejša dela koroškega slikarja Arnul-fa Rainerja.
Galerija pri Joklnu - Badgasse 8 - do 17.
marca so na ogled najnovejša dela koroškega slikarja Arnulfa Rainerja. Kunstforum: Villacher Strasse 8/11 - Do 27. februarja je na ogled razstava Manfreda Hebenstreita
BV Galerie: razstavlja Andreass Strasser.
TINJE
Dom prosvete»Sodalitas»
Do 26. t.m. je na ogled razstava »Smrtno taborišče na Ljubeju. razstava del Janka
Kastelica iz Sežane.
ŠENTJANŽ V ROŽU
k-k center: na ogled je' razstava »Planine v sliki* - izbrane slike natečaja Slovenskega planinskega društva Celovec.
RADIŠE
Kulturni dom: na ogled je razstava del Marianne Bechan.
ROŽEK
Galerija Sikoronja-Semislavče: Do 25. t.m., je na ogled razstava litografskih del Giselberta Hokeja.
Gledališče
Jutri, 24. februarja, ob 20. uri: B. Slade:
OB LETU OSOREJ. RAZPRODANO. GLEDALIŠKI ABONMA CD - izbirna predstava:
U. Cetinski in P. Vetrih: ALMA.
Nedelja, 25. februarja, ob 19. uri.
RAZPRODANO.
Glasba
Danes, 23. februarja, ob 20. uri:
ZELENI ABONMA: Simfonični orkester RTV Slovenija. Dirigent David de Villiers. Solista: Branko Robinšak, tenor; Monika Skalar, violina. Program: D. Bavdek, R. Strauss, P. I. Čajkovski. Film
Od 20. do 24. februarja:
ZVOČNA VIZIJA SVETA.
Retrospektiva zvočno-filmskih del (1974-1995) in instalacija Skrivnosti Soče Andreja Zdravica.
Danes, 23. februarja, ob 20. uri:
ČLOVEŠKO BIVANJE
(Venezia, Anastomosis)
Jutri, 24. februarja, ob 20. uri: ELEMENTARNE ENERGIJE (VVaterbed, Vsi sveti, Phenix, Sunhopsoon,
New York Studies,
Breath)
Razstave
Retrospektivna razstava oblikovalca Branka Uršiča (do 10. marca).
Lojze Logar: INTERMEZZOZOIK Razstava bo na ogled do 25. marca.
CAFE TEATER Miklošičeva 1. Ljubljana
Danes, 23. februarja, ob 21. uri: Stare ljudske z Bogdano Herman.
KULTURNI DOM NOVA GORICA
Danes, 23. februarja, ob 20. uri: HITOVE MUZE NA GRADU DOBROVO. Irena Grafenauer, flavta; Maria Graf, harfa.
KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14, Ljubljana
Branka D. Jurišič KOMPJUTOGRAFIJE Razstava bo na ogled do 25. februarja.
MODERNA GALERIJA Tomšičeva 14. Ljubljana
V	galeriji je do 6. marca na ogled slikarska razstava znanega nizozemskega modernista Karla Appla
V	spodnjih prostorih MG: Margaret VVatkins. Retrospektivna razstava fotografij (do 10. marca). GALERIJA ANONIMUS Prečna 6. Ljubljana DAVID BYRNE:
Strange Ritual Razstava bo na ogled do 28. februarja. GALERIJA
SODOBNE UMETNOSTI Trg celjskih knezov 8. Celje
V	galeriji je do 31. marca na ogled pregledna razstava slovenskega stripa.
POP TEATER Ljubljanska 3. Celje
STRIPBURGER PERSPEKTIVA NULA. Razstava bo na ogled do 31. marca.
MUZEJ
NOVEJŠE ZGODOVINE Celovška 23.
Ljubljana
V	muzeju je
do 14. marca na ogled razstava TRA, TRA,-TRA, BUM, BUM, BUM s podnaslovom Razstava o soški fronti.
GALERIJA ARS Čevljarska 2.
Ljubljana
V	galeriji je do 30. marca na ogled razstava GOVORICA AFRIŠKIH MASK
iz zbirke dr. Borisa Kuharja. GALERIJA VISCONTI FINE ART Gosposvetska 13. Ljubljana Salvador Dali Grafike in keramika Razstava bo na ogled do 19. marca.
MGLC
GALERIJA TIVOLI Pod turnom 3. Ljubljana
V	galeriji je do 3. marca na-ogled razstava grafik DIALOG MED SLIKARJEM IN PISATELJEM iz zbirke galerije Maeght, Pariz. ETNOGRAFSKI MUZEJ. Muzejska 1. Liubliana
V	muzeju je do 3. marca na ogled razstava Paška čipka. Razstavo je pripravil Etnografski muzej iz Zagreba. MESTNA GALERIJA Mestni trg 5.
Ljubljana
V	galeriji je do 3. marca na ogled razstava objektov, risb in akvarelov Heinija Linkshande-rja z naslovom Vzhod -zahod, razbijmo led na ustnicah.
NOVICE
ALPSKO SMUČANJE / VELESLALOM NA SVETOVNEM PRVENSTVU V S1ERR1 NEVADI
Sampras uspešen, Agassi izpadel
MEMPHIS - Prvi teniski igralec sveta Američan Pete Sampras je na teniškem turnirju v Memphisu (683.000 dolarjev nagradnega sklada) v drugem krogu premagal rojaka Richeyja Reneberga s 6:3, 7:6 7:4). Presenetljivo pa je izpadel drugi nosilec Andre Agassi, ki bi imel ob ugodnem razpletu in zmagi v finalu možnost, da se povzpne na prvo mesto lestvice ATP. Premagal ga je rojak in specialist za dvojice Luke Jensen, ki je Sele na 419. mestu lestvice ATP, s 6:2, 6:4. Izidi - drugi krog: Sampras (ZDA, 1) - Reneberg (ZDA) 6:3, 7:6 7:4, Jensen (ZDA) - Agassi (ZDA, 2) 6:2, 6:4, Chang (ZDA, 3) -Draper (Avs) 6:3, 5:7, 6:2, Enqvist (Sve, 4) - Evans (ZDA) 7:6 (7:3), 3:6, 7:6 (12:10), VVashington (ZDA/6) - Krošlak (Sik) 7:6 (7:4), 6:3, Rios (Cil/8) -Stoltenberg (Avs) 6:3, 6:3, Novak (Ceš) - Grabb (ZDA) 7:6 (7:5), 4:6, 6:1, Rusedski (VBr) - Tebbutt (Avs) 6:7 (4:7), 7:6 (7:4), 7:5, Philippoussis (Aus) -Adams (ZDA) 7:5, 6:2, VVoodbridge (Aus) - Stafibrd (ZDA) 6:4, 6:7 (2:7), 6:1, Black (Zim) - Marques (Por) 6:3, 6:4, Števen (NZl) - Roux (Fra) 6:3, 5:7, 6:4.
Krajicek in Furian že v četrtfinalu
ANTVVERPEN - Tretji nosilec Hrvat Goran Ivaniševič je na teniškem turnirju v Antvverpnu v zadnjem srečanju prvega kroga premagal Fracoza Cedrica Piolina s 6:4, 7:6 (7:2) in se uvrstil v osmino finala. Četrtfinale pa sta si že priigrala Nizozemec Richard Krajicek, ki je premagal Slovaka Karola Kučero s 6:4 in 6:4, ter Italijan Renzo Furlan, ki je ugnal Nizozemca Jana Siemerinka s 6:4, 7:6 (7:3).
Izenačitev neslavnega rekorda
NEW YORK - Na sredinem srečanju severnoameriške poklicne košarkarske lige NBA med Philadelphia 76ers in Miami Heat so gledalci videli skupaj le 123 točk, zmagali pa so gostje s 66:57 (!!). Skupni dosežek obeh moštev je drugi najnižji v zgodovini NBA.
Philadelphia 76ers je s 57 točkami izenačila 41 let star rekord najmanjšega števila doseženih košev na tekmo, ki ga je moštvo Milvvaukee zabeležilo 27. februarja 1955, ko je proti Bostonu v Providenci doseglo prav tako pičlih 57 točk. Obe moštvi sta tedaj skupaj zmogli 119 točk, kar je neslavni rekord doseženih košev na eni tekmi v zgodovini NBA. Igralci Philadelphie so trojke metali 1:19, iz igre pa so imeli 31.9-odstoten met. Najboljši igralec je bil center Miamija Alonzo Mouming (16 točk).
Izidi sredinih tekem: Philadelphia 76ers - Miami Heat 57:66, Charlotte Homets - VVashington Bullets 96:92, Detroit Pistons - New York Knicks 110:113 (podaljšek), Indiana Pacers - Orlando Magic 97:99, Minnesota Timbervvolves - Houston Rockets 120:101, Milvvaukee Bucks - New Jersey Nets 92:94 (podaljšek), Dallas Mavericks - Sacramento Kings 93:91, Phoenbc Suns - Boston Celtics 120:107, Los Angeles Clippers - Los Angeles Lakers 108:112, Golden State VVarriors - San Antonio Spurs 95:92.
»Azzurri« v nedeljo v Gorici
GORICA - Člani italijanske košarkarske reprezentance, ki bodo v sredo v Gorici odigrali kvalifikacijsko tekmo za nastop na evreopskem prvenstvu v Španiji leta 1997 proti Makedoniji, bodo v mesto ob Soči prispeh v nedeljo zvečer in se nastanili v Gradišču. Makedonci bodo prišli v ponedeljek in se na srečanje pripravljali v Krminu. Selektor »az-zurrov« Ettore Messina bo imel v ponedeljek zvečer seminar za trenerje iz vse dežele, v torek popoldne pa se bodo najmlajši goriski košarkarji na kempu srečali z odgovornim za minibasket pri vsedržavni federaciji Mauriziom Mondonijem.
V sredo bo kvalifikacijski nastop opravila tudi Slovenija. V Šentjurju se bo (brez Zdovca) pomerila z Madžarsko.
Trapani kot PAVIA?
TRAP ANI - Predsednik združenja italijanskih košarkarjev Marco Bonamico je opozoril na nevarnost, da bi se moštvo Tonno Auriga Trapani odpovedalo igranju v A2 figi. Košarkarji tega kluba so doslej prejeli le eno mesečno plačo, v društvenem domu, kjer prebiva nekaj igralcev, pa so izključili dobavo plina, vode in električne energije, kar kaže na nezmožnost kluba, da poravna dolgove. Vodstvo je do ponedeljka prekinilo treninge, igralci pa se bojijo, da se vadba sploh ne bo nadaljevala. Obeta se ponovitev lanskega primera Pavie, ko je klub po izpadu iz A2 fige propadel.
Odbojkarji ŠK Dob na 3. mestu
CELOVEC - V končnici tekmovanja za naslov avstrijskega ekipnega prvaka so odbojkarji SK Dob v gosteh premagafi VC Gleisdorf (13/9/12) in se s tem maščevali za presenetljiv poraz pred tremi tedni na domačih tleh. Ekipa slovenskega trenerja Ivartnika je tokrat igrala bolj zbrano in ni imela bistvenih težav z nasprotnikom. Ker je drugi koroški klub v prvi ligi Hypo VBK Celovec izgubil proti SVS Transver (0:3), so si Dobljani hkrati priborili tretje mesto na lestvici, mesto, ki si ga je za cilj zastavil temer Ivartnik. Se naprej v vodstvu je ekipa iz Enn-sa, veliko presenečenje letošnjega prvenstva. Lestvica: 1. Union Enns 25, 2. SVS Transver 20, 3. SK Dob 16, 4. Hypo Celovec 14, 5. VC Gleisdorf 7, 6. Innsbrucker AC 7. (I.L.)
Compagnonijeva prvič osvojila zlato medaljo
Zmago pa ji je z napako podarila Švicarka Sonja Nef - U. Hrovat 11.
Vesela Deborah Compagnoni vihti italijansko trobojnico
SIERRA NEVADA - Italijanka Deborah Compagnoni je nova svetovna prvaldnja v superveleslalomu. Naslov si je zagotovila z odličnjo drugo vožnjo in pa z malo sreče, saj je vodilna po prvem nastopu Švicarka Sonja Nef v drugi vožnji odstopila. Drugo mesto je osvojila Švicarka Karin Ro-ten, tretje pa Nemka Martina Ertl.Isolde Kostner je dosegla 6. mesto, najboljša Slovenka je bila Urška Hrovat na 11. mestu, Mojca Suhadolc je bila 15., Katja Koren pa 19.
Po prvem nastopu je kazalo na popolno švicarsko zmagoslavje. Sonja Nef in Karin Roten sta imeli nekaj prednosti, saj je prvo progo postavil njun trener Thierry Meynet, in dosegli najboljša časa. Se posebno je blestela Nefova, ki je rojakinjo prehitela za 75 stotink seklunde, tretja Avstrijka Anita VVachter pa je zaostajala že sekundo in osem stotink. Meynet je progo postavil prav po okusu obeh Švicark. Odaljenost od vrat do vrat ni bila tako velika kot običajno, zato so do izraza prišle smučarke z odlično tehniko. Marsikatere tekmovalke so imele s progo probleme, kar kaže tudi sorazmerno velik odstop za veleslalom. Odstopiti je moralo 15 tekmovalk, od tega tudi štiri kandidatinje za visoka mesta Italijanka Sabina Panzanini, Švicarka Madlen Summermatter in Svedinji Erika Hansson ter Ylva Noven.
Slovenkam z izjemo Mojce Suhadolc bi morala klasična postavitev prav tako odgovarjati, vendar tega niso pokazale. Njihova veleslalomska forma je očitno daleč od želje-nega. Nobena od njih ni delala večjih napak, vseeno pa so bile uvrstitve pod pričakovanji. Urška Hrovat je bila v prvi vožnji 15., Mojca Suhadolc 17., Katja Koren 25. in
Nataša Bokal 28. Bokalova zasluži čestitke, ker je sploh nastopila. Na zadnjem treningu je namreč dobila udarec v koleno, tako da je imela velikanske bolečine. Ze takoj po cilju se je po posvetu z vodstvom reprezentance odločila, da v drugi vožnji ne nastopi.
Pred drugo vožnjo je bilo vprašanje, ali bosta neizkušeni Švicarki vzdržali veliko psihično breme. Vzornica švicarskih reprezentantk Vreni Schneider je bila v odmoru med obema tekoma v ciljni areni optimistka: »Mislim, da lahko Nefova izgubi prvo mesto samo, če naredi veliko napako.« In prav to se je zgodilo. Simpatična Švicarka na drugi progi ni prav nič taktizi-rirala. Se nekrat je napadla na vso moč, a se ji je to maščevalo, saj je že v zgornjem delu najverjetneje na ledeni plošči zdrsnila s proge. Nefova ni
mogla skriti razočaranja. Pred do takrat vodilno in na koncu tudi svetovno prvakinjo Com-pagnonijevo je imela kar sekundo in devet stotink prednosti, kar bi če bi prišla do cilja, prav gotovo zadostovalo za zmago. Taka priložnost se ne ponavlja vsak dan, zato so bile solze Švicarke povsem razumljive. Naslov je tako pripadel 25-letni Italijanki Deborah Compagnoni. To je njena prva kolajna na svetovnih prvenstvih, ima pa že dve zlati odličji z olimpijskih iger. Malo je ljudi, ki smučarki iz Sante Caterine (kandidat za SP leta 2001) ne bi privoščili tega uspeha. V karieri je imela namreč Italijanka veliko smole s poškodbami in boleznimi. Bolna je bila tudi pred letošnjo sezono, tako da je zamudila vsa tekmovanja do mariborske Zlate lisice. Ita-
lijanka je bila po prvi vožnji četrta je v drugo smučala izredno agresivno. V zgornjem delu se ji je taka vožnja obrestovala, spodaj pa je naredila dve večji napaki, tako da je dosegla dragi čas dragega nastopa. Hitrejša od nje je bila le Nemka Martina Ertl, ena od favoritinj, ki pa je bila v prvi vožnji le mesto pred Urško Hrovat. Hazarderska druga vožnja pa se ji je obrestovala, saj se je prebila kar na tretje mesto. Med Compagnonijevo in Erlovo se je uvrstila Rotno-va, brez kolajne pa sta ostali Anita VVachter in Nemka Katja Seizinger, ki sta prav tako veliko pričakovali od veleslaloma. Slovenke so v drugo nastopile nekohko boljše. Hrovatova se je z devetim časom prebila na 11. mesto, Mojca Suhadolc in Katja Koren pa predvsem na račun nekaj odstopov na 15. oziroma 19. mesto. »Rezultati so v mejah pričakovanega. Več trenutno nismo sposobni,« je rezultate Slovenk ocenil trener Jaro Kalan.
Končni vrstni red: 1. Compagnoni (Ita) 2:10.74 (1:07.09, 1:03.65), 2. Roten (Svi) 2:11.09 (1:06.68, 1:04.41), 3. Ertl (Nem) 2:11.44 (1:08.77, 1:02.67), 4. VVachter (Avt) 2:11.90 (1:07.07, 1:04.83), 5. Seizinger (Nem) 2:11.92 (1:07.56, 1:04.36), 6. Kostner (Ita) 2:12.17 (1:07.75,1:04.42), 7. Heeb (Lie) 2:12.99 (1:08.22, 1:04.77), 8. Ibarra-Astelarra (Spa) 2:13.01	(1:08.67,
1:04.34), 9. Dorfmeister (Avt) 2:13.03 (1:08.02, 1:05.01), 10. Fortkord (Sve) 2:13.54 (1:08.12, 1:05.42), 11. Hrovat (Slo) 2:13.83	(1:08.88,
1:04.95),.., 15. Suhadolc (Slo) 2:14.79 (1:08.91, 1:05.88), ... 19. Koren (Slo) 2:16.51.
Danes bo na vrsti moški veleslalom.
Prvi spust bo ob 9.30, drugi pa ob 13. uri.
J odbojk/TU
Daytona in Sisley finalista
Odbojkarjem Si-sleya iz Trevisa in Daytone iz Modene je uspelo doseči uvrstitev v finalno fazo pokala prvakov, a se niso mogli izogniti »bratomornemu« spopadu v polfinalu.
Medtem ko je namreč Sisley, kljub porazu na Poljskem proti moštvu Cestohova s 3:2 (15:11, 11:15, 15:12, 11:15, 15:10) v svoji kvalifikacijski skupini osvojil prvo mesto, se je morala Daytona zadovoljiti z drugim.
V zadnji tekmi je šesterka iz Modene s 3:0 (15:5, 15:5, 15:4) premagala špansko Sorio, a prvo mesto je pripadlo nemškemu Dachauu, ki je z enakim izodom odpravil zagrebško Mladostjo.
Finalna faza se bo začela 1. marca v Bologni, polfinalna para pa sta sledeča: Vojvodina Novi Sad (Jug) - Dachau (Nem) in Si-sley (Ita) - Daytona (Ita).
Finalna tekma bo 2. marca.
KOLESARSTVO / VČERAJ V LONJERJU NA SEDEŽU KK ADRIA
Predstavili letošnjo 20. jubilejno mednarodno dirko za trofejo ZSŠDI
Pred nabito polno dvorano (zares pretesno za tolikšno število gostov) sedeža KK Adria je bila včeraj predstavitev že 20., jubilejne mednarodne kolesarske amaterske dirke za trofejo ZSS-DI, katere sponsor bo letos Zadružne kreditne banke FJK in bo na sporedu v nedeljo, 3. marca s startom ob 13. uri.
Adriina dirka je tako zaslovela ne samo v naši deželi, temveč je postala celo ena pomembnejših amaterskih kolesarskih prireditev celo na evropski ravni, da je zanjo zanimanje vsako leto izredno vehko. In tudi letos je bilo tako: v Lonjerju se je včeraj zbralo veliko število družbenopolitičnih delavcev in prijateljev kolesarstva, da bi jih le s težavo vse navedli.
Po uvodnih besedah koordinatorja včerajšnje predstavitve Marija Šušteršiča, ki se je zahvalil gostom za prisotnost in poudaril pomen te dirke, je predal besedo mladima govornikoma Jani Pečar in Marjanu Kuretu, saj bodočnost lonjerskega društva in seveda tudi te dirke sloni prav na mladih silah. Mlada govor-
nika sta orisala pomen te prireditve, ki združuje Športnike raznih narodnosti.
Predsednik Združenja slovenskih športnih društev Jurij Ku-fersin je dejal, da je naša športna krovna organizacija vselej podpirala to manifestacijo predvsem zaradi njenega velikega socialnega pomena in odmevnosti, ki jo ima ne samo v naši deželi, temveč širom po Italiji in celo Evropi. Zahvalil se je Lonjercem za izjemno delo pri organizaciji
na startu vrsta zelo kakovostnih tekmovalcev z lanskim zmagovalcem Luco Prado na čelu. Po-
duke, predvsem pa se je zahvalil glavnima pobudnikoma te manifestacije Zvonetu Zanoškarju in Radiju Pečarju, ki je se sedaj
da pri organizaciji pomaga tudi mladina.
Prevzel je besedo nato glavni organizator in duša te prireditve Radi Pečar, ki je orisal traso letošnje dirke, ki bo precej podobna lanski. Dejal je, da se je doselj prijavilo 144 kolesarjev in da bo
tudi selekcije Slovaške, Belorusije in Ukrajine.
Svoje pozdrave so prinesli Zvone Zanoškar, ki je dejal, da je ta dirka, pri kateri sodeluje cela vas, za zgled tudi večjim kolesarskim sredinam. Čestitke in pozdrave so prinesli še: M. Budin, podpredsednik deželnega sveta FJK; P. Milic, predsednik Zadružne kraške banke in predstavnik zadružnih bank FJK; S. Borri, predsednik pokrajinskega odbora CONI; D. Janežič, predsednik kolesarske zveze Slovenije; C. Federizi, podpredsednik deželne kolesarske zveze FJK: I. Mlinarič, zdravnik hrvaške kolesarske reprezentance; J. Majes. direktor letošnejga mladinskega SP v Novem mestu.
Predstavitev je sklenil »živa legenda« tržaškega kolesarstva Giordano Cottur, ki je podčrtal, da je lonjerska dirka v ponos vsemu mestu in naši deželi sploh, (bi)
ŠPORTNO SREČANJE
»Zamejstvo« proti »matici« na Kaninu
Reprezentanci se bosta pomerili v šaljivih igrah na snegu in raftingu
Po velikem odmevu, ki ga je imelo lansko Športno srečanje na »Bovškem su-perspustu« med slovenskim športniki, z obeh strani meje, se je organizacija za šport, turizem in trgovino Soča rafting, v sodelovanju s TV Koper-Capodistria, odločila, da naj bi takšna športna srečanja postala tradicionalna oblika prijateljskega druženja med slovenskimi špomtiki iz zamejstva in matice.
Prihodnjo sredo bo tako na Kaninu 2. športno in prijateljsko srečanje, na katerem bodo moči merili znani športniki in trenerji z naše in druge strani meje. Zamejstvo bodo predstavljah nogometaš Sovodenj Marko Fajt, odbojkar Imse Matej flemic, odbojkarski trener Marko Kalc, nogometni trener Miloš Tul, avtomotociklist Albert Zenic (na
sliki) in Jadranov košarkar Sandi Rauber, matico pa di-žavni prvak v prostem plezanju Matej Mejovšek, član ekipe svetovnih prvakov v raftingu leta 1984 in 1995 Robert Malovrh, ultramaratonec Dušan Mravlje, svetovno znani jadralec Dušan Puh, državni prvak v su-perbiku Marjan Malec in smučarska reprezentantka Spela Pretnar.
Najprej bo tekmovanje v šaljivih športnih igrah na paralelenem pohgonu na kaninskem smučišču (s pričetkom ob 10. uri), ob 13. uri pa se bo začel zimski rafting, imenovan zimsko doživetje - novost športno-turistične ponudbe v dolini Soče. Vstopno mesto za rafting bo v Srpenici s ciljem v vasi Trnovo ob Soči.
Podelitev simbolnih nagrad bo v hotelu Km v Tolminu.
_____KOŠARKA / ZANIMIVI TEKMI V C2 IN D LIGI_
»Derbi« za Bor, Kontovel naj pomaga Ciciboni...
Plavi v nedeljo proti Vatovčevemu Pomu, Starčevi fantje pa igrajo z Goriziano - Helvetius in Dom Agorest favorita
C2 liga: V košarkarskem prvenstvu C2 lige bo Bor Radenska ponovno zaposlena na domačem igrišču, tokrat pa bo Krečičeva »band« pred znatno težjo nalogo kot v minulem kolu, saj prihaja na obisk tržiški Pom.
Zmaga z Virtusom je bila za borovce kot aspirin po močnem glavobolu, belozele-ni pa se zavedajo, da je to Sele začetek dolge in strme poti, saj je v ligi mnogo enakovrednih moštev, kar pomeni, da bo treba zmagati Se precejkrat. Prva taka priložnost se Bari-niju, Grbcu in ostalim ponuja že v nedeljo, čeprav je jasno, da bo oreh mnogo trši v primerjavi s prejšnjim tednom. Povratek Debeljuha pomeni za Borov lok puščico več, v postavo bi se morala vrniti tudi smučar Susani in poškodovani Rustja (zvin gležnja), tako da se bosta na tribuno vr-
Bodo Starčeva navodila tokrat zalegla? (Foto KROMA)
nila Carbonara in Bosser.
Tržičani, ki so lani napredovali iz D lige, so se letos okrepili z nekaterimi solidnimi posamezniki, med katerima sta tudi dva bivša jadranovca, oziroma sokolovca, Martin Pertot in Robi Paulina. Tudi na klopi Poma sedi znan obraz, saj je vodstvo moštva letos prevzel VValter Vatovec. V nedeljo popoldne s pričetkom ob 18.15 (jutri je
Obvestili
KK ADRIA
vabi v ponedeljek, 26. tm., ob 20. uri na sejo v društvene prostore v Lonjerju za organizacijo amaterske kolesarske dirke za 20. Trofejo ZSSDI, ki bo v nedeljo, 3. marca.
SKBRDINA
sporoča, da bo odhod avtobusa za Fomi di Sopra v nedeljo, 25. t.m. ob 6. uri iz Optin.
Danes igra za vas Totocalcio
Pavel
Križman
Bari - Vicenza	IX
Cremonese - Cagliari	X
Fiorentina - Napoli	1
Inter - Atalanta	1
Juventus - Milan	1X2
Padova - Lazio	X2
Roma - Torino	1
Sampdoria - Piacenza	1
Udinese - Parma	X
Chievo - Cosenza	IX
Perugia - Cesena	1X2
Pralo - Montevarchi	1
Trapani - Ascoli	IX
Pavel Križman (letnik 1976) je košarkarsko zrasel pri Kontovelu. Začel je pri petih letih. Branil je barve tega društva v mladinskih kategorijah, od sezone 1992/1993 pa je dve leti igral za mladinsko postavo Jadrana in bil nekajkrat tudi v članski ekipi. Letos brani Sokolove barve v 1. diviziji. Nima drugih športnih »ljubezni«, po televiziji pa najraje sledi še smučanju in atletiki.
Prejšnjih je Elena Maver pravilno napovedala šest izidov.
ODBOJKA / PRVENSTVA NA GORIŠKEM
Valovkam za naslov med mladinkami zadostuje set
Odločilna bo nedeljska tekma proti Tržičankam
1. MOŠKA DIVIZIJA
V	tej ligi se začenja povratni del. Sinoči je bil na sporedu derbi med Našim praporom in 01ympio (pred zaključkom redakcije rezultata nismo prejeli), odigrana pa je bila Se tekma med Torria-no in Fossalonom (3L:2).
Vrstni red: Corridoni, Naš prapor in VBL Cormons 16,
Torriana 12, Turriaco 10,
01ympia 8, Intrepida 6, Fos-salon in Mossa 4, Adi Ron-chi 0. (Torriana in Fossalon s tekmo več)
1. ZENSKA DIVEDA
V	prvbem povratnem kolu se bodo valovke jutri v Ronkah pomerile z Adijem, z zmago pa bi se Se bolj približale svojemu cilju - obstanku. Hud boj za napreod-vanje pa potekam med Sta-ranzanom, Mondom Computer in Cormonsom.
Popoln vrstni red po 1. delu: Staranzano in Mondo Computer 16, VBL Cormons
»Deklice« Olympie v letošnji sezoni dosegel le eno zmago
Konjske dirke
piše: Giorgio Plettersech
Preludio Max (skupina X) v Trstu odločno računa na zmago
1.	dirka (Milan): N’Ameri-cano (2) se bo skuSal oddolžiti za tesen poraz na zadnji dirki. Verjetni lider dirke bo vsekakor Preluna (X). Rapido Op (1) lahko računa na dobrega voznika.
2.	dirka (Neapelj): hitri Player Gar (2) računa na zmago. Oportunist Perrimore RP (X) ni brez možnosti, preseneti pa lahko regularni Reuter (1).
3.	dirka (Firence): Lisio-doro (1) bi lahko že od vsega začetka zapečatil izid dirke. Omenimo Se kvalitetnega Petit Di Casei (X) in Obarsa (2).
4.	dirka (Turin): možnost baze s konjem Ostrica di Sav (1). Perpec Wine (X) se lahko v tej kategorije uveljavi, s pr-
Totip
vimi se bo boril tudi Ruby di Jesolo (2).
5.	dirka (Taranto): shema ustreza Ormeggiu (2), Lum-men (X) pa ima najboljšo štartno številko. Pozor na Pellicana (1).
6.	dirka (Trst); Preludio Max (X) odločno računa na zmago. Occhiodilince (1) bi lahko uveljavil svojo fizično premoč. Ce ne bo izgubil preveč metrov na Startu, se bo za zmago boril tudi Oscar Max (X).
Dirka tris
Varese, 16 konj na Startu. Maši favoriti: št. 1 Zlata hu-sa, št. 6 Mr. Dominie, št. 9 Sense of dream. Za sistemi-ste: št. 8 Bei Tempi, št. 10 Cristallo, št. 3 Sharp Island.
1.	— prvi
drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
12
X
2
IX
12
X
1
X2
12
X
X
XI
14, Pieris, Val in Azzurra 8, Adi Ronchi, Intrepida in Vil-lesse 6, Torriana 0.
2. ZENSKA DIVIZIJA
Vrstni red po 6. kolu: Građo, Cafle Morocco in VillA-cher Bier Tržič 10, Lib. Capri-va 6, Corridoni 4, Lib. Gorizia 2, Cormons in Fossalon 0.
MLADINCI
V svojem predzadnjem nastopu bo 01ympia danes popoldne (18.30) gostila tržiški Finvolley. Espego je že osvojO naslov prvaka. Deželni finale bo v videmski pokrajini v nedeljah 24. in 31. marca.
Vrstni red: Espego 16, Torriana in 01ympia 12, Grado 6, Finvolley 2.
MLADINKE
Za valovke se bo prvenstvo nadaljevalo in, upajmo, tudi de facto končalo, v nedeljo zjutraj v Tržiču. Z osvojitvijo enega samega seta na tekmi proti ekipi Mercato di Selz, ki ji sledi na drugem mestu, bi si matematično zagotovile naslov prvakinj. V prvi tekmi v Gorici je Val premagal Mercato di Selz s 3:0.
Vrstni red: Val 16, Mercato di Selz 12, Azzurra 10, Torriana 8, Grado 2, Staranzano 0.
DEKLICE
Finalisti so Farra, Val, Mercato di Selz in Torriana, ki se bodo pomerili med sabo dvokrožno po sistemu vsak proti vsakemu. Boji za naslov
se bodo pričeli po 10. marcu NARASCAJNICE Finahsti so Val Dom, Farra, Staranzano in Grado, slovenska ekipa pa je edina, ki v kvalifikacijskem delu ni izgubila niti enega seta. Federacija je v teh dneh sporočila, da za finalni del velja isti sistem tekmovanja kot za prvenstvo deklic.
Skupina A
Izidi zadnjega kola: Soča -Farra 0:3 (2:15, 4:15, 2:15); Intrepida - Villesse 1:2, Lib. Capriva - Lib. Gorizia 1:2.
Končni vrstni red: Val Dom 40, Farra 38, Lib. Villesse 28, Pro Romans 18, DMtre-pida Mariano 15, Lib. Gorizia A13. Lib. Capriva 10, Soča 6. Skupina B
Končni vrstni red: Staranzano 39, Grado 37, Torriana 30, Pieris 21, Adi Ronchi 20, Volley club Tržič 11, Lib. Gorizia 9, Fincantieri 1.
POKALCORAG libertas Gorizia - Val Dom 0:3 (0:15,3:15,3:15)
VAL DOM: Ambrosi, Bressan, Brisco, Gej, Cumin, Marvin, Sošol, Uršič, Cijan.
Naraščajnice Vala Dom tudi v tem prvenstvu ne poznajo ovir. Libertas Gorizia je bil nedorasel. Dosti točk so naSe igralke naredila že s servisi, precej pa je bilo tudi Li-bertasovih napak. Monica Bressan je v prvem setu servirala od zalčetka vse do 12. točke. POhvalo za dober nastopi si zasluži Naike Sošol.
namreč telovadnica zasedena) bo na stadionu 1. maja nekakšen derbi, saj sta tako Martin Pertot kot Robi Paulina pred leti nastopala tudiza Boru, Vatovec pa je mnogo let preživel pri svetoivanskem klubu, najprej kot igralec, potem kot trener. Pom je doslej zelo dobro izpeljal zastavljene načrte, saj sledi prvouvršče-nemu Martignaccu in še upa v napredovanje v Gl ligo. Pozor na starega Giacuzza (23 točk na prvi tekmi), play-makerja Santinata in strelca Brainija. v Prvi tekmi je Pom zmagal s 63:58 (37:20).
NAPOVEDI OSTALIH TEKEM 19.KOLA: Sgt - Staranzano +9, Virtus - Pagnacco -13, Intermuggia - Spilimber-go +7, Gradišča - Manzano +5, Martignacco - Arte +24, Ardita - Porcia +6, Barcolana -Udinese +10.
D liga: V 18. kolu bo nekaj zanimivih tekem. Veliko pričakovanja vlada za jutrišnjo tekmo Kontovela, ki bo gostil drugouvrščeno Goriziano. Po spodletelem poskusu, da bi plavobeli zaustavih vodilno Cicibono, ima Starčeva ekipa priložnost, da se izkaže na popravnem izpitu in da se goriškim košarkarjem obenem oddolži za tesen poraz iz prvega dela prvenstva. Konto-velci morajo napeti vse sile v obrambi, saj ima Goriziana zelo dobre napadalce (zlasti To-soratti, D’Amelio in Rosa), medtem ko se je obramba doslej redkokdaj izkazala.
V upanju, da bi Kontovel-cem uspel podvig, bo Cidbo-na Helvetius igrala z Merjem 1904, ki je letos precej razoča-
ral, ostaja pa zelo nevaren, o čemer priča tudi uspeh prav proti Goriziani. Trener Luka Furlan svari svoje igralce zlasti zato, da se ne bi tekme lotili podcenjevalno. Po daljšem času bi se moral v postavo w-niti Andrej Pieri, okreval pa je tudi Igor Filipčič. Tomšič in ostali bodo morali posebej paziti na lurkica in Apollonia.
Zahteven test čaka tudi Dom Agorest, ki bo v gosteh zaposlena z Adijem iz Ronk. Ronchi je sicer že nekaj časa v krizi, domovci pa so prav v zadnjem kolu pokazali viden napredek, tako da so Corsi, Jarc in ostali tokrat favoriti.
TAKO V I. DELU PRVENSTVA: Inter 1904 - Cicibona 86:109 (43:45); Dom Agorest -Acli Ronchi 90:84 (40:41); Goriziana - Kontovel 94:86 (46:51)
NAPOVEDI OSTALIH TEKEM 18.KOLA: L.Isonze -Scoglietto +16, Senatore - Cus -12, Lega Nazionale - Grado -6, Acli Ts - Momo Gib -8, Libertas - Santos -13. (VJ)
1. divizija
Dom - Romanelli Trst 70:71 (36:38)
DOM: Vižintin, Košuta 19 (6:11), Bandelli, Bordin 11 (3:5), Curzola, Semolič 15 (10:16), Baradel, Gej 15 (1:6), Prič 10 (2:5), Jarc. PON: Košuta (39). SON: 18. 3 točke: Semolič 1, Košuta 1.
V zares lepi in privlačni tekmi so domovci le za točko klonili pred dobro ekipo. V prvem polčasu so belo-rdeči imeli celo 10 točk prednosti (28:18), predvsem po zaslugi razpoloženega Geja, ki je zadeval iz srednje razdalje. Žal pa so gostje takoj dohiteti do-movce. V drugem polčasu se je ravnovesje nadaljevalo vse do poslednjih trenutkov, ko so gostje 5 sekund pred kon-'cem zadeli zmagoviti prosti met, sodnik pa je v naslednji akciji žvižgal napako v napadu domovcem. Poudariti moramo, da so si belo-rdeči zapravili zmago zaradi katastrofalnega odstotka v prostih metih (22:43). (Semolič)
H PLANINSTVO / 3. MARCA h
Korošci vabijo na zimski pohod »Arihova peč«
X
Slovenska športna zveza, Slovensko planinsko društvo Celovec in Slovensko prosvetno društvo »Rož« v Šentjakobu v Rožu na Koroškem prirejajo v nedeljo 3. marca 18. zimski pohod »Arihova peč« v spomin na padle borce pod Arihovo pečjo.
Start bo ob 9. uri pri Polancu na Cemernici (Hodnina) nad Šentjakobom v Rožu. Od Polanca vodi pot mimo nek-
danjega partizanskega bunkerja do planinske posotojanke »Koča nad Arihovo pečjo« (1.084 m) in nazaj mimo Re-smanove lovske koče do Polanca. Udeležba na pohodu ni omejena, pohodniki pa morajo biti zimsko in planinsko opremljeni. Prijave sprejemajo na dan pohoda med 9. in 12. uro. Startnina pa znaša 50 šilingov za odrasle in 40 za otroke. Pohodniki prejmejo ob Startu kartončke in značko ter diplomo za udeležbo, če po prihodu v cilj predloži kontrolni kartonček. Vsak udeleženec prejme tudi toplo pijačo im malico. Kdor se zimskega pohoda udeleži 5-, 10-ali 15-krat prejme zlato značko.
f
Horoskop
zapisal B. R. K.
OVEN 21.3.- 20.4.: Ko se boste ohladili, se boste zavedli, da vroCa kri sploh ni bila potrebna. Tudi če bi ostali mirni, bi bili odgovorni dovolj previdni in modri, da vas ne bi pritisnih ob zid.
BIK 21.4-20. 5.: Kljub vsem tanim mislim boste vendarle ohranili zavidljivo mero ravnodušnosti. Spoznali boste, da je ravnodušnost do nerešljivih zadev veliko primernejša od lažnega optimizma.
DVOJČKA 21. 5. - 21.6.: Vas um bo danes nenavadno bister, zato boste zlahka ločevali zrnje od plev. Vendar ne ozirajte se zgolj za drugimi: če boste pozabih nase, vas bodo pleve kmalu zadušile.
RAK 22.6. - 22. 7.: Končno boste odslovili nekoga, ki se vam je zavlekel pod kožo kot parazit ter vam popil skoraj vso življenjsko energijo. Brez skrbi, tudi brez vas se bo znašel: 2e išče drugo žrtev.
LEV 23.7. - 23.8.: Služba vam sploh ne bo dišala -pa ne zaradi utrujenega petka, ampak zato, ker boste z mislimi vseskozi pri nekom, M nestrpno čaka vaš skorajšnji prihod. A ne hitite-vsaj ne po cesti.
DEVICA 24.8. - 22.9.: V pravem trenutku se boste spomnili na prijatelja, od katerega ste se poslovili z obljubo v ustih. Cimprej ga pokličite, sicer bo prej pozabil - tako na vašo obljubo kot na vas.
1EHTNICA 23.9. - 22. Uk: Osamljenost vas bo gnala v družbo, a ker bo to družba osamljenih, ne boste ime-' li od nje nobenih koristi. Spoznajte že enkrat, da pot do dokončnega slovesa od osamljenosti tiči v samoti!
ŠKORPIJON 23.10. - 22. 11.: Spoznah boste, da je bolje imeti enega iskrenega prijatelja kot sto površnih znancev, ki jim gre zgolj za to, da poslušajo vase samohvale in vas obsipavajo s svojimi.
STRELEC 23.11.-21.12.: Zelo učinkoviti boste; v enem samem dnevu boste napredovali toliko, kot prej v vsem letu. Nič čudnega, ko pa razmišljate s svojo glavo in merite s svojim srcem. Kar naprej v tem stilu!
KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: V vašo miselno zgradbo se bo zavlekel črviček dvoma. Sprva ga boste neuspešno proganjah, potem pa radostni spoznah, da je prav dvom tisto orodje, s katerim boste zgradili novo.
VODNAR 21. 1.-19. 2.: Priznah si boste, da zamujene priložnosti sploh niso toliko vredne, kot je bilo videti skozi očala želja V tem trenutku je najpomembneje, da si temeljito pomencate sanjave od.
RIBI 20.2. - 20.3.: V očeh bližnjih se bo vas ugled dvignil, kajti domov boste prinesti veselo novico. Čeprav vam ne bo do praznovanja, ga vendarle priredite. Vsaj zato, da si Se dvignete ceno.
MOŽGANI - SKRIVNOST V NAŠI GLAVI
Drugačnost moških in žensk je programirana
On obožuje nogomet ona uživa v intimnih pogovorih
Zakonski par se izgubi v neznanem kraju. On vztraja pri zemljevidu, ona se želi ustaviti in za nasvet pobarati mimoidoče. In že se vname prepir.
Različna organizacija možganov
Rezultati raziskav po vsej Evropi so pokazati, da razlog za to ne tiči v kulturi in okolju, temveč v raztični »organizaciji« ženskih in moških možganov. Dr. Richard Svvaab, nevrobiolog na amsterdamskem inštitutu za možganske raziskave, je zasledil razlike v razvoju dela možganov pri deklicah in dečkih od petega leta starosti do pubertete, ki povzročijo razlike v možganski strukturi. Ključno vlogo pri tem igra hipotalamus, ki nadzira tek, hbido, spanje, telesno temperaturo in razpoloženje.
»Prejšnji preskusi so pokazati, da ta del možganov odločilno vpliva na moško spolno obnašnje, saj so v primem njegove poškodbe zaslediti manj tipično obnašanje moških. Zdaj nam je uspelo dokazati, da ta del pri deklicah pri petih letih zakrni,« pravi Svvaab.
Nekoč je med znastveniki vladalo prepričanje, da spolni hormoni vplivajo le na hipotalamus. Danes vemo, da te močne kemikalije lahko vplivajo tudi na razvoj drugih delov možganov.
Po Svvaabovih trditvah se za različnimi vedenjskimi vzorci moških in žensk skrivajo biološki vzroki. Po vsem sodeč so znastveniki odkrili znanstveno razlago kulturnih stereotipov današnje dobe, saj naj bi moške zaradi možganov privlačil nogomet in video igre, medtem ko naj bi se ženski spol navduševal nad opazovanjem in intimnimi pogovori.
Testosteron spodbuja prostorsko predstavo
Moški hormon testosteron spodbuja prostorsko predsta-
vo. Zaradi tega se moški menda bolje odrežejo pri tistem delu testiranju intetigenčnega količnika, ki vsebuje geome-trijske oblike in kote, ter vztrajajo pri zemljevidih.
Raziskava danskega strokovnjaka za možgane in hormone Elmutha Nyboiga je pokazala, da imajo deklice z nenavadno veliko količino testosterona bolje razvito prostorsko predstavo od ostalih. Moški z nižjimi vrednostmi tega hor-
vanju moških hormonov, imajo podobne interese kot moški. Navadno pa dekleta že od mladih nog odklanjajo moške igre in se med igranjem raje pogovarjajo.
Ženske imajo večji corpus callosum
Raziskovalci na berlinski medicinski fekulteti so odkriti, da se lahko pod vplivom različnih zdravil spremeni možganska struktura zarodka. Svvaab je pokazal razliko v možganski strukturi homo- in heteroseksualcev, Nyborg pa je dokazal, da se ženska prostor-
•	Čeprav možgani s približno 1,5 kg predstavljajo le dva odstotka telesne teže, porabijo kar dvajset odstotkov telesne energije.
•	Možgani vsebujejo približno sto milijard živčnih celic, kar je enako številu zvezd v galaksiji.
•Vsak živec se lahko povezuje z deset tisoč drugimi. V vsaki povezavi sodeluje najmanj petdeset kemičnih prenašalcev.
•	Možgani novorojenčka so za tretjino manjši od možganov odraslega človeka.
•	Možgani porabijo dvajset odstotkov krvi, ki jo črpa srce.
mona pa se lažje učijo jezike, kar velja za žensko domeno.
Angleški psiholog Archer ugotavlja, da vzgoja deklic in dečkov ni le socialni fenomen, saj bi se v tem primeru pokazale večje razlike med posameznimi kulturami. Vzorci obnašanja pa se ponavljajo povsod. Tako je v mišljenjskih vzorcih italijanskih in švedskih deklet več skupnih točk kot med deklico in dečkom iz iste države.
Archer tudi ugotavlja, da se moški ne glede na kulturno izročilo zanimajo za tvegane in naporne športe, kot sta mgby in plezanje. To naj bi bilo delno pogojeno z evolucijskim razvojem, saj so morali moški v boju za ženske med seboj tekmovati.
Deklice, ki so zaradi motenj v delovanju endokrinih žlez v maternici izpostavljene delo-
Možgani vsebujejo približno sto milijard živčnih celic
ska predstava in verbalne sposobnosti med menstmacijskim ciklom spreminjajo, kar napeljuje na domnevo, da se ženski
možgani bolje prilagajajo nihanju svojega delovanja. Zenski možgani imajo namreč večji corpus callosum, živčni splet, ki prenaša sporočila med levo in desno polovico. Leva polovica ureja podatke in uravnava govorjenje, desna pa je zadolžena za vizualne predstave, čustvovanje in abstraktno mišljenje.
Zaradi tega je ženski govor po kapi, ki poškoduje levo hemisfero, manj prizadet, saj njene funkcije nadomesti desna polovica. Celostna narava ženskih možganov pa naj bi pojasnila, zakaj ženske bolj odkrito govorijo o svojih čustvih in so obdarjene z boljšo intuicijo.
Vendar pa ima sposobnost moških možganov, da ločujejo
ŠAH
miselne tokove, prednost pri reševanju težav, povezanih s prostorsko predstavo. Take naloge lahko rešujeta obe polovici, moški pa uporabljajo le desno, kar pomeni, da se osredotočijo le na dani poblem, ne da bi jih pri tem motila sporočila iz leve hemisfere.
Svvaab pojasnjuje: »Možganske živčne celice so občutljive na genetske in hormonske vplive ter na vplive okolja, zato se ne da natančno določiti, kaj je biološko determinirano. Kljub temu postaja čedalje bolj jasno, da se moški in ženske za različno čustvovanje in mišljenje lahko zahvalijo biološki sestavi svojih možganov.« Moški in ženske smo torej programirani za drugačnost.
a b c d e f g h
Urusov - Kalinsldj / Dopisna partija 1980
Kar dve črni figuri ob pomoči lovca na polju a6 sta vdrli v belo pozicijo in grozita matirati belega kralja. Beli, ki je na potezi, zato razmišlja o uspešnem umiku kralja, saj napad obeh belih skakačev preprečuje črna trdnjava na osmi vrsti. Toda žarek upanja se posveti ob ideji, da bi zaživel tudi čmo-poljni lovec belega. No in tako se je iz poraza porodila zmaga!
Rešitev naloge
Bela skakača sta ostala na preži samo toliko časa, da se je bela dama hrabro podala v napad na črnega kralja s potezo l.Dg5+!! Izredna žrtev dame, da se odpre dolga poševnica al - h8 čmopoljnemu lovcu belega. Po izsiljenem l...fg5 sledi najprej 2.Sh6+ Kh8 in 3,Lb2 mat! Lepa matna slika po tripotezni kombinaciji, ki je nastala v dopisni partiji!
Silvo Kovač
											1 '	1 c#	§$											
																						laavtrras 'XVI ‘VNINV5H ‘VDnOllA ‘DNViraVTNVS ‘H30I1 ‘NVH ‘AaiDVNnlo ‘XI ‘mdo ‘033 ‘00 ‘NN 'VXV1V ‘Drv ‘XIX ‘sixraxw 'Iva ‘3DV ‘330 ‘raOX13AXSNHa ‘oinvtlis '3VTW 'Noavv ‘XS0N3tCiSI ‘VNVL3V '0AXSIN3330NVa ‘NISSV3 ‘vamiadzoraad :ouABJopoA
	A	NAVZOČNOST	POKRIT PROSTOR ZA GOJENJE RASTLIN	SL, GLEDALIŠKI KRITIK (ANDREJ)	HUDE SANJE	SODBA 0 KAKOVOSTI ČESA	DROBNA, STAREJŠA ZENSKA	REZINA, NPR. JABOLKA	BITJE, BIVAJOČE V SHOLASTIČNI FILOZ.	STOPNJA FINOSTI, DEBELINE VLAKEN	EDI SELHAUS	GORA V SRBUI	SNOV ZA VZHAJANJE TESTA	GLAVNA ŽILA ODVODNICA	AVTOR: SIMON BIZJAK	NEM. PISEC, NOBELOVEC LETA 1981 (ELIAS)	ALEŠ LEVC	STROK. ZA STABILNOST GRADB. KONSTRUKCIJ	ODDALJEN, ODMAKNJEN KRAJ	FINSKO JEZERO, ENARE	HRVAŠKI IGRALEC (ANTUN)	
	NAS MLADI SMUČARSKI SKAKALEC														FR. PRAVNIK, NOBELOVEC ZA MIR 1968 IRENE!							
	RANARSTVO														POMOL, MOSTOVZ							
															DEL RRAIČF							
	POŠTENOST, ODKRITO- SRČNOST										AM. SKLADATEU COPUND						MUSI ŠIITSKA MILICA					
																	KMETIJSKO VOZILO					
											RADIJ											
	SL. BALERINA (LANE)								BIVŠI AVSTR. SMUČARSKI SKAKALEC'													
	BIKOBORSKI VZKLIK				SL. PESNIK MERMOUA				PARADIŽ, EDEN				VNETJE SKLEPA									
									STRINA, UJNA													
	RIM. CESAR, KIJE RAZDEJAL JERUZALEM				BIBLIJSKA OSEBA (SAMOZADO- VOUEVANJEI	URADNI SPIS				UTEŽNA ENOTA, STOT	DOMAČA ŽIVAL, KI DAJE VOLNO	X	OTTO HAHN	NAPAD, NASKOK						MUHA, KI PRENAŠA SPALNO BOLEZEN	NASELJE	
						RUS. SAHIST KASPAROV								PAPIR ZA NAČRTE								
	NICK NOLTE			OLGA GRACELJ			VOJAŠKA STOPNJA	IT.PISEC IUMBERT0)				IZDELOVALEC OPTIČNIH PRIPRAV						JEZIK CRNCEV BANTU	CIRIL KOSMAČ			
				AM. IGRALKA THURMAN				IDA KRAVANJA IRINA)											PREMIK TFIFSA			
	0P0GUM- UENJE											KITAJSKA DINASTIJA				AZUSKA DIVJA MAČKA						
												IGOR TORKAR				JEAN ANOUILH						
	PREBIVALCI SAMARIJE												DIŠEČA CVETICA									
	TEKSTILNI IZDELEK								KRADUIVEC, ZMIKAVT				VRSTA HROŠČA, GOVNAČ									
1																						:A3JJS3H
RAI 3
slovenski
program
Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) in 40 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
20.25
20.30
Pisana risanka TV dnevnik
® RAI 1
15.15
15.45
17.30
17.50 18.00 18.10
18.50
19.35
20.35
20.45
20.50
23.45
23.50
0.55
1.25
1.55
2.10
3.50
Dnevnik, 6.45 jutranja oddaja Unomattina, (7.00, 7,30,8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo Film: Fuga per antichi bosclii (dram., Nem. ’56, i. W. Fritsch. J. Kipper) Aktualna odd.: Verde-mattina, vmes (11.30) dnevnik iz Neaplja Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Dnevnik, rubrika Style in gospodarstvo Kviz: Fronto? Sala giochi Aktualna odd. o gorah: Linea bianca - Bela Crta Mladinska oddaja Solle-tico, vmes risanke Nan.: Zorro Danes v Parlamentu Dnevnik
Zanimivosti iz vsakdana: Italia sera, vmes informacije o prevoznosti cest Variete: Luna Park (vodi Paolo Bonolis)
Vreme, dnevnik in šport Variete: Luna Park - La zingara (tel. 0769/73921) Aktualne teme: II fatto (vodi Enzo Biagi)
Glasba: 46. festival italijanske popevke (vodijo Pippo Baudo, Sabrina Ferilli, Valeria Mazza) Dnevnik
Aktualna odd.: Dopofe-stival (vodi P. Baudo) Dnevnik, zapisnik, horoskop, pogovori, vreme Aktualno. Kultura News Aktualni pogovori: Sotto-voce - Potihoma Film: L’ etrusco uccide ancora (krim., It. ’72, i, S. Eggar, A. Gord, H. Frank) Mi ritorni in mente
RAI 2
7.00
9.30 9.40
9.45
11.30
12.00
Oddaja za najmlajše, vmes risanke in nan. Potrebujem te Rubrika o aktualnih temah: Fuori dai denti Oddaja o izletih in potovanjih Sereno Variabile TG2-33,11.45 dnevnik 2 Variete: I fatti vostri
13.00
14.05
14.15 14.40
16.00
16.05
17.15
18.05
18.15 18.45 19.35
19.50 20.30
20.50
22.40
23.25
23.50
Dnevnik, gospodarstvo, družbene teme in vreme Rubrika o branju knjig Variete: I fatti vostri Nad.: Quando si ama, 15.10 Santa Barbara Dnevnik
Aktualne teme: L' Italia in diretta - Italija v živo Dnevnik
Rubrika o potovanjih in izletih Sereno Variabile Vreme, dnevnik in šport Giustizieri della notte Sport in predstavitev Tg2 Variete: Go-Cart Večerni dnevnik Tg2 Film: Tutte le manie di Bob (kom., ZDA ’91, r. F. Oz, i. B. Murray, K. Erbe) TG2 Dosje Dnevnik, %'reme Danes v Parlamentu
0.00
Ponoči, na trgu Italija
^ RAI 3
6.00
8.30
9.20
10.30
11.30
12.00
12.15 12.50
13.45
14.00
14.45
15.00
15.25
17.15 17.55
18.25
19.00
20.00
20.30
22.30
22.55
0.30
1.10
Dnevnik
Videosapere: Robinson in Petek, itd.
SP v smučanju Sport: dresura Videosapere: Vstop prost, Znastveni dnevnik Dnevnik iz Milana Rubrika Telesogni SP v smučanju Aktualno: VideoZorro Deželne vesti, dnevnik Aktualno: Articolo 1 Nan.: Vita da strega Sport: odbojka, rubriki Rally Rai in Doposci Aktualno: Ob 5-ih zvečer Dok. oddaja: Geo Aktualno: La testata Dnevnik, deželne vesti Aktualno: 10 min., Blob Film: Agente 007, la spia che mi amava (krim., VB '77, i. R. Moore, B. Bach) Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Linea 3, 23.50 Amore & Sesso Dnevnik, pregled tiska, nocna’kultura in vreme Fuori orario
S	] RETE 4	D	> ITALIA 1
	Nad.: Valeria in Massimi-		Otroški variete Ciao ciao
	liano, 9.00 Un volto, due		mattina in risanke
	donne, 10.00 Zingara,		Nan.: Super Vicky, 9.45
	10.30 Renzo in Lucia,		genitori in blue jeans,
	11.45 La forza deli’ amo-		10.20 MacGyver
	re, vmes (11.30) dnevnik		Aktualno: Village
	Aktualno: Časa per časa -		Nan.: TJ. Hooker
	Nasveti za lepši dom		Odprti studio
	Dnevnik	[RS	Sport studio
	Rubrika o lepoti	IMiTi	Otroški variete, 13.20
	Nad.: Sentieri		Ciao Ciao Parade, 14.25
	Film: Gigi (glas., ZDA		Ciao Ciao VVeekend
	'58, i. L. Caron)		Varieteja: Colpo di fulmi-
	Aktualno: Perdonami		ne, 15.00 Generazione X
	Aktualne teme Giorno		Aktualno: Village
	per giorno - Dan za dnem		Nan.: Beverly Hills - Da-
	Dnevnik Tg4, vreme		rilo za Brandona, 17.45
	Variete: Game Boat		Primi baci
	Film: Una di troppo		Odprti studio, vreme
	(dram., ZDA ’93, i. J.		Šport studio
	Kems, J. Robertson)		Nan.: Baywatch, 20.00 11
	Film: Nessuno (dram., It,		principe di Bel Air -
	'92, r. F. Calogero, i. R.		Sladko pričakovanje (i.
	De Francesco, D. Bechi-		Will Smith)
	ni), vmes (23.30) dnevnik		Film: Star Trek VI - Rotta
	Pregled tiska		verso T ignoto (fant.,
			ZDA "91, r. N. Meyer, i. W. Shatner, L. Nimoy, J,
			
8 CANALE 5			Doohan, W. Koenig) Nan.: Star Trek, 23.30
			Star Trek
			Aktualno: Fatti e misfatti
	Na prvi strani		Variete: Speciale dnema
	Variete: Maurizio Costan-		Italija 1 šport
	zo Show (pon.)		Nan.: Star Trek
	Televizijsko sodišče: Forum (vodita Rita Dalla		
	Chiesa, Sante Licheri) Dnevnik TG 5	# TELE 4	
	Sgarbi quotidiani		
	Nad.: Beautiful (i. Ron Moss, S. Flannery)	1	19.30, 22.00, 0.10 Do-
	Nan.: Robinsonovi -	■	godki in odmevi
	Uganka (i. Bill Cosby, Li-	m	Nad.: Fiori d’ arancio
	sa Bonet, S. Lebeauf)		Nan.: 11 mio amico fanta-
	Variete: Časa Castagna		sma (i. Mike Pratt)
	(vodi Alberto Castagna)		Dokumentarec
	Otroški variete Bim Bum		Film: Slaughter High
	Bam in risanke		(srh., '85, i. M. Ezra)
	TG 5 Flash - Kratke vesti		Gospodarstvo
	Kviza: Ok, il prezzo š giusto (vodi Iva Zanič-		
			
	chi)l, 19.00 La ruota della fortuna (vodita Mike	® MONTECARLO	
	Bongiorno, A. Elia)		
	Dnevnik TG 5		
	Variete: Striscia la noti-		20.00, 22.30, 1.05 Dnev-
	zia (vodita Ezio Greggio,		nik, 13.30,19.50 Sport
	Enzo lacchetti)		12.30 SP v smučanju
	Variete: Scherzi a parte		Film; Odissea tragica
	show (vodijo T. Teocoli,		(dram., '48, i. M. Clift)
	M. Lopez, S. Ventura)		Varieteja: Tappeto volan-
	Večerni dnevnik TG 5		te, 18.00 Zap Zap
	Variete: Maurizio Costan-		Film: Incontriamoci a
	zo Show, vmes (0.00)		Saint Louis (glas., ’44)
	noCni dnevnik Tg5		Film: Oltre la barriera del
	Sgarbi quotidiani		suono (dram., ZDA ’52, r.
	Striscia la noti zia		D. lean, i. R. Richardson)
	Nan.: Cin Cin		Nan.: Agencija Rockford
{r Slovenija 1	® Koper
8.30
8.55
9.10
9.20
9.50
10.20 10.35
11.25
13.00 13.05
14.25
15.15
15.50 16.20
17.00
17.10
18.00
18.35
19.00
19.10
19.30
20.05
20.30
22.05
22.10 22.45
Videostrani
Zimski počitniški program:
Čarovnije Mirka Žerjava Briši piši: za zeleni grič Super stara mama, 5. del Zgodbe iz praznične školjke Risanka
Noči v mestu stoterih obrazov
Tvegan posel, pon. filma Poročila
Kolo sreče, pon. tv igrice Svet narave, pon. 7. dela angleške dok. serije Slovenska klavirska glasba, 8. del
Operni zvoki, 2. oddaja
Kam vodijo naše stezice
TV dnevnik 1
Lahkih nog naokrog, 4.
oddaja
Izzivalci,
8. del francoske nanizanke
Hugo, tv igrica Včeraj, danes, jutri Risanka
TV dnevnik 2, vreme, šport Grace na udaru,
25. del ameriške nanizanke Poglej in zadeni Včeraj, danes, jutri TV dnevnik 3, vreme Teden dni dopusta, film
{r Slovenija 2
8.55
9.20
10.45
11.15 11.40
12.55
13.45
16.00
16.25
16.55
17.00
18.00
18.45
19.25
20.20
20.55
21.45
22.45
23.15
0.05
Svetovni poslovni utrip SP v alpskem smučanju, veleslalom (M), prenos V žarišču
Grace na udaru, 24. del Povečava
SP v alpskem smučanju, veleslalom (M), prenos Oxygen, pon. slovenskega filma
Shingalana, 3. del serije Veliki dosežki slovenske kirurgije, 4. oddaja Včeraj, danes, jutri Sierra Nevada '96 Po Sloveniji Spin
Pasje mesto, 9. del serije Forum
In morje bo povedalo, 4.
del ameriške serije Studio City 10 000 obratov Novice iz sveta razvedrila
Aliča, evropski kulturni magazin
12.15
16.00
16.30
17.30
18.00
18.45
19.00
19.30
20.00
20.30
22.00
22.45
SP v alpskem smučanju, veleslalom (M), prenos Euronevvs
Meridiani, aktualna tema Peter Pan Club, otroška oddaja Slovenski program Studio 2 magazin Primorska kronika TV dnevnik Peter Pan Club, otroška oddaja Euronevvs
Zgodovinski mestni jedri -mesto muzej?
Vsedanes - TV dnevnik Don Kihot, 2. del tv nanizanke
OtO Hrvaška 1
7.25
7.30
8.15
10.00
10.05
10.05
11.00
11.30 11.40 12.00 12.20
12.45
14.35
15.05
15.10
15.35
16.45
17.45
18.15 18.50
19.30
20.10
20.45
21.45
22.15
22.35
23.05
23.55
TV koledar Poročila
Santa Barbara, 1199. del Dobro jutro Poročila
Izobraževalni program: Ves svet je oder,
10. del angleške dokumentarne serije Nemščina Otroški program Bon ton ton Dnevnik
Ljubezen, 187. del Dve plati medalje, pon. am. filma Otroški program:
Allis spet Allis, 3. del Poročila
Kako gledati sliko? Nemščina Hrvaška danes Kristalno cesarstvo, 64. del am. nadaljevanke Kolo sreče Pol ure kulture Poročila
Javna stvar, dok. oddaja Boris Novkovič, posnetek koncerta Dokumentarna oddaja Dnevnik Slika na sliko Terra X,
8. del dok. oddaje Poročila
A
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00,
12.00.	13.00.14.00.18.00.19.00.21.00.23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio ga-ga; 10.30 Pregled tiska; 11.05 Petkovo srečanje in Glasbena oprema; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.30 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30,
14.30,	16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik;
7.00	Jutranja kronika; 7,25 Zvezdni pregled;
8.00	Poslovne zanimivosti; 8.15 Rekreacija; 9.10 Koledar prireditev; 11.00 Country glasba; 11.15 Minute za lepši jezik; 11.50 Vreme;
12.00	Opoldne; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.40 Petkova centrifuga; 17.35 Obvestila; 18.05 Glasovanje za novi popevki tedna; 19.30 Stop pops in novosti; 22.00 Zrcalo dneva; 22,20 Jazz na 2. pi.
Slovenija 3
7.00.	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00,	18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Izobraževalni program; 10.05 Vodomet melodij; 11,05 Repriza; 12.05 Igramo in pojemo;
\L3.05 Vokalna glasba; 13.40 Glasb, tradi-
cija; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Šanson; 16.05 Od uverture do plesa; 17.00 Solistični koncert; 18.05 Likovni odmevi; 18.20 Divji maček; 19.30 Simfonični koncert; 22.05 Igra; 23.00 Šestnajst strun; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30.9.30.10.30.13.30.14.30	Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska, vreme; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.15 Vsak dan je dober dan; 9.00 Servisne Informacije, prireditve; 9.10 Vreme, cestne razmere; 9.40 Hit dneva; 9.45 Za in proti; 10.45, 14.40 SP v smučanju; 11.15 Včeraj, danes, jutri; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Daj, povej...; 15.00 Power play; 15.30 Dogodki in odmevi; 16,00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasb, odd: Muzak;
19.30	Večerni pr. z D. De Breo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Z M. Vuksanovičem.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30. 19.30 Dnevnik; 6.45 Prireditve; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9,50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska;
10.05 E. Galletti; 10.35 Souvenir d'ltaly;
11.00	Med vrsticami; 11.30 Aktualnosti;
12.00	Balio e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.50 Single tedna; 16.00 Modri val; 18.45 Folk studio; 20.00 Prenos RMI.
Radio Trst A
7.00,13.00,19.00 Dnevnik; 8.00,10.00,17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica ; 8.10 Kulturne diagonale; Likovna delavnica; 9.15 Odprta knjiga: Oblomov (r. M. Prepeluh, 50. del);
10.30	Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Zborovska glasba: Ribniški oktet; 13.20 Valčki in polke; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Pravljice za risarje; 14.30 Krajevne stvarnosti: Od Milj do Devina; 15.00 Slov. lahka glasba; 15.30 Mladi val; 16.45 Postni govor; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Glasb, kronika s Hrvaškega; 18.00 Kulturni dogodki;
18.30	Evergreen; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja; 16.00 DJ Roby + Lestvica tedna; 19.00 V čudovitem opernem svetu; 20.00 Razporoke življenja in časa (vsakih 14 dni).
Radio Koroška
18.10-19.00 Kulturna obzorja.
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT-60 SIT Prednarocnina za leto 1996 - 300.000 LIT Poštni kr. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 5.1420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
ZMERNO	TOPLA	HLADNA	SREDIŠČE	ANTI-
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
VREMENSKA SLIKA
Nad Alpami se krepi območje visokega zračnega pritiska. K nam priteka s severovzhodnimi vetrovi hladen in postopno bolj suh zrak.
Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeorološki zavod.
1010
1020
OSLO STOCKHOI °	-9/-7
KOBENHAVll -
> -7A-4 .°	—
—LONDONo	'2'2 BERLIN ^-5 VARŠAVA -3/-2
DUNAJ -3/-1
oBRUSEU
iosV0
-5/1	-
A	LJUBLJANA -6/-1	A
O-JV-	BEOGRAD
o -1/0
6
6
ŽENEVA I -3/4 MILANO
LIZBONA 4/8	.°
MADRID -l /5
o
Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri

S
1SPLIT 3/5
'"^'"--SKOPJE o 4/10
1020

DOLŽINA DNEVA
Sonce bo vzšlo ob 6.53 in zašlo ob 17.39. Dan bo dolg 10 ur in 46 minut.
f LUNINE MENE
Luna bo vzšla ob 9.03 in zašla ob ^ 23.07. Prvi krajec bo 26. ' februarja, ob 6. uri in 52 minut
ONESNAŽENOST ZRAKA
Ljubljana Bežigrad Trbovlje Zagorje Hrastnik Maribor
22.2
povprečna 6.00-7.00 32 23 67 17 31
V
Mejna imisijska vrednost: Kritična imisijska vred—
SNEŽNE RAZMERE
cm
Mariborsko Pohorje 130 Rogla	180
Zatmik	120
Vogel	180
Krvavec	120
Kranjska gora 80 do 100 Kanin	100 do 380
Cerkno	180
350 mikrogramov/m3 700 mikrogramov/m3
o ^

Vreme večini ljudi ne bo povzročalo opaznejših težav, le pri najbolj občutljivih se lahko občasno pojavijo manjše težave.
Ljubelj, v Logarski Dolini pa je urejena le tekaška proga. Nočna smuka je mogoča na Straži na Bledu, Ivarcko-Osvenu ter na Mari-
na plan
Kranjski gori, Logatcu, Manborskem Bohorju, Rog-Crmosnjicah m Sodražici. Zimska oprema je potrebna za cesti na Mariborsko in Ribniško Pohorja, Zelenico, verige pa so obvezne na cesti
i unuija, AJCIGIUVV, V Gl igr
do Zatmika in Pokljuke.

TEMPERATURE IN VIŠINE SNEGA V GORAH
500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m
°C
-4
-9
-12
-15
-18
-20
Tveganje pred snežnimi plazovi je sjilosno in stalno. V visokogorju Juhj-
150 cm do 180 cm
280-380 cm
i sesedal. Veter je napi mete in opasti, ki so se zelo nestabilne in se ob najmanjši dodatni motnji lahko splazijo. Snežna odeja je mehka in se globoko predira, tako da je tudi gibanje v gorah močno oteženo.
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE
kulturno dediščino
TIRANA - V zadnjem Času gradijo v severni in osrednji Albaniji mošeje z enako hitrostjo, kot so jih v Bosni med vojno rušili. Nove mošeje, ki jih pospešeno postavljajo domala v vseh mestih in vaseh, so zaradi svoje nenavadne oblike drastično spremenile pokrajino. Za Balkan značilne majhne in okrogle otomanske mošeje z vitkimi minareti so nadomestile pompozne stavbe v slogu srednjega vzhoda, ki nekako niso sodile v pusto albansko okolje.
Potem ko so leta 1967 v Albaniji kakršnokoli obliko verskega udejstvovanja prepovedali, in prepoved pred štirimi leti ukinili, muslimani in kristjani z gradnjo novih cerkva iščejo svoje izgubljene duše. Pred prepovedjo je bilo v Albaniji približno 1200 mošej, ki so zadovoljevale potrebe 70 odstotkov Albancev muslimanske vere. Po letu 1967 so večino mošej uničili ali porušili minarete in jih spremenili v skladišča in kinematografe. Taka usoda je doletela kar 400 cerkva. Kot del narodne dediščine so ohranili le stavbe velikega zgodovinskega in arhitekturnega pomena, kot je to mošeja Ethen Bey v središču Tirane, od 35 mošej v Skadru pa je Čistki ušla le Čudovita svinčena mošeja.
Čeprav je nekaj albanskih izseljencev finančno podprlo gradnjo novih mošej v svojih rodnih vaseh, so večino novih zgradb oblikovale in financirale arabske dežele.
Leta 1992 se je gradnja mošej razcvetela, ko sta vladi Savdske Arabije in Kuvajta v zameno za visokoleteče investicije v Albaniji lahko financirali njihovo gradnjo.
S prihodom Trnkov v Albanijo v 14. stoletju so na stotine ortodoksnih krščanskih cerkva spremenili v mošeje, zato imajo albanske mošeje ponavadi obliko kroga ali polkroga in ohranjeno ortodoksno kupolo. To obliko je ohranila tudi elegantna Muradova mošeja v Vlori.
Nove mošeje so v nasprotju s tradicionalnimi kvadratne oblike. S svojimi debelimi minareti so prevelike za še ne spreobrnjene iarane.
Oživljanju religije je torej sledila restavracija verskih objektov, notranja popravila cerkva in gradnja novih minaretov pri mošejah. Značilen primer novega verskega razvoja je vas Koplik. V žalostni vasici z umazanimi in blatnimi stezicami zdaj stoji velikanska rumena mošeja, ki le se poudarja revščino in napoveduje nadaljnji propad bogate albanske otomanske arhitekturne dediščine.
Mošeje skregane $ staro albansko
Voltairov zadnji dom
PARIZ - Voltairova hiša v Ferenyu ob francosko-švicarski meji, v kateri je francoski filozof iz 18. stoletja preživel zadnjih 20 let svojega življenja, je naprodaj, tako da je v teku nabiralna akcija za nakup tega zgodovinskega spomenika. Prispevki se z vsega sveta stekajo v posebni sklad, ustanovljen z namenom, da bi hiša postala kulturni spomenik. (AP)
Namesto nižje prejel višjo kazen
SINGAPUR - Neki singapurski obsojenec, ki je zaprosil za skrajšanje triletne zaporne kazni, ki jo je dobil, ker je ukradel pločevinko piva, si je prislužil še dodatna štiri leta zaporne kazni. Sodnik, ki je obravnaval primer je namreč menil, da je bila prvotna kazen premila. Ker je 64-letni Mohd Mydeen zagrešil že 34 prekrškov, bi morali zagotoviti, da bo ostal kar se da dolgo zaprt pred javnostjo.
Tatovi plenili prašičke
LONDON - V severni Angliji se je pojavila novo vrsta kriminalcev - tatovi prašičev. V zadnjem tednu dni so zabeležili krajo štiristotih prašičkov, ki so vredni 20 tisoč funtov. Na prašičjih farmah so bili prisiljeni poostriti varnostne ukrepe in namestiti radijske naprave, s pomoeju katerih nameravajo izslediti tatove pujskov. Policisti sumijo, da je za kraje, M so povzročile porast cene pujskov, odgovorna kakšna tolpa.
Mačka Vida našla lastnike
BEOGRAD - Crnobela mačka Vida je po 102 dneh »pešačenja« in samo njej znanih pustolovščinah na najmanj šeststo kilometeov dolgi poti našla svoje gospodarje, družino Svilokos, M je pobegnila iz vasi Papič pri Kostajnici in našla pribežališče pri mestecu Svilajnac, približno 120 kilometrov jugovzhodno od Beograda. Beograjske Večernje novosti pišejo, da je Vida tako prekosila psičko Deno iz Petrinje, ki je našla svoje gospodarje, prav tako begunce s Hrvaške, v vojvodinskem mestecu Ruma. Psička Dena je namreč za petsto kilometrov dolgo pot potrebovala 139 dni.
Najboljši pasji prijatelj
SYDNEY - Neki Avstralec je dokazal, da ni le pes človekov najboljši prijatelj, ampak da je tudi Človek najboljši prijatelj štirinožnih kosmatincev. Svojo psičko Ka-tie je namreč rešil z umetnim dihanjem »usta na smrček«. Katie je po nekaj minutah začela kazati znake življenja in počasi prišla k zavesti.
Japonski
elektronski
časopis
TOKIO - Štiri japonska podjetja bodo začela marca izdajati elektronski Časopis, ki ga bodo naročniki prejemali prek prenosnega, kot dlan velikega ekrana. To bo prvi tovrstni Časopis na svetu, je povedal TosiaM Kubomura, predstavnik časopisa Malniči Simbun, ki namerava oskrbovati trg z elektronskimi vestmi. Kubomura je pojasnil, da bo Zaurus sprejemal vesti prek povezav s hišnimi, javnimi ah prenosnimi telefoni.