170
Važnost krmnih rastlin za kmetijstvo in
njih pridelovanje.
v
Piše Fr. Žepič
Da so krmne rastline nepobitne važnosti za dobro vspevanjekmetijstva, o tem gotovo nikdo ne dvomi; pa jih je vendar veliko, ki se ravno za te rastline zelo malo ali tudi popolnoma nič ne brigajo. Dokazov za to imamo pri nas Slovencih mnogo.
Navadno sejejo naši kmetje pa tudi grajščaki, kateri bi morali biti izgled neizobraženemu ljudstvu, deteljo na njive jako slabo obdelane in vse plevelne. Tudi so mi znani kraji, kadar, ko posestniku njiva zavoljo njegove zanikrnosti in lenobe več žitnih pridelkov roditi ne more, jo pusti za krmo (travo), da naj ona dobro raste, čeravno je bil prepričan, da so poprej žita, okopavine i. t. d. jako slabo vspevale, da tedaj zavoljo zmolzene zemlje tudi trava ne bode mogla dobro rasti.
Koliko je še pri nas travnikov, kateri bi se lahko z malimi stroški popravili, to je, ako so preveč mokri, izsušili, pri druzih, ki so preveč suhi in tudi izmolzeni, lahko pognojili, ako bi potočič, kateri ob travniku teče, v jesenskem in spomladanskem času na travnik napeljali in bi tako polovico sena več pridelali s prav malim trudom.
Samo ob sebi se razumeva, da na svetu vsega napačnega na enkrat ne moremo odpraviti, najmanje pa pri kmetijstvu; vendar se moramo truditi in vsaj dobro voljo pokazati, ker nas od vseh strani nadloge tlačijo, da vsaj začnemo vzroke teh nadlog preiskavati in ne vedno in vedno tožiti in stokati, da se nam slabo godi, akoravno smo si veči del teh nadlog sami krivi. Ravnajmo se po pregovoru: ;;Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal!"
Živinoreja je bila vedno v vseh časih in pri vseh narodih glavni steber naprednemu kmetijstvu in dan-danes^je to še v veči meri.
Žitne cene — mesto da rastejo, ostajajo enake ali pa še padajo, čeravno ljudstvo vedno več povživa in porabi. Vzrok temu so dobra prometna pota (ceste),
171
to je železnice in parobrodi, ter tako lahko z malimi stroški dohaja žito iz mlade in rodovitne Amerike in ogromne južne Rusije. Tako se žitne cene ne ravnajo več po naših domačih pridelkih, ampak po Ameriki in Eusiji. Iz tega lahko razvidimo in sklepamo, da se pridelovanje žita v veliki množini več ne izplačuje, ker so stroški preveliki, a cena prenizka.
Drugačne so razmere pri živini. Cene naše domače živine, kakor tudi njih pridelki (produkti), razne ovčje volne; katera je v ceni zadnjih 30 let gotovo za polovico padla, v prihodnje proti pavoli ne more konkurirati, so se pa zadnjih 30 let gotovo za polovico povikšale. Dobro se še spominjam, da so Gorenjci prodajali krave okolo leta 1852. do 1856. in to najlepše po 30 do 40 goldinarjev, katere se dan danes prodajajo po 80 do 100 gld. in tudi še draže. Nadalje se njih pridelki, kakor meso, mleko, maslo^ puteri. t. d. vedno draže.
Koliko veči dohodek pa bi še lahko od mleka dobivali, ako bi znali (večkrat tudi, ako bi hoteli) pri nas surovo maslo (puter) in sir umno (pravilno, raci-jonalno) izdelovati, kakor to delajo Švicarji, severni Nemci, Danci, Švedi, kakor tudi mnogi bolji posestniki na Češkem i. t. d.
Dobro in skrbno oskrbovanje živine ima tudi še drugo prednost za posestnika. Vsakemu častitih bralcev ;,Novic" je dobro znano, da so obdelovalni stroški na enem in istem polji enaki^ naj uže bo pridelek obilen ali ne. Zavoljo tega se moramo truditi, da dobimo čim veči in gotov dohodek, da, ako obdelovalne stroške od dohodkov odbijemo^ nam še kaj čistega ostane. Da pa to dosežemo, je edina pot izboljšanje živinoreje in krmnih rastlin, in da na ta način preostalo polje boljše obdelovati in gnojiti zamoremo; tako moremo več žita, koruna, turšice itd. na enem hektaru (blizo en oral in ^4) pridelovati, kakor po starem kopitu na dveh, in imamo tudi gotovo lepši pridelek in zraven tega še pri živini veliko veči dohodek. Obdelovalni stroški so pa za polovico manjši.
Nadalje se tudi držimo pravila, da ne gnojimo eni rastlini preveč, drugi pa nič, ampak boljše storimo, ako vsaki rastlini po potrebi gnojimo in bodemo na ta način polje vedno v pravi moči obdržali.
Iz malo navedenih primerov moremo uže lahko razvideti, da se moramo dan danes poprijeti bolj umne živinoreje, ker se pri veliko manjšem trudu bolje izplača^ kakor pa sejanje žita itd. Marsikateri zanikrni posestnik mi bo gotovo vgovarjal, da on in mnogi drugi zadosti živine redijo, pa vendar ne morejo shajati.
Na to mu moram odgovoriti, da imajo morda še preveč živine, katere ne morejo dobro rediti, ker jim manjka krmnih rastlin, in pridelke, kakor smo poprej omenili, tudi slabo izdelavajo. Navadno pri nas kmetje pozimi s slamo živino krmijo, ker jim primanjkuje sena in detelje, a mesto da jo razrežejo v rezanco, da bi jo živina lože jedla in prebavljala, navadno celo za jasli (lojtre) zbašejo ter si mislijo: „zoblji ali pogini!" Naši slovenski kmetje, razun Primorja, ki morajo nograde kopati, gnojiti itd., nimajo ob zimskem času pod milim nebom diuzega dela, kakor malo drv za leto pripraviti in kmetijsko orodje popraviti, tedaj menim, da jim še dovoljno časa ostaja za spavanje in pohajkovanje, ako bi za svoj naj veči zaklad nekoliko bolje skrbeli.
Živina se mora tudi čistiti, ker, kakor pregovor pravi: ;,Snažnost je polovica hrane." Kaka pa je ta snažnost po naših hlevih! Hlevi so zabuhli, polni paj-ćevin in druge nesnage, živina blatna do križa; napaja se tudi zelo neredno. Namesto da v zimskem času.
kadar je hud mraz, bi se ji voda v hlev prinašala, da bi se malo ogrela, gonijo živino na potok ali na korito, kjer mora izpod ledu vodo srbati ter si na ta način želodec prehladi, od koder potem razne bolezni prihajajo. O snažnosti živine in krmenji bodemo na drugem mestu več govorili.
Iz hleva moremo samo takrat gotov in dober dohodek dobivati, ako živino vse leto dobro hranimo. Tudi o tej zadevi moramo opustiti staro kopito, da bi namreč z malo in slabo pičo mnogo živine redili. Kdor tako gospodari — namreč da več živine redi, nego je dobro prerediti more, in da mora krmo spomladi često-krat drago kupovati — ta gotovo ne bode dobival čistega dohodka od živine. Kdor hoče tedaj velike in gotove dohodke dobivati od živine, mora se truditi in gledati, da doma dovoljno množino dobre krme pridela. Zavoljo tega hočem tukej glavne krmne rastline napisati.
(Dalje prihodnjič.)
180
Važnost krmnih rastlin za kmetijstvo in
njih pridelovanje.
Piše Fr. Žepič. (Dalje.)
D e telj a.
V kmetijski zgodovini  gotovo ni  nobeden oddelek tako podučljiv za vsacega kmetovalca, kakor ravno vpe-
Ijava detelj in koruna. Kako so se naši predniki pro* tivili tem rastlinam in so morale tudi same vlade svoj vpliv in svojo moč vpotrebljevati, predno so kmete prepričale o koristi teh rastlin!
Detelja, katero so naši posestniki pred 100 leti samo kot divjo na dobrih travnikih poznali, je dandanes kot glavni steber za vspešno živinorejo. Ako v krajih, kjer veliko detelje sejejo, kakor na pr. na Češkem, ona slabo obrodi, trpi vsa kmetija; ako je premalo piče, se mora število živine skrčiti; ako se to zgodi, bode manj gnoja; ako bode malo gnoja, bode tudi malo pridelkov itd. Kmetijski pregovor pravi: „Pokaži mi oralo in ti bodem povedal, kakošen da si gospodar."
Ta resnični pregovor bi mi dandanes tudi zamogli na lepo poljsko deteljo obrniti, namreč: „pri komur je detelja lepa in travniki dobro obdelani, je gotovo umen kmetovalec.^
Sejanje detelje ima v kmetijstvu veliko važnost. Kakor je vsakemu dobremu kmetovalcu znano, jemlje detelja svojo glavno hrano iz doljnih plasti zemlje in iz zraka. Ona nam ne povrača truda in stroškov, katere imamo pri njenem oskrbovanji, le z obilnim in izvrstnim pridelkom, ampak tudi s tem, da vse druge rastline za DJo posejane ali posajene brez vsacega gnojenja jako dobro vspevajo. Pri detelji, akoravno več let na eni njivi ostane, kakor na priliko „lucernska" in „espar-seta" itd., so oskrbovalni stroški zelo neznatni, kakor bodemo pozneje videli.
Ker ima ta rastlina tako lepe lastnosti za posestnika, moramo tudi mi se truditi, nji vse tako ugodno pripraviti, kar je le največ mogoče. Za dobro rast in vspevanje detelj je neobhodno potrebno: močna, kar največ mogoče čista plevela zemlja in dovoljno čistega in dobrega semena in pravi kolobar, to je, da za pravo rastlino sledi.
Ako sejemo deteljo v slabo ali pa plitvo preorano zemljo in da je še polna plevela, kjer se take koreninice v svoji prvi mladosti ne morejo zadostno razvijati, to je, v dolnje plasti zemlje dohajati, trpi precej na pomanjkanji hrane, kakor tudi po suši; ako pa bi še bilo kaj hrane, ji jo plevel vzame in mlade rastlinice zaduši.
Ako se detelja pregostoma druga za drugo na ravno tistem mestu seje, tudi gotovo ne moremo dobrega pridelka pričakovati. Vendar je pač pri nas navada, kakor tudi po drugih deželah v Avstriji, tako imenovani starinski kolobar ali vvrstitev, namreč da pride za ozimnim žitom zopet precej jaro žito, kjer zemlja gotovo ni rahla in čista plevela, ter tako ne ugaja poprej imenovanim pogojem. — Nadalje sejejo mnogi posestniki vsako tretje ali četrto leto deteljo na ravno tisti prostor, tedaj preveč pogostoma. Zavoljo tega se nam ni treba čuditi, ako vidimo slabo deteljo; namesto da dobimo dve do tri dobre košnje in do 80 centov suhega pridelka na oralu, je komaj ena dobra košnja in suhega pridelka kakih 30 centov na oralu. Ni se nam tedaj čuditi, da nam njiva tako malo da, ampak čuditi se moramo, da še kaj dobimo pri tako nespametnem, bolje rečeno, trmastem gospodarstvu.
Pravilo naj nam bode, deteljo vedno sejati v jara žita, katera sejemo za okopavinami, to je, turšico, ko-runom, korenjem itd., ker samo take njive so popolnem plevela čiste in rahle; tudi jo moremo z ozimnim žitom sejati, samo da nam mlada rastlinica lahko po mrazu trpi; da se to ne dogodi, jo lahko spomladi zgodaj sejemo med žito. Naj uže bo jaro ali ozimno žito, sejati ga moramo redko, da ima mlada detelja zadosti zraka in svetlobe, da se more tako dobro obrasti. Nadalje ne sme detelja priti pred petim do osmim letom na ravno tisto mesto,  ker redilne snovi (hrana),   katere je iz
181
dolnjih plasti zemlje izsrkala, se morajo zopet sčasoma nadomestiti.
Kar smo do zdaj v kratko rekli, velja za vse detelje sploh, zdaj pa hočemo popisati poedine.
(Se nadaljuje.)