Razne stvari. Iz domačlh krajev. Slovenci! Zakurite na večer 4. julija v čast slovanskima aposto- loma sv. Cirilu in Metodu po vseh slovenskih gorah, gričih in planinah mnoge kresove! Ljudski shod. Dne 5. julija se priredi v ŠoStanju ljudski shod. Govoril bo na njem g. deželni poslanec Ivan V o š n j a k in Se diugi govorniki. Že zdaj opozarjamo trg in okofico, da se shoda mnogoštevilno udeleži! Nnjni predlog poslanca Robiča o dvojezičnih napisih na železnici GrobelnoRogaUc- Slatina se glasi takole: »Visoka zbcrnica skleni: C. kr. vlada se pozivlje, da vkrene, naj se pri novi železniei GrcbelnoRogatec-Slatina — deželna meja, katera se ravno zdaj zida, in pelja skozi slovensko ozemlje, vsi napisi na postaiah napravijo v obeh jezikih, v nemškem iu slovenskem! V formalnem obziru se predlaga obravnava o tem predlogu po § 42 praviinega reda z vsemi okraiSavami.« Na Dunaju 19. jun. 1903. — Robič dr. Šušteršič, dr. Gregorčič, dr. Hruban, Žickar, Spinčič, Bianchini, dr. ZitniK, dr. Ploj, dr. Klaič, Šupuk, Borčic, Vukovič, dr. Koudela, Pcgačnik, Perič, dr. Zaffron, dr. Ferri. Pfeifer, dr. Stojan, Povše, Vencajz. Porodil se je 22. t. m. sin veleposest. gospod Skerbinek z gospodično Ju 1 ko L a d i n i k, hčerko veleposestnikovo pri Št. Lovrencu pri Mariboru. — V torek, dne 22. t. mes. se je poročila v rojanski cerkvi pri Trstu gdč. Mici Pož z g. Ign. Mikuš, posestnikom in trgovcem v Rečici ob Paki. Iz pošte. C. kr. poštno ravnatejstvo je na prošnjo občine Gotovlje ustanovilo v kraju Gotovlje poStni nabiralnik in vsakodnevno dostavljanje pisem po poStnemu selu za kraj Gotovlje, razen okolice. C. kr. nčiteljišče v Mariborn slavi dne 29. t. m. spominsko slavlje svojega stoletnega obstanka. Slavnost bode obstajala iz svečanostne službe božje, ki se bode obhajala ob 8. uri v Alojzijevi cerkvi in iz notranje šolske slavnosti. Ta-le se bode obhajala t novi državni telovadnici in se bode pričela ob 10. uri. Vsi učitelji, osobito nek- daaji gojenci tega zavoda, so kot gostje srčno dobrodošli. — Ravnateljstvo c. kr. učiteljišča v Mariboru. Mariborske novice. Minuli petek po noči je ukradei 16 letni brezposelni Janez Tiefengraber v gostilni Alojzija Gianiger nekatere stvari, katere je prinesei domu. Oče ga je pa naznanil policiji, ki ga }e prijela. — C. kr. okrožno sodiSče v Mariboru iSče 18 letno AvguStino Gotschnig, rojeno v Mariboru, pristojno k Sv. Petru pri Mariboru. Obsojena je bila 3. t. m. zaradi tatvine ua 4 mesece težke ječe ter je kazni ubežala. — Dne 24. jun. je imela tukajšnja gimnazija Alojzijevo slavnost. Slovesno sv. mašo je služil preč. g. prelat Hribovšek. — Prejšaji gostilničar v »Gambrinushalle« Jurij Gilh, ki je minoli mesec ušel zapustivši precei dolgov, je bil dne 24. t. mes. zavoljo kride vsled lastne krivde obsojen na dva meseca ostrega zapora. Zrelostni ustni izpiti so se dokončali včeraj na c. kr. učiteljišču v Mariboru. Udeležilo se jih je 8 Slovencev, izmed katerih jih eden ni izvrSil, drugemu pa se je dovolilo izpit ponovit čez 2 ineseca. — Danes so se začeli zrelostni u«tni izpiti na ženskem učiteljišču čč. šolskih sester ter izpiti za ročna dela. — Zrelostni ustni izpiti na tukajSnji gimnaziji se zaCno še le 17. julijs. Poraz v Slov. Bistrici. Dobili smo z ozirom na oaš članek o slovenskem porazu v sloveniebistriškem okrajnem zastopu naslednji popravek, katerega nespremenjeno priobčuiemo: »Ni res, da sem tudi jaz kriv na propadu Slovencev v Slovenji Bistnci. Ni res, da se razdelitev prej Georg-ovega veleposestva Se vedno ni pravomočno vpisala v zemljiški knjigi. Prej Georg>ovo posestvo se je rasdelilo glasom z dne 31./10. r.zir. 2./11. 1901 na tri dele, pri katerih se je na podlagi te listine vsled sklepa c. kr. okrajne sodnije v Slov. Bistrici z dne 27/12. 1901 G. štev. 1233 vknjižila lastninska pravica za vsakega opravičenca. Razdelitev je toraj bila vpisana v zemljiški fcnjigi dne 27/12 1901. Sicer je pa tak vpis za pridobitev volilne pravice v skupini veleposestva brez upliva, ker je za to le odločilen razpis in predpis davkov. Omenjeno delilno listinc sem zaradi odmere pristojbin in razpisa davkov prijavil dDe 8/11. 1901 odm. štev. 951 pri tukajSnji c. kr. davkariji. Desetek se je na to kmalo predpisal; davek se pa ni tako hitro razpisal Zato sem 15/10 1902 viožil pri ces. kr. finančiiem ravnateljstvu v Mariboru pritožbo zoper tm. razmenlen urad. Ker na to pri- tožbo uisem dubil reSitve, sem vložil proti takemu postopanju dne 18 /12. 1902 pritožbo na c. kr. finančno deželno ravnateljstvo v Gradcu, od katerega pa Se do danes nisem dobil nobenega odgovora. — Ko se je imenik volilcev za okrajni zastop na okrajni tabli nabil, me je na to opozoril bistriški rodo!jub s tem, da naj reklatuiram za mater, sestro in se, za vsakega eden glas. Jaz sem pravočasno vložil reklamaciio. Z odlokom c. kr. okrajn. glavarstva v Mariboru z dne 30./3. 1903 štev. 12433 se tej reklamaciji ni ustreglo. Proti temu odloku sem vložil pravočasno pritožbo na ces. kr. namestništvo v Gradcu, katero je mojo pritožbo odklonilo z odlokom z dne 5./5. 1903 Stev. 17445. Proti temu odloku pa ni bila dopustna nobena pritožba. Storil sem torai vse, kar je bilo mogoče; Zato ni res, da jaz svojih narodnih. dolžnosti ne poznam toliko, kakor navaden kmet; pač pa se iz mojega vedenja v tej zadevi vidi, da sem storil svojo narodno dolžnost popolnoma. Tudi to ni res, da so Slovenci zgubili vsled moje nebrižnosti dva glasa. To zgubo so povzročili vse drugi faktorji in omenim v tem oziru samo to, da se je po preteku reklamacijskega roka takoj od razdeljenega posestva davek razpisal. — Z velespoStovanjem udani dr. Jos. Georg.« Na štajerski deželni sadjarski in vinarski šoli v Mariborn se z začetkom Solskega leta 1903/1904 to je 15. septembra t. 1. odda več mest plačanih od dežele. ProSniki teh brezplačnih mest morajo biti pristojni na Štajersko in najtrjanj 16 let stariSvoje nekolekovane prožnje morajo nasloviti na štajerski dež. odbor, priložiti jim krstni in domovinski list, osepniško in zdravniško spričevalo, spričevalo vedenja in Solsko odpustno spričevalo in vložiti osebno najdalje do 15. julija t. 1. pri ravnateljstvu deželne sadjarske in vinarske Sole v Mariboru. Prijet tat. V Ljubljani je prejel v pondeljek, dne 22. t. m. policijski stražnik nekega 20 let ttarega ianta Maksa Roethema iz Velike Nedelje zaradi postopanja. Na policiji pa so p'tem doznali, da je aretovanec v policijskih listih zasledovani tat, bivši pekovski vajenec Maks Roethel, ki je v zadnjem času služil pri gostilniearju Juliiu Haubenhoferju v Mariboru in je tam ukradel Karolu Piklnu bicikel, vreden 260 K, mlinarju Karolu Takelnu plaSč in čevlje in nekem Alojzu Knipiču pa 28 K denarja, na kar je pobegnil z bicikelnom, katerega si je bil izposodil od dijaka Karola Glančnika. Piklnov bicikel je bil prodal. Tudi nekemu Ludoviku ČeSnovcu v Ptuju je ukradel bicikel. Policija je Roethelna izročila so:iniji. Izpod zelenega Pohorja se nam piše: Nas kmete je zelo osupnilo por; čilo, da je g. Frangež, trgrvec z železnino v Mariboru, volil v ckrajni zastop slovenjebistriSki proti S lovencem in da je izdal mariborskeinu listu, ki nas psuje za roparje, tatove in ijudožree, tudi blagorodno gospo Rob'čevo, katera je pri njem govorila za Slovence. Zdaj vemo, eegav prijatelj je! Mi kmetje s Pohorja smo mu dali veliko skupiti, zato nam je aedaj pokazal hrbet ter voiil v sloyenjebistriškem okraju proti nam. V trgovini je sila prijazen z nami, ker pt irebuje nas denar, na voliSču pa je naš nasprotnik. Ogenj. V soboto dopoldue okoli 11 ure je začela goreti hiSa g Kantner-ja v Rožni ulici St. 1 v Mariboru. Geravno je bila požarna bramba takoj na licu mesta, vendar ni mogla več reSiti hiše, ki je zgorela popolnoma, samo zidovje je ostalo. V veliki nevarnosti so bile prizidane sosedne hiše, katere je pa požarna bramba z velikim naporom ohranila nesreče. Kako je ogenj nastal, se ne ve. — V Rocici občina Sv. Jakob v Slov. goricah je zgcrelo 18. t. m. po noči gospodarsko poslopje posestnika Cerne. — Minoli teden je zgorela hiša in gospodarsko poslopje Marije Topolovec v Janževem v r h u pri Ptuju. Posestnica je na sumu. da je sama zažgala. — V Konjicah je zgorela v nofii od 18. na 19 t. hiža Jožefa Potočnik. Tudi gospodarsko poslopje je ogenj precej poškodoval. — Pri P o 1 z e 1 i je zgorela 19. t. m. hiSa in gospodarsko poslopje posestnika Štefana Ercar. Posestnik ie bil zavarovan za 2200 kron, katera svota vsaj deloma poknje prizadeto škodo. Nesreče. V občini Velika Nedelja se je ponesrečil dne 11. t. m. 131etni sinček viničaria Filipa Kajnc. Streljala sta s topiči proti nevihti ter pri tem tako neprevidno ravnala, da se je deček na glavi težko poškodoval. Prepeljali so ga v ormožko bolniSnico. — Dne 16. t. m. se je ponesrečil v občini Jelovee pri Mariboru pri podiranju dreves 301etni Janez Krampl, katerega je padajoče drevo tako močno zadelo, da je na mestu umrl. Truplo so prepeljali v mrtvašnico v Kamnici. — Strela je ubila v Strihovcu pri Š t. 11 j u v S 1 o v. g o r. v nedeljo, dne 21. t. m. 171etnega Friderika Flucher, sina strihovskega župana Karola F 1 u c h e r-j a. Rajni je bil dijak mariborskega učiteljišča ter se je v nedeljo, dne 21. t. m. odpeljal iz Maribora na kratke počitnice k svojim starišem. Počitnice so se dovolile zaradi zrelostnega izpita na učiteljišču. Dijak je doma Sel a tovariši na hleve ter botel pri nekem oknu pogledati, odkod prihaja nevihta. V tem se zablisne, udari vanj in dečko je bil pri priči mrtev. Pogreb je bil dne 23. t. m. predpoldan in ga je vodil 5. g. Ivan Vreže, profesor iz Maribora, ki mu je na grobu govoril tudi ganljive besede v slovo. N. v m. p.! — V Artičah pri Brežicah sta se ponesrečila 17. t. m. Janez Slak in Janez Keržan pri streljanju s topieetii. *Pri vsipavanju smodnika v topič se je i&ti vnel ter oba močno opekel na obrazu in rokah. Vplačevanje davkov. Vsled naznanila c. kr. finančnega dežeinega ravoateljstva se morajo vplačati nasiednj; davki v III. četrt letu 1903 do sledečih obrokov: Z^mljiSki, hisnr, razicdni in hisno najemninski davek: 7. rr-esefini obrok do 31. julija, 8. mesečni obrok do 31 avgusta in 9. mesečni obrok do 30 septembra. Splošni dohodnmski davek sh vplača za III. tetrtletje do 1. julija. Licenciranje bikov v marib»rskem okraju je sledeče jzpadlo: Prip:l\alo se je 82 bikov, od teb \v biio 62 licenciranih, 17 se je zavrniio, ker so bili deloma miadi, deloma nesposobni, 3 so bili že laai premirani. Bilo je razvidno, da se z dobrim vspehom redijo domaea plemena, ker se Ijudje s prerjaijami spodbujajo k temu. Lani je bilo pripeljanih samo 67 bikov. Ubegli haznjenec Te dni je ušel od dela v Rušpahu pn Manboru 24 letni kaznje nec Frauo Rep, doma v Hlaponcih. Ob-šojen jt b:! radi tatvine ns 4 mesece je*e. Novo Šolo je sklenila stavšii občina Braslovče in sscer bcd« stala v trgu, ne pa zunaj tig,i, kakor se jn ^prva namfcravalo. Odlikovan rojak. Za izpcstavijena u&Ia hrvas&ih obrtnih Sol je dobil med drugimi hrvaskimi učitelji v Zegrebu priznanico iz pariSke razstave ludi naS rojak g. I. Štampar od Sv. Miklavža pri Ormožu. Ptojske novice. Dae 13 junija so našli v Dravi blizu Piuja popolnoma strohnelo žensko truplc. — Minoli petek je zgubila na glavaem trgu kmečka deklica bankovec za 20 K. — V Ptu;u so vjtili dne 16 t. m. znano tatico Alojzijo R.tonja iz Raiislavc, okraj Ljutomer. — TukajSnji okrajni sodaiji so izroeili hlapca Jožefa Kopče iz Št. Vida pn Ptuju. ker je obdolžen prestopia zoper nravnost — Pasji kontumac je v Ptuju do 9. julija t 1. Gornjeradgonski okraj, pozorlPri- hodnje dni se bodo volili po občinskih zastopih volilci za okrajni zastop. Župan je itak že volilec, enega pa Se izvoli zastop. Kjer so dvomljivi ali celo inasprotni župani, večina zastopa pa slovenska, naj volijo zastopniki zanesljivega moža - volilca, ne pa katerega hoče župan. Slovenski zastopniki, na volisče in pozor! Visja gozdarska šola. S 1. oktobrom t. 1. se otvori v Bruku ob Muri na visjem gozdarsketn zavodu nov triletni učni tecaj. Pouk bo obsegal največ izobrazbo o gospodarstvu in upravljanju v avstr. alpskih deželah nahajajočih se gozdov. Prosnje je vložiti na ravnateijstvo gozdarskega zavoda do 20. sept. 1903. Železnica Grobelno-Slatina. Cesar je »ankcijoniral sklep štajersk. deželnega zbora cd 10 decem. 1901. s katerim «e je določila naprava lokalne železnice od Grobelnega čez Rogatec, Slatino do deželne ineje v smeri proti Krapini. Požar v Slovenj. gradcu. Pri sodnijski preiskavi zoper posestnico Požgan, ki je, kakor znano, baje zatrosila ogen) s tem, da je žareč pepel vsipala na gnoj, se je iz dognanega začelo sumiti, da je zažgal čeljarski mojster Jožel Robnik, katerega so zaprli. Nova požarna bramba. V Arjivasi, občina Petrovče, se je ustanovila »Prostovoljna požarna bramba«, ki je imela dne 7. t. m. svoj I. obcni zbor. Sedaj Steje že 24. mož. Celjske novice. Mesto je kupilo Dirmhirnovo hiSo v Šolski ulici za 80.000 kron. — Na čast sv. Cirila in Metoda priredi dne 4. julija zvečer celjsko pevsko druStvo običajen kres na celjskem Starem gradu. Sodelovala bo celjska narodna godba in pevski zbcri. Po kresu priredita ženska in moška podružnica družbe sv. C m M. veselico v vseh prostorih go.si.ilne • Skalnata k!et« — Dne 12 julija t. ). se vrši veliki koncert »Celjskega pevskegn druStva«. Razpnst zadrnge Vsled sklepa občn. zbora se je razpustilo »Kmetijsko društvo« v Vitanji. Okrajni zastop Brežice. Izvolitev AHrtda barona Moscon načelnikom okrajnega zastcpa brežiškega Dekliška zveza« je pokazsla, da napreduje v vsera. Petje je bilo izborno, samo zdelo se nam je, da se je pevski zbcr nekaj skrču, pa morebiti se nam je samo zdelo, saj ne gledamo na število, ampak na petje. Pozdrav in letno porocilo je bilo v zanesijivih rokah in z veseSjem povzemamo iz poročila, da je »Z?eza« dosegla nepričakovano Stevilo udov, če se ne motimo blizu 70. Zvedeli smo \z poročila tudi, kaka nasprotstva da je imela premagati >Zveza« prvo leto in kako je temu *vkljub rastlo navduSenje v »Zvezi« za dobro stvar. »Z Bogom in Marijo za slovensko domovino«, je gaslo dobraskih narodnih dekkt. Slavnostni govor nas je prepričal o koristi in potrebi pravih, poštenih narodnih slavnosti ter nas vspodbudil k nadaljevanju pričetega dela. — Z veseljem smo tudi zapazili, da ie gledališki oder krasil nov, lep zastor. Kratko: vsak vdelež8nec se je vračal zadovoljen in vesel z vpraSanjem: Al' bo kmalu zopet kaj tako lepega? Iz druglh krajer. Grozna uesreča se je pripetila minuli mesec v Iogleziji na otoku Sardinija. Več delavcev je pritrjevalo zrakoplov k tlom. Naenkrat se je odtrgala vrv in zrakoplov je Svigail bliskovo v zrak. Neki delavec, ki je obvisel na vrvi, in ga je potegnilo v zrak, je padel. ko so ga zapustile moči, iz visočine kakih 100 metrov na zemljo. Padel je s tako močjo, da je bil popolnoma zdrobljen. Obdačenje debelosti. Na Norveskem hočejo baje vpeljati davek na debele ljudi. Predlagatelji te postave pravijo: »Kdor je zelo debel, je znamenje, da se dobro živi; kdor pa dobro živi, tudi lahko dobro plača. Obdačeni bodo vsi tisti ljudje, ki so čez 125 funtov težki. Seveda bodo tudi za te&je različni davčni razredi, čim težji bode človek, tem več bode plačal davka. Največji sadonosnik se nahaja blizu mesta Lebanon v Severni Ameriki. Sadonosnik meri 103 500 arov s 138 000 sadnimi drevesi. Svota za prodano sadje znaSa na leto čez pet miliionov kron. Sto in sto mož, žen in etrok ima dela na tem sadonosniku. Eako si je pomagal. Neki stari čudak je pri svoji smrti zapustil vse svoje premoženje trem sorodnikom, pa le pod tem pogojem, da dene vsaki izmed njih pred pogrebom v njegovo rakev sto goldinarjev. Ko so se dediči nekoliko časa pozneja seSli, pogovarjali so se o tem, kako je kateri izpolnil naročilo umrlega. »Jaz sem položil v rakev bankovec za 100 gld.«, pravi prvi »Jaz sem pa djal v rakev 100 srebrnih goldinarjev«, pristari drugi. »Jaz pa«, reče tretji, »ker nisetn imei ravno denarja pri rokah, napisal sem menjico za 300 goldin., kateri se izplaCajo na moje ime pri dtželni banki na drugem svetu, ter njo djal v rakev. Zato sem pa vzel, da nimam škode, oni bankovec in onih 100 srebrnjakov iz rakve za sebe!« Car in nmetnik. Ruski car Nikolaj poprosil je slovečega umetnika Fr. Liszt-a pri neki slavnosti, katero je temu na čast priredil na svojem dvoru, da bi ta kaj zasviral na glasovirju. Umetnik se vsede in začne svirati. V sredi med igro pa zapazi k nesreči, da car ne posluSa godbe, ampak se razgovarja z nekim generalom. Liszt je igral dalje, toda že bolj razburjen, car pa se je razgovarjal naprej. Še en čas — Liszt se ni mogel več premagati in v sredi igre je nehal. Vsi navzoči so se gledali v zadregi; car pa je pustil takoj vprašati umetnika, kaj se je zgodilo, da ne svira dalje. »Kadar car govori«, odgovoril je Liszt, »mora vsak drugi molčati!« Ko je car zaslišal ta odgovor, pustil je Liszt-u javiti: »Car molči, Liszt sedaj lahko svira!« In res je potem poslušal velikega umetnika pazljivo do konca. »Božji volek"napetelinovih pljučih Minulo soboto je zaklala neka gospica v KraSnii na Kranjskem petelina. Ko ga je razkosavala, je zapazila na petelinovih pljučih žužka »božjega volka«, ki je bil živ. Ko ga ie odstranila, je zletel. Gotovo redek slučaj. Največja vojašnica na svetu je ona v Varšavi na Ruskem. V nji ima prostor 38.000 vojakov. Skoro tako velika je vojašnica v Adlershot na Angleškem, v kateri lahko^ stanuje 25000 vojakov. Žrtve morja. M.nulo leto je utonilo, tako je izračunalo »Bureau Veritas«, 786 jadernic in 325 parnikov! Razven tega je bilo 4972 bolj ali manj močno poSkodovanih ladij. Nesrečno žganje. Na Pozemskem v Nemčiji se je neki čevljar močno rapil žganja. Ko je prišel domu in ni našei nikogar doma, se je vlegel na dvorišče, kjer so se pasle svinje, ki so mu odgrizle vse prste na desni roki. Ziv človek okamenel. Okameneli človek je medicinski čudež, katerega so si ogledali že imenitni možje. Tajni svetnik prof. Virchow ga je že pred štirimi leti predstavil berolinski medicinski družbi ter pri tej priliki dalje časa predaval o tej redki bolezni. Okameneli človek je sedaj 33 let stari Albert Schwarz iz Rumenije. Obolelost se je pričela brez vsakega vidnega vzroka, ko }e bil star 19 let, in v treh letih mu je okamenela desna stran, potem se vršilo taisto na !evi strani. Osem let sem se pa bolezen več ne Siri. Obraz je ostal skoro povsem zdrav, toda čeljusti so trdno okamenele, tako, da se usta sploh ne morejo odpreti. Schwarz si je pa sam pomogel, da more jesti: iztrgal si je namreč na straneh v gornji in dolnji čeljusti zobe, in tako more skozi odprtino jemati živež v se, tekočine pa požira po dolgj se- salki. Ob roki se čutijo dolge, kamene tetve, ki obdajajo nelofiljivo kosii. To so namreč okamenele misice, le Clenek in prstt so ostali prosti. Na nogah je prizanesla bolezen le levemu bedrovemu členku in desnemu kolenu, sicer se pa čutijo tudi tukaj povsod gruče in palice, in Schwarz se more le po bergljah težavno preinikati dalje. Tiinik je popolnoma otrpnel. Obžalovanja vredni mož prenaša svojo usodo povsem mirno. Radi sanj zblaznela. Žena zidarskega polirja Neumanna v Berolinu je bila precej časa bolna na živcih. Neko noč se ji sanja, da se nahaja na morišču. To ji tako pretrese njeno živce, da si je vtepla v giavo, da jo hočejo umoriti vsled dozdavnega umora. V takem položaju je hotela skočiti raz okno. Komaj so ji to zahranili, nakar so jo odpeljali v norišnico. Upliv elektrike na poljedelske pridelke. Ogrski učeniak Bertolan Sztereny je priobčil te dni v nekem ogrskem znanstvenem listu zanimiv članek, v katerem opozarja svoje rojake na uspeh proučevanj prof. Lemstrom iz Kelsinforsa, o vplivu elektrike na poljedelske pridelke. Z uporabo električnega toka se je doseglo, da je potrebovala jagoda za dozoritev polovico manj časa nego ga potebijje po navadi. C^sna, čebule in redkvic pridelalo se je od [35 do 60 % več ne8° po navadi tam, kjer se je uporabliala elektrika. Pridelek krompirja in repe se je pa s pomočjo električnega toka pomnožil od 60 do 75% Električni tok pa ne upliva jednakomerno na vse rastline. Nekatere ostanejo neobčutljive, drugim celo električni tok škoduje. Pšenice n. pr. se ie pridelalo s porabo električnega toka od 25 do 30 % *n n* cikakor izključeno, da ne bi s časoma elektrika nadomestovala vsaj nekoliko delavskih moči, katerih vedao bolj nedostaje.