The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium ENAKOPRAVNOST EQUALITY OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENE PROGRESSIVE BENEFIT SOCIETY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskih delavcev v Ameriki U, VOLUME xvm—LETO XVIQ CLEVELAND, OHIO, MONDAY, (PbNDELJEK) JULY 8, 1935. ŠTEVILKA (NUMB9R) 159 PATINI SO PRI ČELI BOJ PROTI us itt- i bel lis I ™okrač je na čelu kam-j proti povišanju I davkov na milijonarje. Iew-yorški bankir in bivši Mussolini podžiga vojno strast za konflikt v Afriki Govor fašističnega diktatorja pred črnosrajčnimi prostovoljci pred vkrcanjem za vojno službo v Abesiniji. Bosonogi vojščaki cesarja Haile Selassija se vežbajo za skorajšnjo vojno. relif tukaj siNiJE bo znižan za polovico new YORK, 7. junija. — 1 larles H. Sabin, znani new-irški bankir, ki je bil prej na-Inik organizacije "Crusaders" se je borila za odpravo prohi-. je včeraj naznanil, da je tanovil organizacijo milijonar-V in bogatinov, ki bo šla v boj oti nameravanim zakonom za višanje davkov na visoke do-^ke, darila in zapuščine. Mizarski lobisti so izbrali ime omitej Amerikancev". Gla\aii ^ se nahaja v Rockefellerje-centru. Organizacija bo po-' pritiskanja na kongres tudi sala znižati trošarinske dav-. delovala bo za redukcijo ^^^°škov, ampak bo pro-irala zvezni prodajni davek. naznanilu se poudarja, da ^ nova organizacija za vse zabno in finančno odlične zme y deželi, in rečeno je, da y svrho zboljšanja businessa zmanjšanja brezposelnosti tf a znižati vse dohodninske ttf /ke. ,ui! f^SHlNGTON, 7. julija. -cia Je dni je nastala zmeda rand' ^oseveltovega davčnega pro» ker predsednik ni podal ^^ ocenega načrta za obdavče-1 Danes pa je za- ntn. Morgenthau »na za- ^ ^^'^^^^rih kongresmanov ' jIspecifičen program, ki T ^predložen kongresu. Kot raz- M bo dwdm eri% ^^zširilo, tako da se bo ^^čelo že pri $100,000 otiefio ih na leto in pri zapušči-„e % ^arilih, ki znašajo $50, tU' , epublikanski senator 1 j® obenem prišel na aii^ \sr "^ko predsednikovega is * ga češ, da je nezadosten y' mora nove davke nalo- K I nn 'Visoke dohodke, in ne ee no no ^_vv. ' inov največjih bo- rhe 1 > i i< ut«^ ^ soboto po- ' v* < Stephen O'Neill, ko ,je nevihta tekom RIM, 7. julija. — Benito Mu-* ssolini je imel včeraj strasten vojni govor, ki je danes odmeval po vsej Italiji. Fašistični diktator je uporabil vso svojo govorniško sposobnost, da podžge vojno strast za konflikt v Afriki, ki je, kot vse kaže, postal neizogiben. Govoreč pred 15,000 črnosrajčnimi prostovoljci, ki so se zbrali v Salernu za vkrcanje za vojno službo v Abesiniji, je fašistični glavar rekel; "Odločili smo se za borbo, od katere se kot vlada in kot narod ne moremo odvrniti. Odločitev je nepreklicna." Za povečanje učinka svojih besed, je Mussolini govoril stoječ na vrhu topa. Fašistični mladci, med katerimi so bili štirje oddelki iz Forli, kjer je bil Mussolini rojen, so njegovim besedam gromsko pritrjevali. V Rimu sta se javila za službo v Afriki dva Mussolini jeva sina, Vittorio in Bruno, ki sta avija-tika. to Strela ubij: "laHPrenn^i, --------igranja gol- . drevo. O- n « i f„j ^ prsih, hrbtu in ro-3» '' gani ^ . ^k^Gval. Deček, ki < ^°Se, je bil tudi do prvi pri- « k Sebi e»'. "i ela "" ft:ia D • poklical pomoč, 'ar J ihin ^ubila dva farmarja " etf cd vr '^SGbi sta umrU 't ^ uton^a"®' "Mladeniča pa '' pil ^ domo " J ^ri er Razen prostovoljcev, ki so se vkrcali v Salernu, je iz Neapla odrinilo proti Afriki okrog 2000 mož redne vojske. S tem laška oborožena sila v Afriki naraste preko 130,000 mož, ki bodo pripravljeni za"sovražnosti v septembru, ko tamkaj preneha letna deževna sezona. Redna vojska je opremljena z modernimi vojnimi sredstvi, kakršnih črni kontinent še ni videl: z metalci plamenov, plinsko opremo, najmodernejšimi tanki in aero-lani ter z opremo, s katero se bo velike pokrajine lahko pokrilo s kemikalijami, ki bodo žgale bosonoge vojščake abesinskega cesarja. Kot vse kaže, Italija niti ne želi niti ne bo sprejela nobenega posredovanja za mirno poravnavo spora z Abesinijo. "Pomnite," je rekel Mussolini v govoru pred prostovoljnici, 'da je bila Italija še vselej zmagovita v vojni s črnimi plemeni. Edina izjema je bila v Adowi, kjer se je 4,000 Italijanov borilo proti 100,000 Abesincem. ( V dotični vojni je bila Italija strahovito tepena. To je bilo leta 1896.) To se je zgodilo vsled tega, ker se je Italija tedaj manj brigala za svoje vojake kot pa za brezpomembna parlamentark C Dalje na 2. str.) TAJNA NEZVESTOBA NI "PKEŠESTOVANJE" WHITE PLAINS, N. Y., 7. julija. — Zanimivo odločitev glede zakonske nezvestobe je podal sodnik Aldrich v slučaju tožbe Mrs. Ette Miller, ki je svojega moža tožila za razpo-roko iz razloga, ker jo je zapustil. Ko se je vršilo zaslišanje je njega francoska sobarica priznala, da je skozi šest mesecev imela intimne odnošaje z možem, toda sodnik je ženi dovolil le ločitev, ne pa razpo-roko, češ, za katero ne ve drugi zakonec niti javnost, ni "pre-šestovanje' 'v smislu zakona. ADDIS ABABA, Abesinija, 6. julija. — Ameriško poslaništvo je danes odredilo, da vsi ameriški državljeni zapustijo Abesinijo, kar se smatra za znamenje, da Amerika pričakuje, da že v bližnji bodočnosti pride do oboroženega konflikta med Abesinijo in Italijo. S tem korakom so Zed. dfžave ponovno pokazale, da se želijo na noben način zaplesti v laško-abe-sinski spor. vino 1139 Nc 'ars \ se fZan- t,w 10 v r • v staro domo- i4.v. Jubljano, k svojim tam ^oni, kjer ae name- otrok, "astaniti. Odpo- gkko, " ' »rt, .r -om j"'«» = I ^aniem ^^^^Plain, s posre-^olianj P^^'obrodne agencije ko st)n„ Ako ima kedo ® ilo, naj se zglasi pri Blis» lue 15-^ ^ftiornor ^Ston u- . ------" v načelnik polici ip So parkih. V o- •ris f^'ke. družinske ne-IL g*" la žena f« ^^^om ga je zapu- odrasii samomor lingto^"\ '^^'"šil Harold L. njo so šli tudi tri- otroci. "Škrjančki" Prosi se vse matere, katerih otroci hodijo k petju in spadajo k zboru "Škrjančki," da se gotovo udeležijo seje v torek, v Slov. Društvenem Domu na Recher Ave., in sicer točno ob 7. uri, ker potem imamo še veliko ukrepati glede skupnih zborov. Na redni mesečni seji se jo sklenilo sklicati matere, da se pogovore glede oblek za skupni nastop, ker .je potrebno, da se obleke kupi prej ko mogoče, da se bodo otroci slikali v koncertnih oblekah in da bo slika potem v spominski knjigi. Torej, prosimo vas, da to upoštevate in pridete vse, da ne bo pozneje kakega nesoglasja. Seja bo v torek, dne 9. julija. Prosim vas še posebej, da tiste ki boste prve brale to sporočilo, še druge matere opozorite. —A. Noč. tajnik. Nov grob Po kratki bolezni je v soboto večer umrl Joseph Gospodaric, star 54 let. Doma je bil iz Straže, fara št. Rupert na Dolenjskem, odkoder je prišel v A-meriko pred 32 leti. Pred leti se je nahajal v West Virginiji. Pokojni zapušča tukaj soprogo, hčer Josephine Rich in brata, v starem kraju pa pet sestra. Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj ob 9. uri iz hiše žalosti 1258 E. 61 St., v cerkev sv. Vida pod -mdatvom.i)Qg)c»bn8gft. zavod#-F. Zakrajšek. Bodi mu ohranjen blag spomin, preostalim pa naše sožalje! Smrtna kosa V soboto popoldne je po kratki bolezni v Polyclinic bolnišnici umrl Mihael Frigel, star 57 let, ter stanujoč na 1257 E. 60. St. Tukaj zapušča bratranca, v stari domovini pa ženo in štiri o-troke. Pokojni je bil doma iz Brežic na Spodnjem Štajerskem. V Ameriki je bival 22 let ter je bil član društva "Clevelandski Slovenci" št. 14 S. D. Z., katero skrbi za pogreb, ki se vrši v sredo zjutraj iz pogrebnega zavoda Jos. Žele in Sinovi, 6502 St. Clair Ave. Mladenič umrl Danes zjutraj je v cvetju mladosti umrl Martin Nagode, star šele 20 let, stanujoč na 6425 Spilker Ave. Poleg staršev žalujejo za njim štirje bratje in dve sestri: Louis, Mary, Frank, John, Anton in Frances ter teta Johana Jerin in veliko sorodnikov. Rojen je bil v Clevelandu. Pogreb se bo vršil v četrtek, ob 8:30 uri zjutraj iz hiše žalosti v cerkev sv. Vida, pod oskrbo pogrebnega zavoda Jos. Žele in Sinovi. Naše sožalje! Hlad v bolnišnici Mount Sinai bolnišnica je u-peljala umeten hlad v sobah, kjer se vršijo operacije, kar poveča udobnost bolnikov in zdravnikov. "Pot, ki pade med operacijo z zdravnikovega lica v odprto rano, lahko povzroči infekcijo," je izjavil ravnatelj dr. Rockwood. "S kontroliranjem temperature je ta nevarnost odstranjena." Hčerka na obisku Na obisku pri svojih stariših Mr. in Mrs. Frank Wess, 16420 Arcade Ave., se mudi Miss An-tonia Wess. Miss Wess je bolničarka v New Yorku ter ostane tukaj teden dni. Dobrodošla! Addison road Jutri se bo začelo z delom za nov tlak na Addison rd. med St. Clair Ave. in N. Y. Central 1 železniškimi programi. Slučaj, ki gpvori sam za sebe NEW YORK, T: julija — Najboljši argument za pravičnejšo razdelitev narodnega bogastva so konkretni slučaji, ki pokazu-jejo, zakaj morajo milijoni trpeti pomanjkanje, dočim peščica ljudi živi v nezaslišnem izobilju. En tak slučaj je bil te dni pred tukajšnjo sodnijo, ki je za 14 let staro hčer nekega umrlega bogatina določila $45,750.75 za njene "življenske stroške" skozi eno leto in pol. Odredbo je izpo-slovala njena mati Mrs. Frederic N. Watriss, ki je razporoče-na žena že umrlega bogatina Frank Duff Frazierja iz New Yorka. Med drugim je sodnija od omenjene svote določila $300 za napitnino, $5,250 za počitnice, $3,600 za oskrbo zob, $5,400 pa za obleke. Dohodki hčere u-mrlpgti hogatina ietno višajo. Ko bo postala polnoletna, bo dobivala že $150,000 na leto. Smrtna kosa V soboto, okrog 3. ure zjutraj, je v St. John's bolnišnici umrl dobro poznani in priljubljeni pionir Joseph Koželj, stanujoč na 4686 W. 130 St., West Park, O. Star je bil 59 let. Pokojni zapušča tukaj žalujočo soprogo Frančiško in šest otrok Frances, Joseph, Philip, Amalia, William, ter Helen in brata Ru-dolpha, stanujočega v Collin-woodu, kot tudi veliko sorodnikov. Doma je bil iz Fužine pri Žužemberku na Dolenjskem, kjer zapušča več sorodnikov. Pokojni je bival v Ameriki 35 let ter je skozi 13 let vodil gostilno na E. 47 St. in Hamilton Ave., nato se je preselil v West Park, kjer je 14 let vodil trgovino z železnino ter je tudi imel moderno prešo za stiskanje grozdja. Spoštovan in priljubljen je bil od vseh, ki so ga poznali. Bil je član društva "Vodnikov venec" št. 147 SNPJ, Samostojnega društva "Slovenija" in lovskega kluba. Pogreb se bo vršil v torek ob 8.30 uri zjutraj Iz hiše žalosti v cerkev- nato pa na Calvary pokopališče pod ,.o-skrbo pogrebnega zavoda Jos. Žele in Sinovi. Naj bo blagemu pokojniku lahka ameriška gruda, preostalim pa naše sožalje! 80 žrtev prometa V 20 državah je bilo preko sobote in nedelje v prometnih nesrečah ubitih 80 oseb. V dveh avtnih nesrečah — ena v India ni, druga pa v Missouri — je izgubilo življenje po pet oseb. V San Diego, Cal., so našle smrt štiri ženske, ko se je njih avto prevrnil preko pečine. Izvanredna seja Članice podružnice št. 49 S. Ž. Z. so prošene, da se udeležijo izredne seje, ki se vrši v torek, 9. pulija pri sestri Gnidovec, in sicer radi piknika, ki se ima vršiti pri Gorišku dne 21. julija. C. C. Stillman, zvezni relifni administrator za Ohio, je v so-bodo relifni upravi v Cuyahoga okraju sporočil, da se naj takoj pripravi za 50 do 60-pro-centno znižanje pomoči za direkten relif, ki stopi v veljavo s 1. avgustom. To se je odredilo v soglasju z načrtom zvezne vlade v Washington, da se direkten relif čim preje ukine in da se vse takozvane nezapo-sljive osebe prepusti lokalnim oblastim. Stillmanova odredba pomeni, da bo Cleveland z o-kolico dobil prihodnji mesec samo en milijon dolarjev za direkten relif namesto dveh. Odredba pomeni velik udarec za brezposelne v Clevelandu. Kaj se bo storilo za one, ki bodo vrženi z relif a, ampak nimajo ne dela ne zaslužka, nihče ne ve. Projekti za relifna dela gredo silno počasi naprej in torej ni misliti, da bi tam dobili delo. Jutri se bo vršila seja posebnega državljanskega odbora, čigar predsednik je Daniel E. Morgan, na kateri se bo u-krepalo, kako naj bi se rešilo kritično situacijo. V juniju je bilo tukaj na re-lifu 56,193 družin, oziroma 368 družin manj kot v maju. "Slavčki" Stariši, ki ste člani mlad. pev. zbora Slavčki, ste vljudno prošeni, da pošljete svoje otro-iie-y-torek, 9. julija, točno ob I. uri popoldne k vajam v S. N. Dom in sicer opravljene tako kot je bilo določeno za slikanje, da se bodo tam skupaj slikali. Kakor vam je bilo že poročano, se bedo slike uvrstile v spominsko knjigo ob priliki nastopa v mestnem avditoriju. Prošeni ste, da to upoštevate. Obenem si pa štejem v dolžnost, da se v imenu zbora zahvalim našim zavednim možem: Joe Trebeč, Louis Eršte, John Zalar, Anton Zupan in oskrbniku S. N. Doma za iskazano naklonjenost, ker so žrtvovali toliko truda in pripravili oder za slikanje naše mladine, kar je pač vsega priznanja vredno, ker so tem prihranili blagajni precejšnjih stroškov. — Mary Čebul, taj. • Iz Chicaga Mr. in Mrs. Joe Vidic sta se iz Chicaga, 111., pripeljala na obisk k bratrancu Franku Les-kovcu, na Hubbard Rd., North Madison, kjer sta ostala za par dni. Joe in soproga prideta k Leskovčevim na obisk vsaki dve leti in pravita, da se je okolica North Madison zelo izboljšala in olepšala zadnjih par let. U-stavila sta se tudi pri družini Anton Struna na Norwood Rd. v Clevelandu. Izid tekme V balincarski tekmi, ki jo je priredil Klub društev S. N. Doma, dne 6. in 7. julija, je bil izid sledeč: Prvo hagrado v znesku $12 so dobili John Pire, Joe Butara in John Urbančič. Drugo nagrado so pa dobili Joe Bratovic, Mike Bukovič in John Simčič. Klub se občinstvu zahvaljuje za obilen poset. Vremenski bogovi so sicer nekoliko nagajali, a vseeno se je balin-canje izteklo v najlepšem redu. Zemljiški davki Posestniški davek v Cuyahoga okraju za zadnjo polovico leta 1935 se je že začelo pobirati. Vsi računi bodo razposlani do 20. julija, rok za plačilo pa zapade čez pet ali šest mesecev. Levičarji organizirali tretjo politično stranko "Produkcija za rabo in ne za dobiček!" je bojni klic progresivnih struj, ki so se zbrali ha konvenciji v Chicagu. Vprašanje predsedniškega kandidata puščeno v ozadju. CHICAGO, 7. julija. — Da-* nes se je tu zaključila dvodnevna konvencija levičarskih progresivnih struj, ki so v znamenju boja za nov gospodarski red, pod katerim naj produkcija za dobiček nadomesti produkcijo za socialno rabo, položili temelj tretji politični stranki. Pri-(čakuje se, da bo stranka že pri- ROCKEFELLER JE DANES STAR 96 LET LAKEWOOD, N. J., 7. junija. — Jutri bo John D. Rockefeller spolnil svoje 96. leto. Stari multimilijonar ne bo podal nobene izjave za javnost. To navado je opustil lani. Sem se je vrnil 16. junija, potem ko je zimo prebil v Floridi. hodnje leto stopila v aktiven političen boj, toda za enkrat je vprašanje, kdo naj bi bil njen predsedniški kandidat, pustila na strani. Sprejeto pa je bila 13 točk obsegajoča platforma izrazito levičarskega značaja. Poudarjalo se je, da je v Ameriki mogoč za sleherno družino letni dohodek $4,500, ako se uvede "tehnokratično vlado", to se pravi, ako se napredek tehnike izrabi na korist vsega ljudstva, namesto da žanjejo dobičke le lastniki industrije in kapitala. Konvencija je provizorično sprejela ime nove stranke, ki se ima glasiti "American Commonwealth Political Federation" (A-meriška ljudska politična federacija), ki se utegne-spremeniti na narodni konvenciji, ki se bo vršila enkrat v jeseni. Eden izmed vodilnih duhov tega gibanja je progresivni kon-gresman Thomas A. Amlie iz Wisconsina, toda na zborovanju so bili zastopani poleg progre-sivcev tudi farmer-laboriti, socialisti in Upton Sinclairjevi "e-pični" pristaši iz Californije.. Glede komunistov se je vršila o- stra debata, končno pa je bilo I ,, ,, ,, , ' I Okrajni sodnik Walter Mc- sklenieno, da se iih ne spreime.' , . v , v . . /v, . . iMahon, ki se je zadnji cas pro-Med važnimi točkami spreie-i , , , ..v . . . . , .r . , ,, I slul z drastičnimi mjunkcijami proti stavkujočim delavcem, je Frank E. Tweeda iz 18107 Eu- rist brezposelnim; unijske mez-jclid Ave. obsodil na $50 globe de za relifne delavce; sprejem in deset dni zapora, ker se ni obširnih socialnih zakonov za o- pokoril sodni odredbi, s katero Poročna dovoljenja Sledeči pari so dobili poročna dovoljenja: Eugene Franks, Detroit, Mich, in Veronica Sneller, 5323 Spencer Ave.; Joseph Pi mat, 7904 Madison Ave. in Edith Tullock, 2077 W. 95 St.; Raymond Stadle, 1093 E. 66 St. in Josephine Petkovsek, 1074 E. 66 St.; Anton Strnad, 19650 Nauman Ave. in Mary Kovash, 1471 E. 117 St.; Frank Maver, 15906 Corsica Ave. in Bertha Yoger, 881 E. 236 St. Bilo srečno! Rop pred nosom policije Pri belem dnevu je bil v soboto na Public Square napaden in oropan za $1,400 neki delavec iz Peninsula, O., ki je prišel v Cleveland po denar, ki je bil naložen na Society for Savings banki. Rop je bil izvršen v neposredni bližini šestih policajev, ki na Public Square dirigirajo promet. Brezobziren sodnik te platforme so: Neomejena produkcija v ko skrbo otrok, starih in bolnih; javno lastništvo javno-naprav-nih korporacij, rudnikov, muni-cije in bank; kolektivno pogajanje in izobčenje kompanijskih unij; zunanja trgovina naj postane vladni monopol; odprava špekulacije in profitarstva pri žitu, živežu in drugih potrebščinah; takojšnja izplačitev bo-nusa; ustavni dodatek, ki bi najvišjemu sodišču vzel moč razveljavljati zakone, ki jih je sprejel kongres, kot neustavne. Izbira imena je izzvala ostre (Dalje na 2. str.) VROČINA OD ZGORAJ, VROČINA OD SPODAJ! PITTSBURGH, 7. julija. — Ljudje na neki ulici v predmestni občini Kennedy so zadnje dni opazili, da je cestni tlak tako vroč da se ne da hoditi po njem. Zdaj so odkrili vzrok: pod ulico se nahaja goreča žila premoga. Zdaj so na delu parne lopate in upa se, da se bo v teku enega meseca podzemski ogenj pogasilo. Ubit od roparjev Za posledicami udarca na glavo, ki sta mu ga v sredo zadala dva roparja, je umrl v bolnišnici 42-letni Michael Wagner iz 3168 W. 71 St. se ga je iztiralo iz njegovega doma. Pouk angleščine Pouk v angleščini, ki se vrši ob torkah in petkih od 7. do 9. ure v Slov. Domu na Holmes Ave., se bo vršil jutri večer kot običajno, toda ker to pot Mrs. Terbižan ni mogoče biti navzoči, jo bo nadomestovala Mrs. Har-pel. Poletne obleke Od jutri naprej pa do sobote, 13. julija, bo v teku v poznani Grdinovi Shoppe, 6111 St. Clair Ave., velika razprodaja ženskih poletnih oblek in slamnikov. Tudi nogavice se bo dobilo poceni. Čitajte oglas v današnji številki Enakopravnosti. Mladinski pevski zbori Tem potom se obvešča zastopnike vseh mladinskih pevskih zborov, da se vrši prihodnja redna seja dne 9. julija v Slov. Društvenem Domu, Recher Ave. Pričetek točno ob 8. uri zvečer. Prosi se, da ste vsi navzoči. — Odbor. 4 ^ Na obisku V Clevelandu so se zadnje dni mudili na obisku ter se znlasill tudi v uradu našega lista: Philip Godina, soproga, sin in Miss Dejak iz Chicaga, ter L. Men-ton iz Detroita. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 8. julija, 1935^ 3' UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI JI "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PTG. & PUB. CO. mi ST. CLAIR AVE. HEnderson 5811 iMued Krery Day Except Sundays and Holidays VATRO J. GRILL. Editor Po ramaSalcu v Clevelandu, za celo leto .........$5.51) M 6 mesecev ........$3.00; za 3 mesece ..........$L50 Po pošti v Clevelandu za celo leto .................$6.00 M 8 mesecev .........$3.25; za 3 mesece ..........$2.00 Eft Zedinji:ne države In Kanado za celo leto ......$4.00 w O mesecev .........$2.50; za 3 mesece ..........$1.50 Eft Evropo, Jutoo Ameriko In druge inozemske države ■ft 8 mesecev ........$4.00; za celo leto ..........$8.00 Entered as Second Class Matter April 26ih, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. Imperijalizem v zagati Država, ki se šele pripravlja za imperialistične podvige, je Nemčija. Vendar izgledi za uresničenje vzhodnega in vsenemškega programa so še zelo majhni. Bridko razočaranje pomeni zlasti u-resničenje francosko-sovjetske obrambne zveze pri skoro dobrohotni nevtralnosti Anglije, ko bi vendar morala Anglija biti po Hitlerjevih računih prirodni zaveznik Nemčije. Proti pričakovanju narod-no-socialistienih krogov je sovjetska Rusija nepričakovano hitro postala velika vojaška sila. Dopisniki inozemskih listov so samo pri prvomajskih paradah našteli okoli 4000 tankov in ravno toliko aero-planov. Oboroževalna industrija v Nemčiji bo imela še veliko dela^ da doseže Rusijo. Finančne operacije nemške vlade so zelo sumljive, bitka za preskrbo dela in oboroževanje se vrši s pomočjo kratkoročnih menic. Da jih spremeni v dolgoročne, je vlada prisilila posojilnice, da so dale pol milijarde mark. Zavarovalnice pa so sedaj na vrsti in bodo morale dati 600 milijonov mark. Narod-no«socialistična vlada je očividno uverje-na, da je denar v obliki topov in munici-je produktivno naložen in z zaničevanjem zavrača vse običajne pomisleke "liberalistične" narodno-gospcdarske vede. Velik udarec za vzhodno politiko Nemčije pomeni tudi nenadna smrt Pil-sudskega. Pokojni maršal je gotovo imel precej umevanja za načrt združenega napada Nemčije, Poljske in Japonske na Rusijo, seveda pod pogoji, ki bi jih sam določil. Na videz nerazumljiva poljska politika zadnjega časa je v glavnem njegovo osebno delo. Neizogibna trenja v Pilsudskijevem taboru, ki je sestavljen iz zelo heteroge-nih elementov, bodo onemogočila ofenzivno politiko Poljske na vzhodu. Poljska politika se bo zopet približala Franciji. Vzhodni program današnje Nemčije visi v zraku, ostanejo pa nade na priključitev Avstrije. Klerofašistični režim v Avstriji je vsi cd nerazumnega boja na dveh frontah trajno nevzdržen in se bo sesedel ob prvi priliki kakor hiša iz kart. Avstrija se da obvarovati samo z zunanjo pomočjo in ta postane zelo negotova, če se Italija zaplete v dolgotrajen boj v Afriki. Beheš je izjavil, da čehoslovaška radi avstrijskega vprašanja ne bo vodila vojne, in to mu radi verjamemo. Tudi , Francija ne bo tvegala vojne, če ne more računati na pomoč Italije. Avstrija se da držati pred hitlerjevsko poplavo samo H smotreno organizacijo Todonavja, ki bi se pa morala izvršiti zelo hitro. Predpogoj bi bil, da se Avstrija odreče povratku Habsburžanov, Italija pa bi morala opustiti podpiranje madžarskega revizionizma. Odločitev mora priti kmalu, kajti septembra se konča deževna doba v Abesiniji in Italija bo morala udariti. Če se to ne bo zgodilo, Ijo kmalu izvedena priključitev Av.strij^, ne da bi en sam ne mi-k i vojak prekoračil mejo. Stališče Čehoslovaške postane potem zelo težko, zlasti ker se bo Nemčija skoro gotovo zvezala z madžarskim reviijioniz-nom, kar daje slutiti nedavni obisk Ma-ckensena, v Budimpešti. Nemški imperializem bo začel zopet (Dalje v 6. koloni.) r Zanimive vesti iz stare domovino J Urednik Jože Petrič iimrl. LJUBLJANA, 19. junija. — Danes okrog 13. je v Šlajmerje-vem domu po kratkem, a velikem trpujenju umrl eden najpo- rejše slovenske novinarske ge neracije, urednik Jože Petrič. Pred štirinajstimi dnevi ga je zadela kap, da so ga morali prepeljati v bolnišnico, odkoder so ga čez nekaj dni prenesli v Šlajmerjev dom. Kljub skrbni negi zdravnikov se mu je stanje vzdržema slabšalo, dokler ga danes ni odrešila smrt. Popoldne so truplo prenesli v mrtvaško vežo obče državne bolnišnice, odkoder so ga v petek odpeljali k sv. Križu. LEVIČARJI ORGANIZIRALI TRETJO POLITIČNO STRANKO. (Dalje is 1. str.) med vojno dodeljen vojnemu tiskovnemu uradu na Dunaju, zad-njekAo iKi^pnšel kotčniMrcg. sPopade med 250 ddegaU na niški oficir na Koroško. , konvenciji. Farmer-laboristi so Po osvobojen ju je Petrič o- borili, da bi se sprejelo "Far-, .... J . .. . stal še nekaj časa v vojaški služ- ™Grsko - delavska politična fe-pularnejsih predstavnikov sta- ^ Ljubljani, a ko je bil demo- ^eracija" kot ime nove stranke, trajno ostati so baje upali, da bi se s tem V novinarski profesiji, ki ga je minnesotskemu go- bila vanjo zanesla vojna. Najži- vernerju Floyd Olsonu k pred-vahneje razgibano dobo po pre-, sed^niški kandidaturi. Iz govorov i vratu je preživel kot član cen- razvidno, da ^ tralnega presbiroja v Beogradu,, 3^ prejšnje načrte, da bi se iz-nato pa je prestopil v zasebno; bralo predsedniški tiket, kate- Pokojnik se je rodil kot sin kmečkih staršev na Vrhpolju pri Krškem 13. marca 1877. Nadarjenega fanta so domači poslali v ljubljanske šole. Med njegovimi sošolci na gimnaziji sta bila sedanji ban dr. Puc in predsednik Narodne galerije dr. Windischer. Na dunajski univerzi je absolviral filozofijo in bil potem nekaj časa suplent na 'remu bi stal na čelu bodisi Ol- novinarsko službo. Nekaj časa, je urejeval "Naprej" v Ljublja-: senator La Follette, ni, pozneje pa je delal v redak- enkrat opustilo. Na konvenciji je bil navzoč tudi neodvisni republikanski senator Gerald P. Nye iz North cijah "Avtonomista", "Slovenskega republikanca", " Sloven-"Narodnega dnevnika", — ca Zaljubljen fant: "Ne veš, kako te imam rad, draga! Noč in dan sanjam o tebi!" "Zato si torej vedno tako zaspan ..." * * * "Kako to, da je vaš novi radijski aparat ves razbit?" "Oh, sinoči so prenašali po radiju živalske glasove, pa je "Kmetskega lista" in "Jugoslo-p^kote, akoravno se ga ni pri-[postal naš pes nervozen . . . vana". Nekaj časa je bil tudi nakovalo. V kratkem govoru je ljubljanski dopisnik zagrebške- j poživljal k delu za položitev trd ga "Jutarnjega lista" in "Obzo-.jjgg^ temelja tretji stranki, am-ra". ipak je rekel, da senatni pro- Usoda je hotela, da se je mo- gresivci, kot Borah, Johnson in ral pokojni Jože Petrič, čeprav za enkrat ne bodo mogli ris-mnogokrat proti svojemu bolj- ^ hirati direktnega pridruženja šemu prepričanju, s svojim no- ^ stranki. Neki delegat iz vinarskim delom udejstvovati Louisiane je med njegovim go-večinoma kot naš politični ne- ^ koroni delil karte za predsed-prijatelj. Priznati pa mu ^^''^".niško kandidaturo senatorja Dunaju, nato pa v Ljubljani. | mo, da je bil po duši in srcu ple- \ Longa. Odtod je prišel za vzgojitelja k!menit človek, ravno zaradi tega] rodbini grofa Herbersteina in je j tudi cenjen od vseh svojih sta- j Neka grupa new-yorških pro-V tej službi ostal do začetka voj- novskih tovarišev in vseh dru- gresivnih demokratov in neodvi-ne po večini na Češkem. Na po- j gih, ki so poznali tega vase za-, republikanski kongresman sredovanje grofa Herbersteina | prtega moža. Ohranili mu bodo | ^^to Marcantonio iz New Yorka je bil po vpoklicu k vojakom' blag spomin. I konvencijo zapustili, izjavlja-___I loč, da se je konvencija prena- Zagrenjeni polkovnik Tragika za romantičnim zastorom glila s sestavo platforme. Na Angleškem ni malo ljudi, ki nikakor nočejo verjeti, da bi polkovnik Lawrence bil mrtev. Pravijo, da je njegova smrt zopet fingirana, in sicer zato, da bo angleška vlada lažje zakrila kakšno novo pustolovščino svoje politike v Orientu. Vendar temu ne bo tako, kajti iz vsega, kar se je doslej slišalo o tem, izhaja, da je Lawrence ali Shaw topct resnično podlegel poškodbam. Po Lawrenceovi smrti se je oglasil v javnosti tudi njegov brat, ki poroča nekatere zanimivosti o zadnjih letih svojega brata, ki je začel kariero kot umetnostni zgodovinar in ju sklenil življenje v vohunski službi Anglije. Brat trdi, da skega življenja se namreč ni, mogel več vživeti. Od dneva j Konvenciji je predsednikoval do dneva ga je obhajala večja kongrsman Amlie, ostali urad-zagrenjenost. V zadnjem času niki so bili: predsednik John je živel le še od vojaške plače ^ Bosch, vodja farmerske Holi-in od dohodkov, ki so mu jih day organizacije iz Atwater, prinašale njegove knjige. j^Minn., blagajnik Paul Douglas, To je bil tudi vzrok, čemu je ^profesor iz čikaške univerze in pokojnik odklanjal vsa odliko-j bivši svetovalec predsednika vanja in počastitve. In prav iz | Roosevelta pri sestavi pravilni-tega vzroka je sežgal vse svoje kov NRA; izvrševalni tajnik Al-rokopise, ki bi bili lahko neiz- {fred Bingham iz New Yorka, sin memo koristili uradnim angle-j bivšega republikanskega sena-škim krogom. Mož, ki je živel torja Binghama iz Connecticu-tako bogato življenje, je s tem ^ ta. Eden izmed odličnih delega-zapadel v bedo idealov, za ka- ■; tov na konvenciji je bil prof. Ro- "Ali sme pes, ki je ukradel klobaso in torej postal tat, postati policijski pes?" "Zakaj pa ne! Bo saj lahko delal razliko med dobrim in slabim ..." * » * "Povej mi, prijatelj, zakaj si se tako nenadoma oženil?" "Po pravici povedano, življenja sem se naveličal!" tere so ga osleparili lastni rojaki. To je zadnja skrivnost, ki se odkriva poznavalcem pol-kovnikovega življenja, siromašnega romantike in bogatega tragike, neznane vse do polkov-nikove smrti. bert M. verze. Vovett iz Cikaške uni- !Se ena konvencija za "tretjo stranko." OMAHA, Neb., 7. julija. — Jutri se otvori tu še ena konvencija, ki ima organizirati "tre- IWUSSOLINI PODŽIGA VOJNO STRAST ZA KONFLIKT V AFRIKI. (Dalje iz 1. str.) na vprašanja. Danes pa Italija nanovo piše junaške strani v svoji zgodovini!" Mussolini je zaključil z izjavo, da "ves narod stoji za svojimi sinovi, ki odhajajo v Afriko", ter dodal, da je boljše živeti en dan kot lev kakor pa sto let kot ovca, in da "sleherni Italijan raje živi življenje junaka kot pa življenje brezkoristno-sti." ADDIS ABABA, Abesinija, 7. julija. — Na ulicah abesinskega glavnega mesta so se pojavili roji črnih vojščakov, ki se neprestano vežbajo za konflikt z Italijo. Ulice izgledajo kot roj čebel, v katerega je nekdo dregnil. Organizira in vežba se nova armada, toda hrbtišče abe-sinske obrambe tvorijo še vedno stare fevdalne čete raznih plemen, katere je združil v enoten narod cesar Haile Selassie, ki trdi, da je potomec kralja Salomona. Sleherna vas in selo pošlje svoj roj bojevnikov. Skupine, broječe od 50 do 500 mož, prihajajo po strmih gorskih mVfšI KAZNJENEC UBIT OD ^jo stranko". Akcijo vodi na-GANGEŽEV. I farmersko - delavska I stranka, katere predsednika je NEW YORK, 7. julija. Ko odvetnik Roy M. Harrop iz je polkovnik I.uwrence umrl | je nedavno izpuščeni kaznjenec Council Bluffs, Iowa. Med dele-razočaran in zagrenjen, kakor Gerardo M^gazzero, star 23 1et, lgati bo tudi Jacob S. Coxey objavljeni bi si tega nihce no mogel pred- stal pred neko gostilno, je pri- Massillona, Ohio, ki je pred 40 kjer se preko noči dvigajo šotori stavljati. I vozil mimo neki avto, iz katere-...... Polkovnik La-^cnce, veli po- so se vsuli streli. Magaz- kojnikov brat, je vedno imel ^^ro je bil na mestu ubit, dve pred očmi en cilj: ustanovitev osebi, ki sta slučajno šli mimo, arabske države! To je bila nje- pa sta bili nevarno ranjeni. Po- govega življenja ideja-vodnica, ^icija je mnenja, da je za umor in ko se mu ni posrečila, se je u- odgovorna neka brooklynska žaljen umaknil v samoto. Mr nižinska tolpa. %ii je ljudi, ker je spoznal dc dna globoko nehvaležnost sveta. Ni ga belokožcu, ki bi bil tako globoko proniknil v dušo Arabca, kakor je to storil pol-Icovnik I.avvrencc. Nihče ni tako sijajno pLzn.il psihe sinov on. STENOOKAFKA TOŽI DRŽAVNEGA PKAVDNIKA. leti vodil znameniti pohod brezposelnih v Washington. Govori se, da utegne konvencija nomi-nirati senatorja Huey Longa za predsedniškega kandidata. MILIJADER TOŽI PISATELJA V Londonu se začne te dni sodna razprava, ki bo gotovo zbudila pozoinost vsega sveta. _ PHOENIX, Ariz., 6. julija. - Kralj topov. Bazil Zaharov. te- in armada je pripravljena za akcijo. Splošno priznano je, da so Abesinci izvrstni bojevniki, če pa bodo kos modernemu načinu vojskovanja, nihče ne ve. Toda v vojni z Italijo bodo uživali eno prednost: oni poznajo svojo zemljo in njene posebnosti, dočim so Italijane! tujci in nevajeni bivanju v tropičnem kraju. Abesinci se zlasti odlikujejo v boju z mečem, toda niso dobri strelci. Dekleta in žene Lucille Bell. stenografka'g; dunajskega v Londonu žive- tozi državnega piavdnikaJohn'ggg^pig^tclja Roberta Neu-L.bulhvanaza 49,000 odškodni.'^^na, da je knjiga, ki jo je puščave kakor on. Njegovo trdeč, da jo je na večer voli- i^apisal ta o njem, od prve do pravo kraljestvo je bilo med zadnjega novembra tekom zadnje besede zlagana. Zahu-, ..............., Moko in Medino, med Porzij- imd svojo zmago vrgel ^ov protestira posebno proti i)odo iste pozneje, skim zalivom in Rdečim mor- okno iz četrtega nadstro- Neumannovemu opisovanju Za- Izberife si vašo suknjo sedaj, jem. Ljudem, ki prebivajo v ^ tukajšnjem hotelu. Sulli-cc res nekaj takšnega, kakor "btožbo zanikuje. tem pasu, je hotel dati Lawien-__ imenujemo državo. Toda stvar se mu je izjalovila. To jt> sprožilo v Lawrencu misel, da bi se posvetil vojaški BUDIMPEŠTA, 7. julija. službi, kar jo tudi sloril. S tem Včeraj sta bila tu obsojena na pa ni hotel izpolniti nič druge- smrt na vislicah radi špijoiiaže j ga, kakor :?acel!ti svojo srčno' čehoslovaški državljan Lajos Poštenemu fantu se da v najem rano. Hotel se jr izlečiti z dis- Szeldeczki in neki ogrski ker-! veliko opremljeno sobo; z gaia- OGliSKA ()ltS()DIL.\ DVA ŠPMONA NA SMRT. Sedaj je čas, da si naročite lino zimsko "STERLING" suknjo. najnovejše mode, direktno iz ot()vil kraj, kjer so jo Jvri^ Kolumb ])rvikral nastanil v Novom sv'" ^ Ta kraj jo Sv. Miliol na Maitiju bH'® ribiško vasi, nazvano "Zalivčok." Koli" so jo tukaj izkrcal iz karavolo (vojno hul "Santa Maria" v lotu milosti 1492 na žični vočor: odtod imo "Natividad," s torim jo krstil to mosto, kjor jo sozi stolp, majhno trdnjavo in volik prostor zemljo. Tako vsaj poroča v svojem po; nem dnevniku. I trdbioo jo postavil z gradivom raw'; o admiralsko ladjo: Kolumb jo ondi ])ustil I sadko 4.'! mož, a skoraj so jo napadli ter čili Indijanci, ki so hkrati porušili Irdiij'' k CO. Na hrihcu, kjer jo baje stala, jo ]\]. našel ])i'stan s pečatom Izabole Katolii kra.niiljce (escaboles), na katero takisto' mii;uje Kolumb in ki so služili v zameiW zlato z domačini, kakor tudi odlomek ^ roga španskega meča. Na sovornem obi'^ je ameriški raziskovalec zasledil razvalin® 5t zal)ele, najstaišo trajne naselbino, ki ji^ ustano\'il Kolumb. p!" 1 i" n (Dalje iz 1. kolone) trkati na vrata Balkana in ni dvoma, bo nemški imperializem nevarnejši kor n. pr. italijanski, kajti oslanja se je veliko večjo industrijsko podlago, spehom vprega v svoj voz nemški naijT ni čut, ker se lahko sklicuje na dejst^z da Nemčija še ni dosegla narodnega V dinjenja. Široke nemške narodne pl^f|' izven Nemčije vidijo v zedinjenju i2^ iz težkega gospodarskega in politiČn^l položaja in ravno med njimi bo Hi*'!' našel svoje najbolj fanatične pris Dokaz za to je uspeh Heinleinove fi"' te med čehoslovaškimi Nemci! Sev smo lahko prepričani, da še taka pop' na izvršitev vsenemškega programa bo prinesla nemškemu imperializmu ga, kar potrebuje. Veselje na pridobi' Posaarja je kalila zavest, da se gosl^ (larski položaj Nemčije s tem })oslab' in isto se bo zgodilo, če se priključi strija. Kapitalizem se poslužuje impel]' lizma v prvi vrsti zato, da dobi suroV^ in nova tržišča. Pi-idobitev dežel z vi® i ko strukturo ne more prinesti olajša^) i. ne glede nato, da mora vsak uspeh n?''' škega imperializma priklicati na plan ' sprotno koalicijo, ki hoče očuvati ravU' ^ težje v Evropi. Tudi za nemški fašiz" bo nastopila doba, ko bo poslednji o pni izhod riskantna vojna, če si ne hotel zlomiti vratu na gospodarstvu njegovih zakonih!—"Svoboda." I, julija, 1935. ENAKOPRAVNOST STRAN 3 S Ustanovljena 1908 Slovenska Svobodomiselna Podporna Zveza Inkorporirana, 1909 [LAVNI UEAD: 245-47 WEST 103rd STREET, CHICAGO, ILLINOIS i Telefon: — PULLMAN 9665 UPRAVNI ODBOB-- ^tro J. Grill, predsednik, 6231 St. Clair Avenue, Cleveland. O. John Kvartich, I. podpredsednik, Bridgeville, Penna. tudolph Lisch, II, podpredsednik, 6231 St, Clair Avenue, Cleveland, O, William Rus, tajnik, 245-47 West 103rd Street, Chicago, 111, y^lirko Kuhel, blagajnik:, 245-47 West 103rd St„ Chicago, Hi. sti. NADZORNI ODBOR: n Vrhovnik, predsednik, Huston, Penna, . X Candon, 1058 E, 72nd Street, Cleveland, Ohio, iJIrank Laurich, 10 Linn Ave., So, Burgettstown, Penna. lal POROTNI ODBOR: pton Zaitz, predsednik. Box 924, Forest City, Penna. ^'^usar, 4439 Washington Street, Denver, Colo. ,2fncent Pugel, 1023 South 58th St., West Allis, Wis. faV GLAVNI ZDRAVNIK: F. J. Arch, 618 Chesnut St. N. 8. Pittsburgh, Penna. URADNO GLASILO: U akopravnosT", 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, O. iia n D Vsa pisma in stvari, tičoče se organizacije, se naj pošilja na naslov taj-aenar za Zvezo pa na ime in naslov blagajnika. Pritožbe glede pošlo-it odseka se naj naslavlja na predsednika nadzornega odse- ' . , sporne vsebine pa na predsednika porotnega odseka. Stvari tl-^'^™ištva in upravništVa uradnega glasila, se naj pošilja naravnost stisiov ENAKOPRAVNOSTI". 6231 St. Clair Avenue, Cleveland. Ohio. ve ■d iji si« ti^rna ,W Zdravilne rastline VI'! svi veda potrjuje ljudsko modrost istara narodna modrost je »ovala rastlinam tajinstve-II poznavalci učinkov [)i? ^^stlinskih sokov so to n znanje izkoriščali na ta insj' nastopali med ne-^ ljuastvom kot čarovni-■vrači. z naraščajočo o-je postopoma izgubila '2 'a posezanost človeka s •^1 ki jo danes v neštetih nahajamo pri živalih. ? bogastva pa so po-carovniki, ki so iz čisto ^ jubnih namenov svoje - obdali s skrivnostnostjo W Zato je kasnejši zavrgel tudi marsikako '^sno znanje in izkustvo, začel pobijati čarovnoštvo 'Zsvernost. aslednji fazi razvoja pa jc ]' k spoznalo, da je za p , ^ ^>^0 čarovnijo bilo skri- ] Z [)lUl lad la s i>ZS v )0 5 iZll lil ■I' ■ jedro, k staro' različnost tal, vse to povzroča, da je količina izvestnih snovi celo v rastlinah iste vrste dokaj različna tako po množini, kakor po učinkovitosti. Pcdjetja, ki se bavijo s smc< trenim pridelovanjem zdravilnih zelišč, posejejo veliko površino tal in pazijo pri tem, da se ista vrsta zeli razvija pod čim različnejšimi okolnostmi. Tako se pridobi izkustvo, kdaj ima zelišče največ zaželene zdravilne snovi: ali na peščenih, kamnitih, suhih, vlažnih, močvirnih, sončnih ali senčnih tleh. V nekaterih primerih je celo treba skrbno izbrati tla in lego, da se dobi nameravani učinek. Zdravilne snovi v zeleh pa so v splošnem vendar najbolj izenačene, kadar uspeva rastlina v okoliščinah, ki so zanjo najbolj prirodne. Da neka gnojila, kakor dušik, fos-i forjeva kislina, kalij itd. pospe-ujejo rast, je dovolj znano, "'li kate: ■ j Stoletno MviZ! '''° ''=« "» •«»"'• bro a i su sa viia- " . -it m-erJab w%K)tam pa se okriip v,r.ži • ., ' rastline pri tem ne navzemejo Drsljan zid, da se' • , ■ , i., - • ' več določiti k« in i ki lahko zmanjšajo nji- ^ ^ .1 hovo zdravilno moč ali pa jo spoznanja j popolnoma uničijo. )lii 2aradi tega 'merniki začeli previdno! lo ^ c^cli mncgo pre-BoU ko so k s cesto sicer po- jo vračati k ne ^ upravičeni dvomi v rastlin ter iz maž obli- na cJ , ^asti kemična in-er i" potila piedelava- f "panje do njenih iz- la, ii ^' kak se* or do nepoarodne u- toda poizkusne stanice so dognale še mnogo važnejših posebnosti, ki dokazujejo ozko povezanost živalstva z rastlinstvom. Posejali so n. pr. njivo s koruzo, ki je bila pognojena s kurjim gnojem. Po približnem računu je ta gnoj vseboval le 2 odstotka petelinjih otrebkov in je bil tedaj pravi ženski gnoj. Izvestne snovi notranjega izločevanja, ki so značilne zlasti za življenje ženskih i ži\ ali, zapuščajo v otrebkih ne ^ rastlin . ..T I živa 2 sredstvo mm-da^ I izjJieincnjeiio živalsko telo. Po- >jst zveste ye v :;uzal se je zato presenetljiv u-^ činrJc ženskega gnoja, da so se ni I trTdT"'"^-^ čuvarji staro-' pi ' pridelku podvojila in celo ^ zdr.j.vilstvu so potiojiii ženski storži in da je P. Air-i ,. ' niso 17. T;isi- celo moško latje na vrhu korii- 'li#ločali iz rust- ^ imari posameznih jih poslu-ša ' -zslwhvan^ twii cb Hi' isi fr ev )0p' iia lU ob |atibnl«-r"' J'-- 2drav- (^elbto, ka- dlJ' seh ?i sodclova- ^o6ka or-unov. 'leva,, ^ - mi .^'^'^onalogo.d. oto- fer lab^ kot služ, t si pei^ ()V ,if ^sebu . . i'!iy,uii, snovi, i ino, da so kakovost, sestava in .J rastlino in ko- j vsebina tal izraža po kakovosti nn»^ , praktična upora- in učinkovit;.Kti nn njih zi'astlih j dragocenejših zdravil iz tujih ki.t cc rasllniaini in ži-cCu celoto. itioči ičine od kor""""' zt; Cesto pokazalo nagnjenje za tvorbo stcržev. To se da pripisati samo posebnemu gnojenju in dejstvu, da so ženski spolni : 1)! moni kokoši i)rešli v rastline. Z izvestno omejitvijo se sme iz tega primera sklepati, da pro-izvaj;i rastlina snovi, ki odgo-varj.Jo hcrmonom v živalskem in Clovo.šitLm telesu. Te snovi prohajujo v proces presnavlja-nja drugih tek-s in pospešujejo r,li ^noiijo pravilni razvoj, od- V splošnemu čedaj lahko reče- j sto snov, ki navidezno učinkuje kakor zdravilna zel sama. Toda učinek snovi, dosežene po kemični poti, vendarle ni enak. Pri vseh teh snoveh, ki se po večini imenujejo alkaloidi, se namreč opaža večji ali manjši učinek strupa. Ako je ta strup prvotno bil tudi v rastlini, je prav težko reči, saj se pokaže jo mnoga zelo učinkovita zdravila šele tedaj, kadar jih izločimo iz žive rastline. Strupi, izločeni iz rastlin, bi bili često nevarni tudi zelišču samemu, ako bi prišli v krogotek njegovih sokov. Seveda moramo pri tem pomisliti, da je vsaka rastlina zaradi prilagoditve imuna za svoj lastni strup. S tem pa jc rečeno, da vsebuje snovi, ki ne dopuščajo škodljivega učinka lastnega strupa. Kadar rastlina odmre, je ravnotežje med strupom in prbtistrupom porušeno v prid prvemu, vendar lahko računamo, da so v rastlini kot celoti še ohranjene snovi, ki povišujejo zdravilni učinek tudi, kadar samo pospešujejo obilnejše in močnejše izločevanje skozi kožo in ledvice. Saj je znano, da so nekatere vrste čajev, ki so že popolnoma izgubile svoje prvotne zdravilne snovi, še vedno dobro sredstvo za pospeševanje seča in potu. Zato je treba paziti, da se pridobi celotni sok rastline kolikor mogoče neizpremenjen, kvečjemu naj se osvobodi nepotrebne vode. Zdravilni učinki zeliščnih sokov se dado preizkusiti na živem predmetu, na živali ali rastlini. Posebni zdravilni sokovi se dado dognati s kemično analizo, z žarki kratke valovne dolžine itd., toda način njihova učinka je biološki proces in opazovanje prirode je v tem oziru zanesljivejše nego poizkusi z reagenčnimi epruvetami. Najbolj očividni so u-činki rastlinskih sokov na ranah, ki leže na površju telesa. Kamelice, gabez, virginski čarobni grm imajo v sebi izvrstna pomožna sredstva za hormone, ki nastopajo pri ranah in poškodbah. Presenetljivo hitro se pozdrave pri njihovi u-porabi celo velike rane in se brž zacelijo. Ta zdravila so sredstva stare ljudske medicine, davno preizkušena in njihova zdravilnost se da razložiti samo na temelju obstoja rastlinskih hormonov, pojavljajo-čih se pri celjenju ran. Čudno pa je, da so v nekaterih rastlinah zopet taki hormoni, ki preprečujejo in ovirajo celjenje ran. Zdi se, da je bil že starim narodom znan učinek te vrste, ako so rane namazali s kle-jem iz omele (ptičji klej). S tem klejem namazana rana se ne zaceli, marveč širi in gnoji. V plodu omele je tedaj nedvomno snov, ki ne dopušča celitve, kar se da zopet pojasniti s tem, da je omela zajedalec, živeč na •stroške drugih rastlin. Njenemu načinu življenja je tedaj potrebna snov, ki ne dovoljuje, da bi se zaprla rana, iz katere sesa omela svojo življenjsko moč. Tako nas navajajo biološka opazovanja do spoznavanja u-činkov zeliščnih sokov na življenjski proces pri zdravem in bolnem človeku. Vse to pa se rt' sme omejiti samo na rastlinstvo, marveč moramo raziskovati vsa področja prirode, kajti priroda je celota, katere posamezni deli so medsebojno odvisni drug od drugega. Zelo razširjeno je naziranje, j da rastejo najbolj zdravilne i rastline v tujih deželah. Res j j ', da pridobivamo mnogo naj Društveni OKTOBER JULIJ 14. julija, nedelja. — Piknik Slovenske Zadružne Zveze na Močilnikarjevi farmi. 14. julija nedelja — Pev. društvo "Cvet" priredi piknik pri Zornu, Bradley Rd. 14. julija nedelja — Piknik društva "Nanos" št. 264 SNPJ pri Hartmanu na Ridge Rd. North Royalton. ^1. julija, nedelja — Piknik Soc. pev. zbora "Zarja" na Pintar-jevi farmi. 21. julija, nedelja — Piknik pri Močilnikarju priredi samostojni zbor "Zarja". 21. julija, nedelja — Društvo "Doslužencev" priredi piknik na Stuškovi farmi. 28. julija, nedelja — Pevsko dr. "Soča" priredi piknik na Močilnikarjevi farmi AUGUST 4. avgusta nedelja — Proslava 25. letnice društva "Tabor", št. 139 SNPJ na Zornovi farmi, 4388 Bradley Rd., Brooklyn. 4. avgusta nedelja—Piknik pev-društva "Jadran" na Stuškov: farmi. 11. avgusta, nedelja — Piknik S. N. Doma in Kluba društev S. N. D. na Pintarjevi farmi. 11. avgusta, nedelja — Društvo "Združene Slovenke" št. 23 S. D. Z. priredi društveni izlet v Goriškovem gozdiču. 11. avgusta nedelja — Prijateljski piknik pev. zbora "Sloga" in kluba "Žar" na Stuškovi farmi. 18. avgusta, nedelja — Piknik z igro na Močilnikarjevi farmi, priredi dramsko društvo "I-van Cankar". 25. avgusta, nedelja. — Družba S. N. D., Maple Heights, priredi piknik pri Gorišku na Green Rd. 25. avgusta, nedelja. — Piknik društva "Washington" št. 32 SZZ na Stuškovi farmi, Wick-liffe, Ohio. 31. avgusta, 1. in 2. septembra, sobota, nedelja in pondeljek — Prireditev Skupnih društev S. S. P. Z. v avditoriju Slov. Nar. Doma. 31. avgusta, sobota — Skupna prireditev Clevelandske Federacije SNPJ v spodnji dvorani. S. N. Domu. SEPTEMBER 8. septembra nedelja — Koncert vseh mladinskih pevskih zborov, popoldne v Public Music Hall, zvečer pa v obeh dvoranah S. N. D., St. Clair Ave. 14. septembra sobota — Roustabouts Club, ples v spodnji dvorani SND, St. Clair Ave. 15. septembra, nedelja — Proslava 20. letnice društva Car-niola Hive št. 493 TM v avdi toriju S. N. D. 21. septembra, sobota — Društvo "Martha Washington", ples v avditoriju SND, 22. septembra, nedelja — Jugoslovanski Kulturni Vrt, predstava in banket v obeh dvoranah S. N. D. 28. septembra, sobota -— Ples društva "Comrades" št. 566 SNPJ v avditoriju SND. 29. septembra, nedelja, — Soci-jalistični klub št. 49 prireditev v SDD, na Waterloo Rd. ^edn rad spoznal^r.o bogJi.stvo naših domačih ze-in proučil do dobra, razkosa na'It, u.mo ako se potrudimo, da jim pomagajo do prejšnje stopnje naši najobičajnejši pleveli. Ti so prazeli naših tal in vsebujejo snovi, ki lahko tudi drugod odpomorejo motnjam življenjskega procesa. Zato imamo dovolj razloga, da posvetimo polno pažnjo tem zaniče- IJO med faziikc, ki st- h Sobi " razliko so rm skuša v rastlinah najti one badiT se naša obdelana tla u- bogastvo in ga izkoristiti v prid ' ne "mcvr,, 5. oktobra sobota — Club OTai ples v avditoriju SND, na St, Clair Ave. 5. oktobra, sobota — Co-opera-rative Youth League, ples v SDD, na Waterloo Ave. (). oktobra, nedelja — Ples društva "Waterloo Camp št. 291 WOW v SDD, Waterloo Road. 6. oktobra, nedelja — Proslava 25-letnice društva "Napredne Slovenke" št. 137 SNPJ vo-beh dvoranah SND. 12. oktobra, sobota — Ples priredi društvo "Loška Dohna" v avditoriju SND. 13. oktobra, nedelja — Dram. društvo "Anton Verovšek" vpiizorl igro v Slov. Del. Domu, Waterloo Rd. 13. oktobra, nedelja — Predstava dram. društva "Ivan Cankar" v S. N. D. 19. oktobra, sobota — Društvo Slov. Sokolice št. 442 SNPJ priredi ples v avditoriju S. N. Doma. 30. oktobra nedelja —Ples Slov. demokratskega kluba v SDD., Waterloo Rd. 20. oktobra, nedelja — 10-letni-nica društva "Danica" št. 34 SDZ v SDD, na Prince Ave. 26. oktobra, sobota — Društvo "Vodnikov Venec" št. 147 S. N. P. J. priredi ples v spodnji dvorani SND. 26. oktobra, sobota. — Društvo "Strugglers S. N. P. J. priredi Hallowe'en ples v S. D. D., na Waterloo Rd. 27. oktobra, nedelja — Prireditev društva sv. Petar H. K. J., v S. D. D. Waterloo Rd. 27. oktobra, nedelja — "Zvezin Dan" priredi Slov. Dobrodelna Zveza v obeh dvoranah S. N. Doma, na St. Clair Ave. NOVEMBER 2. novembra, sobota — Društvo "Commodores" št. 742 SNPJ priredi ples v avditoriju SND. 3. novembra, nedelja — Proslava 251etnice društva "Mir" št. 142 SNPJ v Slov. Domu na Holmes Ave. 3. novembra nedelja — Samo stojna "Zarja", c^era v avditoriju SND, St. Clair Ave. 3. novembra, nedelja. — Prireditev kluba "Oreški" v SDD, na Waterloo Rd. 9. novembra, sobota — zabava Kluba "Ljubljana" v SDD, na Rccher Avenue. 10. novembra, nedelja — Društvo "Slovenec" št. 1 SDZ 25-letnica v avditoriju SND St. Clair Ave. 10. novembra, nedelja — Koncert pev. društva "Soča" v Slov. Domu na Holmes Ave. 10. novembra, nedelja — Prireditev društva "V Boj" št. 53, SNPJ v Slov. Del. Domu na Waterloo Road. 10. novembra, nedelja — S. P. P. S. društvo "Cvet" priredi o-j)ereto v treh dejanjih v S. D. D., Prince Ave. 16. novembra, sobota — Plesno veselico priredi društvo "Car-niola Tent" št. 1288 T. M. v avditoriju SND. 17. novembra nedelja — Skupna prireditev s programom društev 23, 27 in 45 S. D. Z. v proslavo 25 letnice S. D. Z. v obeh dvoranah S. D. D. Waterloo Rd. 17. novembra, nedelja — Blaue Donae, koncert v avditoriju Slov. Nar. Doma. 24. novembra, nedelja — Prireditev "Jadrana" v SDD, Waterloo Road. 21. novembra, nedelja — Prosvetni Odsek SND, prireditev v avditoriju SND. avditoriju SND, na St. Clair Ave. 30. novembra, sobota — Društvo Sv. Ane št. 4 SDZ, ples v avditoriju SND. DECEMBER 1. decembra, nedelja — Priredi-ditev Jug. Veteranov v avditoriju SND. 7. decembra, sobota — Veselica društva "Složne Sestre" št. 120 SSPZ v S. N. Domu na St. Clair Ave. 8. decembra, nedelja — Dram. društ. 'Anton Verovšek' vpri-zori igro v SDD. na Waterloo Road. 21. decembra, sobota — Mlad. pev. zbor "Slavčki", domača zabava v avditoriju SND na St. Clair Ave. 22. decembra, nedelja — Božič-nica Slov. Mlad. Šole SND, pod pokroviteljstvom Prosvet nega Odseka SND. 31. decembra torek — Silvestro-vo zabavo priredi "Jadran" v S. D. Domu na Waterloo Rd. 31. decembra, torek — Silvestrov Večer priredi direktorij SND, v avditoriju. 31. decembra Silvestrov večer— Pev društvo "Soča" priredi zabavni večer v Slov. Domu na Hohnes Ave. 1936 JANUAR januarja, sobota — Ples društva "Napredne Slovenke" št. 137 SNPJ v avditoriju SND, na St. Clair Ave. 11. januarja sobota — Ples društva "Naprej" št. 5 SNPJ v avditoriju SND, St. Clair Ave. 12. januarja, nedelja — Prireditev Združenih društev fare sv. Vida v avditoriju SND na St. Clair Ave. 18. januarja, sobota —' Ples In-terlodge League, v avditoriju S. N. D., na St. Clair Ave. 19. januarja, nedelja — Koncert Slov. godbe "Bled" v avditoriju S. N. D. St. Clair Ave. 25. januarja sobota — Ples Samostojnega pev. zbora 'Zarja* v avditoriju SND, St. Clair Ave. 26. januarja, nedelja — Piosla-va obletnice Slov. Nar. Doma, v avditoriju SND, na St. Clair Ave. FEBRUAR 1. februarja, sobota. — Plesna veselica društva "France Prešeren" št. 17 SDZ v avditoriju S. N. Doma na St. Clair Ave. 2. februarja, nedelja — Javna telovadba Slov. Sokola v avditoriju SND St. Clair Ave. 8. februarja, sobota — Plesna veselica društva "Cleveland" št. 126 SNPJ v avditoriju S. N. D, St. Clair Ave. 9. februarja, nedelja — Koncert Workmen Sick Benefit Society, v avditoriju SND na St. Clair Ave. 13. februarja, nedelja — Predstava dram. društva "Ivan Cankar" v avditoriju SND St. Clair Ave. 16. februarja nedelja —Koncert mlad. pev. zbora "Slavčki" v avditoriju SND St. Clair Ave. 22. februarja, sobota — Plesna veselica društva "Spartans" št. 198 SSPZ v avditoriju S. N. D. St. Clair Ave. APRIL 12. aprila, nedelja — Club 0'Pal ples v avditoriju SND, St. Clair Ave. 18. aprila, sobota. — Plesna veselica 23rd Ward Democratic Club v avditoriju SND na St. Clair Ave. 19. aprila, nedelja — Ples društva "Comrades" št. 566 S. N. P. J. v avditoriju SND, na St. Clair Ave. 26. aprila, nedelja — Koncert samostojnega pev. zbora Zarja; v avditoriju SND na St. Clair Ave. Zene in dekleta obiščite VELIKO JULIJSKO ČISTILNO RAZPRODAJO ki je v teku v Grdina Shoppe OD TORKA DO SOBOTE, 9. do 13. JULIJA Vse poletne obleke Vrednosti do $5.95, sedaj $3.95 Vrednosti do $7.95, sedaj $5.95 Posebna zaloga oblek od $1.00 do $1.95 Nekoliko zaprašene Party obleke $1.00 in $1.95 SLAMNIKI 97c vanim rastlinam. • Ljudska vera jih ni nikoli puščala v ne-127. novembra, sreda. — Zabavni pri rustli-i čil:- nniajse delce. Na isti na-1 jai^isccmo njihove dobre sile. i mar, ako pa hočemo odkriti to ^ VU >' mi>n aaj-, ;inovi. ki imajo zdravilne last-j trudijo, t. j. kadar so popolno- ^ > kuteriiv i rn-;nosti in se razv( srli, kadar se ma prepojena s škodljivimi iz- Sonf;i^ vlaga ter i mu posrrči dušeči kemične či- ločki naših kulturnih rastlin. bolnim, se moramo prav resno večer dram. društva "Anton Verovšek" v S. D. D., na Wa-teiloo Road. Znamenite Mojud nogavice—Service in Chiffon 79c regularna cena, sedaj 3 pari za $1.94 žene in dekleta, prav boste storile ako obiščete našo trgovino ta teden. Nabavile si boste lahko obleko in nogavice ter si pri tem prihranile denar. lotiti njih biološkega razisko- 28. novembra, četrtek vanja. Soc.}# Pev. zbor "Zarja" koncert v i 0^ Qrdina Shopp 6111 ST. CLAIR AVE. e « STRAN 4 ENAKOPRAVNOST s. julija, K KLIC GORJANCEV Roman PAVEL BREZNIK Toda ona se ni umaknila, malo je okrenila glavo in njiju ustne so se znašle. In v dolgem objemu in poljubu sta čutila, kako se imata rada. "Ivan!" "Gaby! Ali me ljubiš?" "Ti si moj Ivan!" Ko sta se izpustila, se je on iztreznil in dejal je žalostno; "Nisem prav storil, Gaby." "Kaj hočeš s tem reči?" "Gaby, lopov sem." "Ivan, kaj ti je?" "Ko sem prvič govoril s tvojim "očetom, sem mu dal častno besedo, da se bom proti tebi vedno vedel tako, kakor če bi bil on poleg naju. In on mi je zaupal, jaz pa sem to njegovo zaupanje podlo varal." "Ivan!" "Gaby, rad te imam iz vsega svojega srca, toda kako naj tvojemu očetu pogledam sedaj v obličje? Moram mu povedati, da sem prelomil dano besedo." Ona ga je spet strastno objela, rekoč; "Ivan, ali ne veš, da te moj o-če visoko ceni ? Prepusti vse meni, jaz bom vse uredila, ko pride čas. Zaenkrat pa ostane najina ljubezen samo najina skrivnost in nihče ne sme zanjo vedeti." "Ti si moja Gaby!" Poljubil jo je in, ko jo je tako držal v svojih rokah, je bil najsrečnejši človek na svetu. Slednjič ji je dejal; "Sedaj pa morava naglo dalje, da ne bodo skrbeli za naju." Prijel jo je spet za roko in pomagal ji je, dokler nista prišla na košenico, kjer ju je že od daleč poklical ravnatelj. Ko sta prišla do njega in starega Dor-nika, je ta pokazal na velikega srnjaka, ki je ležal na tleh. "Bil je predaleč od mene, da bi mogel priti do strela," je dejal Ivan, "a videl sem ga dobro." "Tudi mimo mene je šel in lepo sva se nekaj trenotkov gledala, toda jaz ga nisem mogla ustreliti," je rekla Gaby. "Gaby, potem niste za lov," je pripomnil ravnatelj. "Prav imate, srnjakov ne bi hotela nikoli streljati." Stari Dornik je bil pravkar s svojim velikim nožem oklestil močno vejo in nataknili so zvezanega srnjaka nanjo. Ravnatelj in Ivan sta ga dvignila na rame in nesla v dolino, spredaj je pa stopal Dornik z Gaby, ki je svetila družbi po ozki stezi. Šele ob desetih zvečer so prišli domov. Po večerji se je ravnatelj odpeljal domov, ostali pa so šli trudni takoj spat, a dva srečna mlada človeka sta tisto noč bede sanjala najlepši sen svojega življenja. XIII. Naslednje jutro sta Ivan in Franček kot vedno začela s svojim poukom ob osmi uri, in sicer v velikem salonu. Vreme se je bilo čez noč spreobrnilo in nastal je hladen, deževen dan. Jesen se je že bližala koncu. Baš z naštevanjem in ga Ivan ni vprašal ničesar več. Ta je bil s svojimi mislimi čisto drugje in šele dečkovo vprašanje ga je vzdramilo. Gaby je to opazila in dobro se ji je zdelo. Nasmehnila se je in pri tem so se pokazali njeni lepi, beli zobje. Ivan bi bil najrajši pritisnil poljub na njene ustnice, toda resno se je okre-nil in dejal Frančku: "Sedaj pa prideva k podnebju in prirodnim zakladom naše kraljevine," in začel mu je razlagati to poglavje, toda čutil je, da bolj govori njej kot dečku. To pot je vztrajala Gaby do konca pouka. Rada je poslušala zveneči moški glas Ivanov in vse, kar je pravil, jo je zanimalo. Čudila se je njegovemu obširnemu znanju posebno ga je pa rada poslušala, kadar je govoril o u-metnosti. Opazila je, da v družbi nikoli ni prišel v zadrego, za vsako stvar, o kateri se je govorilo, je vedel primeren odgovor ali razlago. Tako ga je nehote pričela počasi občudovati in nekega dne, ko se je moral radi osebnih o-pravkov odpeljati v Ljubljano, je šele spoznala, kako je navezana nanj. Povsod ji je manjkal tista dva ni in ves čas ni vedela, kaj pravega pričeti. Ze dopoldne, ko itak ni bila v njegovi družbi, ji je presedalo, pri kosilu je skušala zabavati svojega očeta a se ji ni posrečilo, zato je stopila in odprla radio. Popoldne se je spravila na pisanje pisem v Ameriko. Imela je prijateljico v Richmondu, ki je bila njene starosti, in tej že dolgo ni bila pisala. Toda sedla je k pisanju samo zato, ker ni vedela drugega. Tudi pri večerji ni bila nič boljše volje, čeprav sta bila povabljena veseli župnik iz Cerovega loga in neki muzejski uradnik iz Ljubljane, ki je pre-kopaval predzgodo\anske grobove doli v vasi. Bil je dolg in suh in imel je dolgo, oguljeno suknjo in strašno debele naočnike. Zdel se ji je kot ogromen pajek, kajti neprestano si je mel svoje suhe, koščene prste in govoril z rezkim glasom ter ves čas pravil samo o grobovih in, kaj je v njih našel. Po večerji so tarokirali. Gaby se je bila naučila te igre šele pred kratkim in včasih se je pri njej še motila, a vsakokrat, če je storila napako, jo je suhi u-čenjak pogledal skozi svoja debela stekla tjt.kc očitajoče, da jo je skoraj bilo strah. Po končani igri se je takoj poslovila in odšla v svojo sobo. Legla je, a ni mogla zaspati. Vse njene misli so bile samo pri njem. Nenadoma si je zastavila vprašanje, zakaj je šel v Ljubljano. Ali ne bi bil mogel svojih zadev urediti pismeno? Morda ima v Ljubljani kakšno dekle? Morda je celo zaročen? Ljubosumnost ji je vstajala v srcu. Skušala je z razumom premagati svoja čuv-stva, toda ni ji uspelo. "Rada ga imam, rada, rada." Neštetokrat si je na tihem sta se učila zemljepisa Jugosla-.'ponavljala to'misel. Kot mogo-vije. ko je Gaby stopila v sobo.; čen vrtinec, ki obsega vse, kar "Saj dovolite, gospod inžen- j mu je blizu, jo je potegnil ta ob-jer, da malo poslušam. Dežuje in j čutek s seboj in čim bolj se je Ni hotela, pa tudi ni mogla misliti naprej, ura se je zanjo ustavila in njena edina želja je bila, da bi ta njena sreča trajala vedno. Na mah se je vse življenje zanjo spreemnilo vse je bilo drugače in dnevi so postali lepi in kratki. Če je primerjala Ivana 3 svojim nekdanjim zaročencem, ki se je bil z avtom ponesrečil, je spoznala, da onega nikoli ni ljubila, ampak da je bilo to samo družabno igračkanje. Uvidela je sedaj, da z onim nikoli ne bi bila postala srečna. da Ivan je rad poslušal godbo in poprej ni poznal takšne udobno- kot reven dijak ni mogel kupiti. pesmi teh rodov; bile so izrazite in umetniško visoko stoječe. Ljubil je godbo in včasih je vključil radio, kadar je iz sporeda videl, da kakšna postaja igra nekaj, kar ga zanima. In razlagal je Gaby opere, o katerih ni imela pojma, in tako sta kot o-troka razkrivala drug drugemu vse, kar sta vedela. Oba sta se pri tem mnogo naučila in se bolj in bolj zbliževala. Včasih sta presedela pri kakšni lepi operi do polnoči in kljub temu sta se težko ločila. Zadnji poljub pred ločitvijo jima je bil vedno prekratek. Ivan je počakal, da je odšla iz salona na svojo stran, potem je ugasnil luč in stopil hodnik ter tudi odšel "V to gorsko samoto sem morala priti, tisoče milj daleč od vesele in elegantne družbe v Richmondu, da sem mogla spo- j ven na znati, kaj je ljubezen," si je i spat. večkrat dejala. "Kako čudna je usoda človeškega srca!" Od jutra do večera je ves dan mislila samo nanj. Prve dni in tedne po onem večeru, ko sta silnem študiju in životarjenju po priznala svojo ljubezen, se je , revnih dijaških sobah se je nje- j brez misli na prihodnost vdajala govo življenje naenkrat popol- sti ill taJto brezšlii-bnega življenja, je znal vse to pravilno ceniti. Bil je skromen človek in zato se je počutil tu zelo zadovoljnega. Že čez nekaj mesecev je imel naloženo v poštni hranilnici lepo vsoto. Vse si je prište-dil od plače, ki jo je dobival pri Dornikovih. Glavni izdatek, ki ga je imel, so bile knjige. Nakupil si je nekaj strokovnih knjig, ki jih je vestno proučeval, pa tudi leposlovja ni zanemarjal. Tiste lepe knjige, ki jih je tolikokrat ogledoval po izložbah ljubljanskih knjigarn in si jih so sedaj stale v njegovi knjižni omari, in prebiral jih je z razumnim veseljem. Bil je tako zadovoljen nad spremembo svojega življenja, da je bil zelo dobre volje. In potem je prišlo tisto, česar bi bil najmanj pričakoval, njegova ljubezen do Gaby. Privlačevala ga je vedno bolj, in zaman se je njegov razum boril zoper občutke. In tako je prišlo, da sta se tisti večer na lovu znašla v objemu. Slej ali prej se je itak morala dolgo zadržana ljubezen zbuditi z vso silo svoje mladosti. (Dalje prihodnjič) Prve tedne svoje ljubezni se je popolnoma prepustil čuv-stvom. Po težki, dolgoletni borbi za vsakdanji kruh, po muč- Mi plačamo v gotovini za hranilne vloge na večini posojilnicah. Ničesar ne prodajamo ali zamenjujemo. J. C. MERTZ, INC. 907 MARSHALL BUILDING PUBLIC SQUARE PRospect 2242 svoji sreči, toda kljub temu se je znala kot pametna ženska tako vesti, da nihče na gradu ni opazil spremembe na njej. Ves dan se je veselila na večer, ko je vedela, da bo sama z njim. To so bile njiju ure, ko Sta po večerji sedela v kotu velikega salona v naslanjaču pri majhni mizi. Stari Dornik je večinoma zelo zgodaj odhajal v svojo sobo, Franček pa je navadno sedel pri radiu: to je bil čas, ko je lahko gumb vrtel po svoji volji in iskal postaje ter jih menjal, kakor mu je bilo drago. In ta čas je vsak večer izkoristil. Če je še tako menjaval postaje in je a-parat še tako ječal in tulil, nihče mu ni rekel besede, saj sta bila Gaby in T.-an vesela, da jx je pustil v ip TU. Ko pa je bila ura devet, je moral Franček v posteljo in ostala sta sama. Pogovarjala sta se o najrazličnejših stvareh. Predvsem sta si pravila o svojem življenju in nikoli nista imela dovolj tega pripovedovanja. In koliko sta si imela povedati! Vsaka še take majhna stvar iz življenja enega je bila za drugega zanimiva. Gaby mu je pravila o Ameriki, o čudovitih pokrajinah in velemestih, ki jih je videla, o razmerah v družbi, o ameriških fantih in dekletih, o šoli in športu, Ivan pa ji je razlagal skromne domače razmere, boj naroda za obstanek pred vojno in med vojno in velikanski napredek po o-svobbjenju. Toda Gaby je hotela tudi vedeti, kako je živel, in pravil ji je o svojem revnem dijaškem življenju, njega veselih in žalostnih straneh, o svojem boju za vsakdanji kruh in o najlepšem letu, ki ga je preživel, ko je bil z državno podporo v Angliji. Včasih je Gaby stopila in stavila na svoj gramofon ameriške plošče z nežnimi zamorskimi ali indijanskimi napevi. In razlagala mu je življenje teh narodov in mu pričarala nižine ob Missi-sippiju z nepreglednimi polji, kjer režejo črnci sladkorni trs in pojejo ob vročih večerih v svitu krvavordeče lune svoje žalostne popevke. In drugič ga je povedla v Skalnato gorovje, kjer žive zadnji Indijanci svoje borno življenje in razmišljajo o propasti svojega mogočnega naro- noma predrugačilo. Sedaj je bil brez skrbi za svojo sedanjost in bodočnost. Izpite je imel za seboj in odprla so se mu vrata v boljše čase. Nervoznost, ki se ga je polotila zadnje tedne pred diplomskim izpitom, ko je po dnevi dajal raznim učencem ure, po noči pa je študiral, ga je na Prežeku naglo zapustila. In ko je vzljubil Gaby, je bil najsrečnejši človek na svetu. V prostornem gradu so mu dali dve sobi. Spalnica je imela razgled preko sadnega vrta proti jugovzhodu na gorjansko hosto, iz studijske sobe pa je gledal čez griče in vinograde proti Krškemu polju. Še nikoli ni bil tako udobno in lepo stanoval. Od evoje mesečne plače je porabil le malo, kajti hrano in ostale vsakdanje potrebščine je imel v gradu na ra'zpolago. Ker PRIHRANITE SI DENAR Oglejte si električne ledenice pri MANDELNU predno kupite drugje. Vedno najboljše ugodnosti Frigidaire 5.2 kubičnih čevljev ___________________149.50 122.00 Super Frigidaire, 6 kubičnih čevljev, ves porcelanast______251.00 169.50 Frigidaire D M Model_________148.50 109.50 Crosley Refrigerator___________129.50 89.50 Kelvinator __________________149.50 69.50 MANDEL HARDWARE 15704 Waterloo Road—KEnmore 1281 Odprto ob večerih ZASLUŽEK ne vem, kaj bi drugega delala danes dopoldne." Tako prijetno je bilo Ivanu, ko je sedla poleg njega in poslušala. Franček je našteval me- potapljala vanj, tem bolj blaženo ji je bilo. Podnevu se je obvladovala in bila je proti njemu kot vedno. Ne kretnje in ne besede je niso je, reke mesta in banovine Ju-i izdale. A ko je prišel tisti večer goslavije in vse to kazal po a- j na lovu, ko mu je omahnila v tlantu, ona pa je večkrat pogle- j naročje in so se našla njiju u-dala Ivana. Njiju oči so se sre-, sta, je bilo zanjo preveč in ni se čale in v teh pogledih sta uživa-; mogla zadržati v tistem tre-la svojo skrito srečo. j nutku: usoda je ponudila nje- "Kaj se bomo pa sedaj učili ?" j nim ustom polno kupo sreče in je vprašal Franček, ko je končal ona je pila brezumno, blaženo. ZA VAŠEGA SI * -'NA! Dajte, da se izuči "Welding". Posebne cene za poletne tečaje. Učijo izkušeni možje v tej stroki, ter je pouk po-polen v celoti. JOHN GLATCH, 13408 St. Clair Ave. — GLenville 3963 Millions prefer it to mayonnaise- co/fki/ # I^iiracTe Whip is rf/fffrcn!—delicious! The time-honored ingredients of mayonnaise and old-fash-ioned boiled dressing are combined in a new, skillful way. Given the long, thorough beating that French chefs recommend for ideal flavor and smoothness - in the Miracle Whip \ beater that's exclu-sire with Kraft. m Lično delo Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke \n enake slučaje, naročite tiskovine v domaČi tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vasem okusu. Cene vedno najnižje. Enakopravnost 6231 St. Clair Ave., HEnderson 5811 TIRED, WORN OU MO AMBITIO t TO W ma 1 women s' just dragging! selves around, tired out with p odic weakness pain? They sh< know that Lf E. Pinkham's T lets relieve odic pains .iw comfort. Small size only 2 5 ceol Mrs. Dorsie Williams of Dany Illinois, says, "I had no ambil and was terribly nervous. Your^ lets helped my periods and br" up." Try them next month. Buy handkerchief with what it save'. It ian't necewary to pay 50# or more to g«t q dentifrice. Listerine Tooth Paste, made by of Listerine, comes to you in a large tube at 25tf how it cleans, beautifies and protects your tcelbj ever it saves you approximately $3 a year dentifrices. Buy things you need with that ^ fcaadterchiefs are merely a suggeslion. IJiis' pacal Co. " LISTERINE j. TOOTH PASrf 25* This delicious cheese fo< DIGESTIBLE AS^ ITSELF! Hidden in Velveeta'a richly ijjfe Cheddar Cheese flavor are ne^ r protective elements of many It's wonderful for children. V Kraft Velveeta—in sandwieheli^ cooked dishes ... often! ' 0>H^ ▼ FULL PACK KG SLACK FILLING m Ssme Trice Tod»i i As Years A