SLOVENSKI GOSPODAR Izhaja vsako sredo. Cena: Letno Din iT—, {toiletno Din 16'—, četrt-etno Din 9*—, inozemstvo Din 64'— LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška c. 5 Telefon interurban 113 Cena inseratom: cel« Stran Din 2000'—, pol str», ni Din 1000-—, Četrt strani Din 500*-,«/, strani Din 250-.* tt,str. Din I25 -. Mali oglasi vsaka beseda Din 1°2*> Veliki teden se odigrava pred očmi ¡človeštva žaloigra Gospodovega trpljenja. Napram tej žaloigri človek ne more biti nem in brezčuten opazovalec. fVsakdo čuti, da ima v tej žaloigri svo-jjo ulogo; ulogo povzročitve in krivde. Žveličar je bil najnedolžnejši in najsvetejši vseh trpinov, ki so kdaj trpeli na svetu. Saj je celo rimski deželni poglavar Pon-cij Pilat, ki Ga je obsodil, o Njem pred celim judovskim ljudstvom slovesno Izjavil: »Jaz ne najdem na Njem nobene krivde.« Ne-'dolžen kakor jagnje — tako so Ga v svojih videnjih gledali preroki stare zaveze — je bil peljan v smrt. 3Radi nas ljudi in radi nagega zveličanja, tako molimo v veroizpovedanju, '¡je prišel z nebes, se včlo-večil, je trpel in umrl. Žaloigra velikega tedna se tudi iz tega razloga tiče vseh ljudi, ker je podoba njihovega lastnega življenja in trpljenja. Komu na svetu je prihranjena pot na Kal varijo? Ali se najde človek na svetu, ki bi mogel reči o sebi: »Jaz križa ne poznam? Meni ni treba nositi nobenega križa?« Saj se križ položi včasih že na nežna ramena deteta. In čim bolj raste dete, tembolj z njim raste križ. Mladenič in mladenka stojita sicer v maju svojega življenja, toda na obzorju tega življenja se dostikrat pojavljajo črni oblaki, oznanilci in nosilci telesnega in duševnega trpljenja. In zakonski križ je težaven v pregovoru, še bolj pa v dejanskem življenju. Križ povsod, kamorkoli pogledaš. Nobenemu ni prihranjeno bridko izkustvo, da ije naše življenje potovanje skozi solzno dolino. Žaloigra velikega tedna je opomin za vsakterega: Približaj se Njemu, ki je trpel pred teboj in za tebe, nagni se k Njemu in nasloni se na Njega! Kaj je napotilo kananejsko ženo k Zveli-Carju? Težek križ: bolezen njene hčere. Kaj je uradnika kralja Heroda v Kafarnaumu pripravilo, da je veroval on in vsa njegova hiša? Sedeč ob postelji na nevarni mrzlici obolelega sina je videl, kako Je beia žena že zamahnila s svojo koso. Stekel je v svojem trpljenju k Zveličarju, kjer je našel pomoč. So pa tudi takšni nosilci križa, ki ga nosijo brez vere, brez upanja, brez Gospod je vstal, Aleluja! ljubezni, kakor ga je nosil levi razbojnik. Brez vere: gledajo sicer proti ne-besom, vidijo pa samo črne oblake, ne pa za njimi svetlobno domačijo nebes. Brez upanja: gledajo v zemljo, pa vidijo samo temni, hladni grob, prčko njega pa ne upajo in pričakujejo ničesar več. Brez ljubezni: krčijo pesti zoper usodo, ropotajo, zmerjajo in psuje-jo; mnogo jih je, ki se zatečejo k samomoru, v samoprevari misleč, da je s tem konec trpljenja, ko pa je v resnici začetek še strašnejšega. Žaloigra velikega tedna je ob enem tudi tolažba za vse, ki trpijo: za poe-dinca, za družine, za narode. Ob izidu velikega tedna stoji Velika noč: veličastni praznik Gospodovega vstajenja. Trpljenje Kristusa ni strlo, ni ga zako-valo v večne spone. Gospod je spone, v katere ga je vklenilo trpljenje in smrt* zlomil, vrgel raz sebe, ko je zmagoslavno vstal iz groba. S tem je najprvo ia pred vsem na Sebi izpolnil svojo izjavo in obljubo: »Jaz sem vstajenje ia življenje.« Pripravljen je to obljubo i»-vršiti na vseh, ki trpijo ia v.Njega verujejo. To je veličastna in zveličavna pro poved Velike noči. Svojo tolažilno obljubo bo Zveličar izpolnil ne sa« mo ob poslednji sodbi, ko bo vse, ki počivajo v naročju zemlje, poklical it grobov, marveč jo že sedaj izpolnjuje v duhovnem smislu. Če se opreš na Zveličarja, te trpljenje ne bo strlo, pa naj bo njegovo breme še tako težko. Z Gospodovo pomočjo boš mogel piti iz keliha bridkosti, pa naj bo njegova vsebina še tako grenka. S pomočjo Njegove milosti boš vstal iz groba greha, pa naj bo še tako globok in tako teman. Tolažilna obljuba, ki jo propoveduje praznik Gospodovega vstajenja, velja tudi za narode. So narodi, ki so po svoji usodi slični poedincem. Ni trpljenje vseh posameznikov enako, tako tudi ne trpljenje vseh narodov. Na nekatere narode je nagromadena velika množina trpljenja. Med temi je tudi naš narod. Njegova zgodovina to izpričuje. Organizem našega naroda ima mnogo bolnih, trpečih udov: to so naši sorojaki v tujih državah. Ali so ti naši sorojaki obsojeni na smrt? Ali pa bodo kdaj vstali iz groba narodne smrti? Vstali bodo: to je trdno, neomajno naše zaupanje. In v tem zaupanju kličemo onemu delu našega naroda, ki biva v inozemstvu in tujinstvu, kot velikonočni pozdrav besede našega pesnika Gregorčiča: »Tvoj je vstajenja dan!« Žrebanje sreCk Prosvetne zveze ®«3r- preloženo na 14. aprila 192«. OTIKL V NAŠI DRŽAVL Kronski svet Dne 21. marca se Je vr-lila na dvoru seja vlade pod kraljevim Eredsedstvom. Ob tej priliki je predlo-ila vlada kralju svoj program. Na seji Je govoril vsak minister k državnemu proračunu in o programu svojega ministrstva. Zakonodajni svet ima stalno seje, na katerih odobrava ali spreminja zako-ie, katere so mu predložila posamez-fea ministrstva v odobritev. V Beogradu so se vršile priprave za tprejem grškega zunanjega ministra, ki je dospel v naSo prestolico v nedeljo ki ostane do srede. Medtem se bo podpi '»ala prijateljska pogodba med našo dr lavo bi Grčijo. V DRUGIH DRŽAVAH. Iz papežve države. Vatikan se pripravlja na nova mednarodna pogajanja za ureditev uprave svete dežele. Zopet eden od glavnih vojskovodij v »vetovni vojni umrl. Glavni vojskovo-fje v svetovni vojni so domalega skopaj ie vsi pomrli. Dne 20. marca j« u-Bri v Parizu po daljšem bolehanju francoski maršal in vodja čet antant-lih Kil v svetovni vojni Ferdinand Foch. Rajni Je bil rojen leta 1851, J« bil paveden francoski katoličan in se je kot takega kazal v težavnih časih svetovne vojne. Rajni je sprejel 9. novembra 1M8 neraSke odposlance v Rethon-ftesu za pogajanja za premirje in Jim narekoval pogoje. Pri mirovnih pogajanjih se Je potegoval za to, da bt postala med Francijo in Nemčijo meja seka Rena. tmmi ti mm kvff- W V } - ; . * ,> lfe# | . iS ■ J£ V< - --i ' '■' ■• ;>j04.*.. •. ... v i ■ : . . i-. ;*,::.: A aR?* ■■■?;.....-ž::« iii t t m i m mMZ mMm " i iti Stysji- ■■}■; . ' P* ■ Jjif Umrli maršal Foch. ■a Francoskem so pod utisom smrti maršala Focha, ki je užival spoštovanje in ljubezen vseh Francozov. Naš kralj in vlada sta izrazila ob priliki Fochove smrti francoski vladi sožalje. Revolucija v Mehiki. Po vestih usta-šev se nahaja mehiška vlada v mestu Mexiko v veliki nevarnosti. General Mustieles, poveljnik vladnih čet v državi Pueblo, se je pridružil vstašem. Tudi država Guanajuato je v oblasti vstašev in s tem je glavno mesto od dveh strani neposredno ogroženo tn Calles odrezan od svoje baze. Vstaši oblegajo mesto Mazatlan, ki loži na oz- kem polotoku in ga hočejo izstradati. Calles je poslal iz Torreona na pomoč 6000 mož, ki morejo dospeti začetkom prihodnjega tedna. V Rusiji so upeljali krušne karte —< a kljub temu grozi ogromni državi lakota. Po odredbi sovjetske vlade se raa, deli veakl dan na delavca 800 gramov kruha, na druge po 480 gramov. Velikonočne nagrade „Slov. Gospodarja". ZAPISNIK ob priliki žrebanja nagrad za agitatorje in naročnike »Slov. Gospodarja«. Člani komisije: msgr. J. K. Vreže, Fran Sobot, Franc HrastelJ, Mara Pofaar (a Jakob Rutnik, žrebanje se je vršilo točno ob devetih ▼ upravi »Slovenskega Gospodarja« v Mariboru, Koroška cesta 5. Žrebanje se Je vršilo ločeno in sicer najpreje iz seznama agitatorjev in nato iz seznama naročnikov. Zadeli so: Agitatorji: ieiezni plug: Florijančič Jakob, Sv. Miklavž, p. Hoče; brana: Lampl Anton, Sv. Ana v Slov. gor.; brana: Crnčec Anton, Lomanoše, p. Gornja Radgona; bakreni kotel: Klampfer Ivan, St. Martin, p. Vurberg; 1 konjska oprema Kmetec Anton, St Vid pri Ptuju; 1 vreča travnega semena: Pečolar Janez, Lajše, Šoštanj; lončena peč: Petek Matija Zlatoličje, St. Janž na Drav. polju; 1 štok sladkorja: Emeršič Janez, Paradiž 127, Sv. Barbara v Halozah; 1 budilka: Trstenjak Ivan, Ivanjševci, p. Ivanjci; drobilnik za grozdje: Babšek Ivan, Makole; kletarske potrebščine: Kat. izobr. društvo Laško; 1 konjska oprema: Vinko Nemec, Stri-gova; 1 vreča deteljnega semena: Strigl Mari ja, Podkraj, Velenje; 1 vreča žvepla: Omerzo Martin, Artiče; 2 kg fine kave: 03ojnik Maks, Črna pri Prevaljah; blago za moško obleko: Svetec Martin, Turiška vas, Slovenjgradec; ogledalo: Govedič Vinko, Dol, Pristava; dežni plašč: Preložnik Vinko, Planina; 10 kg mila: Izobraževalno društvo Razbor, Ix>ka pri Zid. mostu; 5 kg mila: Podpečan Jožef, Galicija. 2ale; 5 kg mila: Vulc Jurij, Spodnja Vižinga, Marenberg; 5 kg mila: Teržan Franc, Sevnica; knjigo «Križem po Jutrovom«: Podgorelc Al., Sv. Bolfenk v Slov. gor.; Zličar Franc, Sv. Jurij ob južni žel.; Kolarič Marija, Skorba, Ptuj; Peri Anton, Sv. Bolfenk v Slov. gor.; Ciner Ana Sv. Jakob v Slov. gor.; Pirtovšek Ivan, Dovte, Mislinje; Krampi Ivan, Sv. Duh na Ostrem vrhu, Selnica; Fluher Ignac, Zg. Sv. Kungota; Knuplež Jurij, Ploderšnica, Sv. Jakob v Slov. gor.; Vorša Leopold, Šmartno na Poh.; Kuster Matjaž, Loperšice, Ormož; Lacko JoSef, Novavas, Ptuj; Škerbinek Janez, Slemen, Selnica ob Dravi Lorger Ivan, kovač, Šmarje pri Jelšah; Križnik Alojz, Jurklošter; knjigo »Izpovedi soeijalista«: Pinter Frane, G-rite; Plevnik Jožef, Podčetrtek; Zakšek Jožef, Rajhenburg; Krof Jurij, Preval je; Guček Prane, Kozje; Sešel Alojz, Selo, Velenje; Lub-fte Miha, Buče; Bevc Alojz, Videm; Gornik Ivan, Bistrica pri Rušah; Marko Anton, Vransko; Crepinšek Anton, Nova cerkev, Vojnik; Kovač Anton, Ljubno; Balon Franc, Bizeljsko; Kerčmar Štefan, Ižakovci, Beltinci; Legen Iv., Noršinci, Ljutomer; Pozeb Anton, Prihova, Konjice; Deželak Martin, Rimske toplice; Le-ben Gregor, Laško. Naročniki: pet vinjekov: Rcpolusk Janez, Velika, Marija Snežna; pet vinjekov: Stingl Franc, Ploderšnica, Sv. Jakob v Slov. gor.; pet motik: Oplot Marija Gabernik, Zg. Polskava; pet motik: Bodja Franc, Radoslavci, Mala Nedelja; pet motik: Epšek Franc, Zg. Sele, Kotlje; pet mo« tik: Masera Ignac, Selnica, Sv. RJ v Slov. g.; ročna slamoreznica: Sagadin Valentin, Prepo« lja. Sv. lani na Drav. polju; 1 vreča galiceS Romih Cecilija, Šmarje pri Jelšah; 1 štok' sladkorja: Zelenik Marija Hajdina, Ptuj; kuhinjska posoda: Pavalec Amalija Pesnica;] kuhinjska posoda: Marija Matej, Irje, Roga« ška Slatina; kavin mlin: Cvetko Marija, S p, Sečovo, Rogaška Slatina; viseča sobna sve-i tilka: Meško Jožef, Polenšak, Moškanjci; dva stola: Ivanuš Anton, Spodnja Korena 64, Sv. Barbara pri Mariboru; par čevljev: Krajnčič, Alojz, tovarna olja Slov. Bistrica; 4 pare pod« platov: Glavnik, Kamenščak, Ljutomer; dež-: nik: Strmšek Andrej, Razvanje, Hoče; par. čevljev: Golob Milka, Hošnica, Laporje; blago, za žensko obleko: Lesjak Neža, Pondor 12, Sv. Jurij ob Taboru; blago za žensko obleko: Milh' berger Peter, Remšnik, Marenberg; blago z a. moško obleko: Budja, Meljski hrib, Maribor;, izdelana fantovska obleka: Novak Martin, Ari elin 7, Vojnik; volneno ogrinjalo: Paulič Jernej, Štore 52; Pristovnik Anton, Sv. Martin, Smrečno, Slov. Bistrica; Steblovnik Ivan, Šmartno ob Paki; Šmon Jožef, Sv. Kunigun-da. Zreče; Turk Franc, Tlake, Pilštanj; Ušen Kari, Ostrožno, Celje; Vališec Jurij, Sv. Jernej, Loče pri Poljčanah; Vodopivec Janez, Stolov« nik, Rajhenburg; Zupan Anton, Podsredaj i Zver Alojz, Bratonci, Beltinci; moška srajca:i I Berdelak Martin, Sv. Lovrenc na Poh.; Zumart j Jožef, Šafarsko 7, Strigova; Povh Jožef, Sv. | Venčesl, Slov. Bistrica; Gajkovič Štefan, Pra-gersko; Ciringer Franc, Vršnik, Zg. Sv. Kun« gota; Cimperšek Jožef, Jelovec, Makole; koc:] Antolič Anton, Sterjanci, Sv. Lenart, Velika Nedelja; koc: Bezjak Franc, Spuhlja, Ptuj5 moški klobuk: Cižek Kari, Partinj, Sv. Jurijj v Slov. gor.; moški klobuk: Dobaj Ivan, Zg< Senarska, Sv. Trojica v Slov. gor.; moški klo« buk: Fajmut Ivan, Podkraj 51, Velenje; blaga sa žensko obleko: Hrastnik Anton, Strrnca< Iraško; otroška oblekca s čevlji: Jager Jožef< Zibika, Pristava; ogledalo: občinski urad Sv< RJ, Velenje; torpedo svitljka: Kaučič A., tes< mojster, Ivanjci; žepna svetiljka: Kolar Ivan^ Ribnica na Pohorju; trije noži in tri vilice; Kureš Jakob, Podlehnik; trije noži in tri vi« lice: Mager Alojz, Podkraj, Prevalje; škatljai finega mila: Kat izobraževalno društvo Mo« girje; dve taški: Kostajnšek Anton, Kačji dol^ Podplat; torbica s kavino posodo: Kotnik An« «on, Hrastje 36, Loka pri Zusmu; budilkah Kostajnšek Jožef, Golobinjak, Podčetrtek; 13 metrov platna: Jug Franc, posestnik, Zadrže,: pošta Šmarje pri Jelšah; nova pneu« matika za motorno kolo: Repolusk Janez, Vek ka, Marija Snežna; 1 kavin servis za 6 osebi Kmetijsko bralno društvo Gornjigrad; 2 vrt« niči za nasad: Cernelc Franc, Vrhje, Kapele, Dobova; Kovačič Jožef, Kostanjek, Videm pri Krškem; Kralj Miha, Beljski vrh, Zavrč; Vaji Franc, Sv. Benedikt v Slov. gor.; Kat. izobra* tevalno društvo Sv. Benedikt v Slov. gor. Izžrebancem: 1. Darila dobite v upravi »Slovenske* ga Gospodarja« od 2. do 14. aprila t. 1. 2. Zglasiti se je osebno. Kdor pa tegai ne more. naj nam sporoči, da se mu da* rilo dopošlje na njegove stroške po poŠti ali železnici. Knjige pa poiljemo po pošti. 3. Kdor do dne 14. aprila t. 1. daru ne dvigne, izgubi pravico do njega. Nelzžrebanimi Letos vam 2alibog sreča nI bila mila. SSellmo vam kljub temu veselo Veliko-noč in za prihodnjič več sreče 1 Podpisani potrjujemo, da s« Je žrebanje vršilo pravilno. Zaključeno In podpisano ob pol enih popoldne. M a r i b o r, dne 24. III. 1929. J. K. Vriše, predsednik komisije. Franjo žebot, zapisnikar, za Propagandno pisarno. P o h a r Mara, F. H r a s t e 1 j, Jakob R u t n i k. DRUŠTVA Hoče. Naše Katoliško bralno društvo napravi na velikonočni pondeljek izlet na Zgor. Polskavo. Ob tej prilik vprizori v tamošnjem Drutvenem domu ob treh popoldne gledališko predstavo »Rokovnjači«. Domačini in sosedi fcte prijazno povabljeni, da se te zanimive predstave udeležite v obilnem številu! Bog živi! Jareaina. Kat. prosvetno društvo naznanja .vsem svojim članom, kakor tudi nečlanom, da ¡je naročilo in tudi že prejelo 28 krasnih novih ¡knjig od priznanih domačih in tujih pisateljev IJareninčani, poslužujte se naše knjižnica, ki ,vam lahko postreže s katoliškimi zabavnimi knjigami I Članarina stane letno samo 5 Din. Stari kot tudi novi člani naj se oglase vsako nedeljo popoldne po večerniah v prostorih knjižnice. Sv. Benedikt v Slov. gor. Orliški krožek priredi na velikonočni pondeljek popoldne po ve-Černicah v dvorani predstavo zelo šaljivih iger »Grofica Malka« in »Kaznovana nečimer-nost«. Domačini in sosedje, pridite, se boste pošteno zabavali. Slišali boste tudi lepo petje in poučen govor. Ljutomer. Naše Glasbeno društvo opravlja v mestu in v okolici važno kulturno delo. Dru-jčtvo vzdržuje godbo na pihala (18 mož), glasbeno šolo, zadnji čas si je ustanovilo še orkester na lok (15 moči). Ta orkester ee je v zim-feki dobi tako spopolnll, da lahko stopa pred ¡javnost, zato priredi v nedeljo, dne 7. aprila, na Belo nedeljo, v prostorih gostilne »Triglav« [(g. Pogrujc) svoj prvi koncert, na katerega iodbor najuljudneje vabi. Začetek zvečer ob 8. ,UrI. Vstopnina 5 Din. Cisti dohodek je namenjen glasbeni Soli. Sv. Juri] oh SčavnlcL Na velikonočni pon-JSeljek, dne 1. aprila, priredi Orel eno najlepših slovenskih iger »Naša kri«. Sodeluje tam-buraška godba in pevski zbor. Na svidenj«! Bog živil Središče ob DravL Telovadna akademija naje orlovske družine j« zopet pokazala, da Je paša mladina zdrava. Kakor bi zavela topla pomlad, tako s« nam je zdelo, ko so nastopali pred nabito polno dvorano najmlajši s ljubkimi igricami, mladci ln mladenk« ■ primernimi nastopi, pa tudi Orli v vsej svoji moči in z ¡vratolomnimi vajami na orodju, da smo kar Strmeli. Govoril je občinstvu in mladi četi topi« besede Orla-svečenika gtraod Stanko Cajn kar, docent na bogoslovju v Mariboru. Hvaležni smo orlovski mladini za ta lepi večer. Or-Ieystvo Je pokazalo, da je mlado in zdravo. Le krepko po začrtani poti naprej! Bog iivil Sredlite ob DravL Naš Ljudski oder prir«di na velikonočni pondeljek dn« 1. aprila, ob pol osmih zvečer v Društvenem domu lepo zgodovinsko Igro: »V tem znamenju boš zmagal.« Vsebina igr« j« lepo v skladu ■ visokimi prazniki. Pridi t« I Sv. Boliaak pri Središču. Tukajšnji orlovski odsek vprizori dn« 1. aprila popoldne ob pol treh v šoli Igro »Stari in mladi« v korist našim fantom vojakom novincem. Prijatelji proste in vesele zabav« i9kreno vabljeni! ~ Bog ižvil Kapela pri Radencih. Naša Mla aška iv«- za priredi na velikonočni pondeljek dne 1. %-prila t 1, popoldne ob petih v restavraciji gospoda Maršika v Radencih ganljivo igro -»Ne pričaj po krivem.« Kdor želi ta dan malo poštenega veselja užiti in se prav po ceni udeležiti primicije. je prijazno vabljeni Velika Nedelja. Katoliško bralno društvo »Mir« priredi na velikonočni pondeljek popoldne po večernicah v svojem Društvenem domu krasno igro s petjem: »Mala pevka«. S to igro in primernim govorom bomo obenem pro slavili materinski dan. Zato vsi, zlasti matere in dobri otroci iskreno vabljeni k prav oblini udeležbi. Slivnica pri Celju. Tukajšnji orlovski odsek priredi na velikonočni pondeljek, dne 1. aprila ob treh popoldne veseloigro v treh dejanjih »Tri sestre« in šaljivi prizor »Izgubljena stava«. Po ¡Ti ustanovitev orliškega krožka. K obilni u(" ".bi vabi odbor! Frosvetno gibanje v Celju, Letošnja huda zima je bila za kršč. prosvetno gibanje v Celju prava pomlad. Katoliško prosvetno društvo je preko cele zime prirejalo ob pondeljkih v telovadnici Orlovskega doma javna prosvetna predavanja, ki so pritegnila izredno veliko število poslušalcev in izzvala splošno pohvalo prijateljev kakor nasprotnikov. Društvo je dalje reorganiziralo svojo knjižnico, ki se nahaja v prosvetnem tajništvu na Cankarjevi cesti 4, v javno knjižnico in nabavilo veliko število novih knjig. Že danes si nad 200 oseb redno izposoja v tej knjiž niči knjige. Društveni pevski zbor Je dobil novega pevovodjo v osebi profesorja Mavricija Berganta in ima redne pevske vaje vsak petek in vsako soboto ob 8. uri zvečer v Orlovskem domu. Pisarna Kat. prosvetnega društva, ki se nahaja na Cankarjevi cesti 4, in Jo vodi gospod Ivo Peršuh, smotreno dela na izpopolnitvi prosvetnega dela ne le v Celju, temveč v celem celjsko-vranskem okraju. Poleg prosvetnega društva se v Celju zelo živahno udejst-vuje Orel, Orlica in Krekova mladina. Orlovski dom, kjer imajo vse te organizacij e svoje prostore, je večer za večerom podoben čebelnjaku. Tu telovad ba, tam pevska vaja, tam zopet vaja za igro in seje, seje ... Za vse to živahno in plemenito delo pa je <">'rša okolica Celja doslej pokazala bore malo zanimanja, Zlasti okoliški kmečki živelj je doslej imel le malo koristi od celjske živahnosti na prosvetnem polju. Kat. prosvetno društvo bo tekom na-daljnega dela skušalo najti načinov, da uklene v svoj delokrog vsakogar iz celjske župnije, ki hoče plemenito delati po programu društva. Pozivamo pa že sedaj vse okoličane, da pristopijo k društvu in se v ta namen čimpreje zglasijo v društveni pisarni (v hiši Ljudske posojilnice). Blagoslovljene, srečne in vesele velikonočne praznika želita cenjenim naročnikom, čitateljem is prijateljem »Slovenskega Gospodarja« — uredništvo In npravnlštrol Vesele, srečne In blagoslovljen« ve* likonodne praznike želijo naročnikom in čitateljem »Slov. Gospodarja« lan* tje vojaki lc južnih garnizij, orožniki Slovenci in slovenski finančni stražniki iz južne Srbije in Dalmacije. Na u-redniitvo »Slov. Gospodarja« Je došlo toliko častitk % imeni naših vrlih slovenskih fantov, da je nemogoče objaviti vsa. Uredništvo in uprava »Slov, Gospodarja« želita istotako našim prijateljem izven Slovenije prav vesel« velikonočne praznike in skorajšnjo vrnitev v milo nam Slovenijo! Ljubljanski pomožni škof. Sv. Oče j« imenoval za pomožnega škofa a pravico nasledstva ljubljanskemu škofu koroškega rojaka in vseučiliščnega profesorja dr. Gregorja Rožmana. Novi škof Je bil rojen dne 9. marca 1883 v Šmihelu pri Pliberku. Sveti obred umivanja nog bo izvršil prevzvišeni vladika lavantinski letošnji veliki četrtek pri 12 starčkih, katerih imena so: Bogomir Deutscher 81 let star, Janez Drevenšek 67, Štef. Feigl 67, Jurij Gor j up 75, Franc Gsellmann 62, Janez Karmel 76, Jakob Mahanje 90, Filip Rodošek 84, Jožef Šerbela 79, Jakob Skofič 78, Florijan TopolovŠek 83 in Matija Zmavc 72 let. Skupna starost teh »apostolov« znaša 914 let. Umrl je po dolgotrajni težki bolezni v mariborski bolnici splošno znani izvo šček Ignacij Pem. Pokopali so ga na mestnem pokopališču na Pobrežju. Naš zdravnik v Maribora. V Mariboru bo začel velikonočni teden ordini-rati v Gosposki ulici 23, v hiši Spodnje štajerske posojilnice, naj zdravnik g. dr. Alfonz Wankmuller. Sprejemal bo bolnike ob delavnikih od 7. do 8. uro zjutraj, popoldne od 5. do 6. ure. Ob n« deljah in praznikih od 10. do pol 12. ure. Novega zdravnika »Slovenski Goi podar« najtopleje priporoča! Tečaji sa avtogensko varen]« la ta mizarje v Mariboru. Zbornica za trgovino, obrt in lndu< strijo t Ljubljani priredi v Mariboru tečaj s« avtogensko varenj« in mizarski tečaj sa lut#< nje, Avtogenski tečaj s« bo vršil od 22. april* do 1. maja t L t d«lavnici kovaškega mojitr* gospoda Peklarja ▼ Krčevini. Poučevalo • b$ varenj« železnih pločevin, profllnega i«Iw«, cevi, Jeklenih izdelkov, enostavnih in komplfe ciranih Izdelkov is litega železa, avtomobil* ki h cillnderskih blokov, štedilnlžkih plošč, r* renj« bakra in medl s elektrolltnlm bakrom, aluminija in drugih kovin. V tečaju bosta poučeval* priznana strokovnjaka gospod» ini. Fedor šlajmer in varilni mojster GJurakovlI od tovarne za dušik v Rušah, vežbanj« pa K bo vršilo z varilnimi aparati tvrdke J. Tschar« iz Maribora. V tečaj se sprejemajo pred vsem mojstri in pomočniki raznih kovinarskih panog (ključavničarji, kovači, mehaniki, klepar* ji, instalaterji itd.), vajenci pa le, če »o le T zadnjem učnem letu in kolikor bo dopuščal prostor. Mojstri plačajo učnlno 100 Din, po* močniki so prosti. — Mizarski tečaj se bo w šil od 22. do 25. aprila t. 1. v dvorani bivše ro» etavracije Anderle v Mariboru. V primeru, da bi bilo število prijavljenih preveliko, se bode vršil še en tečaj od 25. do 27. aprila. V tem primeru bode zbornica obvestila poedine prijav-ljence, v kateri tečaj so sprejeti. Poučevalo se bo luženje lesa različnih vrst, odnosno trdot, 0 najmodernejši metodi. Pouk bo vodil stro-ovni učitelj gospod Josip Tratnik iz LJubljane. Mojstri plačajo učnlno 50 Din, pomočniki »o prosti. Vajenci se bodo pripustili k pouku le, o ji pri hifii ln na Erobu zapeli slovo. Svetila blagi Ivan- 1 nebeška luč, hudo priztdetemu soprogu pa naše sožaljel 100 let stara Slovenka. V Slovenski Bistrici je obhajala lOOletni rojstni Jubilej Jera Jelen, rojena KuSar. Jubi-lantka je nastanjena v mestni ubožni hiši. Trgovčeva hiša Stiger Je poskrbela za lepo in ganljivo proslavo lOOlet-nice. Na okrašenih saneh so jo pripeljali v mestno cerkev, kjer se Je služila ra njo sv. maša. Po službi božji Je pri- Sravila omenjena družina v okrafieni ružinski sobi obed k bogatim obdarovanjem slavljenke. lOOletna starka Je 'dobro ohranjena in opravlja razna dela brez očal. Velik požar. Na Rdečem bregu pri Sv. Lovrencu na Pohorju Je v petek, dne 22. marca nenadoma Izbruhnil po-fcar v poslopjih na veleposestvu g. dr. Glančnika iz Maribora. Pogorelo Je vse: poslopja in premičnine v vredno-■ti gotovo okoli milijon dinarjev. Zavarovan Je bil posestnik za nizko svo-io. Kako je požar nastal, se ne ve. Zverinski roparski umor. Pri Pod-lehniku v župniji Sv. Trojica v Halo-Eah so našli v sredo, dne 20. marca na travniku ubitega 651etnega kmeta ln posestnika Jakoba Širovnlk iz Lance-vasi št. 8. Truplo ubitega Je bilo naravnost po živinsko razmesarjeno. Da bi Irtve roparskega umora nikdo ne pre- {»oznal, so Jej odrezali nos, iztaknili oči n celo lice razvrtali z ostrim predmetom. Oropani in ubiti je imel pri sebi ifeO.OOO Din in se je vračal domov iz sej-ina iz Krapine. O storilcih še ni gotove Bledi, a sum pada na cigane, ki se klatijo po Halozah. Vlom v župnišče. V noči od Jožofo-tega na sredo je bilo vlomljeno v žup- Ordlnlrati /e pričet v Gosposki ullot itev. 28 r hlil „SpodnJeHtaJerske ljudske posojilnice" v Mariboru zdravnik $LJllfo*% WanhmSUer Ordinacij« i Ob delavnikih od 7 do 8 ure predpo/dan lt> od 6 do 6 ure popoldan. Ob nedeljah ln praznikih od 10 do ti1/,. nifiče v 8t. Vidu pri Ptuju. Vlomilec Je odnesel cerkveni denar z blagajno vred in nekaj župnikove obleke. Vloma Je osumljen mlad človek, katerega so videli kot neznanca na Jožefovo, kako se je razgledoval po tamošnjem farovžu. SOletnica županovanja. Na Jožefovo, dne 19. marca, Je obhajal SOletnico plo-donosnega županovanja v občini Kog, župnija Sv. Bolfank pri Središču, gospod Anton Borko. Pri tej priliki se mu je na slavnostni občinski seji izročila krasno Izdelana diploma, s katero je Jubilanta izvolil odbor občine Kog svo jim častnim občanom. Gospod Borko Je dobro znana poštena, krščanska, slo venska duša v ptujskem, ormoškem in ljutomerskem okraju. K 801etnemu jubileju častita gospodu županu kot dolgoletnemu naročniku »Slovenski Gospodar«! Zanimivosti od Sv< Miklavža. Pred nedavnim je imel Sv. Miklavž nenavaden pojav. Bil Je pozorišče potresa ln sicer dvakrat. Prvič se je čutil močen potresni sunek po noči od četrtka na petek (predzadnji teden), drugič pa pretekli pondeljek po dnevu. Prvi sunek je bil precej močen, tako da so se mnogi vzbudili iz sladkega spanja in se začudeno vpraševali, kaj se je zgodilo. Škode potres ni povzročil, pač pa Je dal povod za mnoge govorice. — Pred nekaj dnevi se Je začelo delo v vinogra dih, toda brez veselja, kajti mraz je u-ničil do 70 odstotkov trt. Najbolj je trpel poščip; uničenega je nad 90 odstotkov. Izgledi na vinsko letino so torej slabi ln to povzroča gospodarjem velike skrbi, kajti vino Je v teh krajih glavni vir dohodkov. — Pri Sedlakovih v Hermancih Je preteklo soboto nenadoma umrl neki kovač. Kakor je iz listin razvidno, je prišel s Kranjskega. Zadnji čas je sploh vse polno prosjakov, ki prihajajo od vseh strani in prosijo za podporo. Nekateri pravijo, da so koroški begunci, drugi zopet, da so primorski begunci. Pred kakim tednom pa so se pojavili celo pravi Turki. Bili so tako »skromni«, da so prosili pri vsa ki hiši samo enega »kovača«. Priporočamo »Slovenski list«, ki izhaja v Ljubljani. Naročajte ga! Mojster žepnih tatov. V Solunu se je zagovarjal te dni pred sodiščem neki Ali-Baba, ki Je pravi mojster žepnih tatvin, katerih je Izvršil na železniški progi Gjevgjelija—Solun 87. Nemirnost potnikov na jugoslovansko-grški meji je ta lopov izkoriščal za razne tat vine iz žepov 5n kovčekov. Slednjič so ga vendarle prijeli in izročili roki pravice. Zasliševali so ga v Solunu in pri tej priliki Je bila vpričo uzmoviča v sodni dvorani zaslišana ženska priča. Med zasliševanjem Jej je izmaknil Ali-Baba 3000 drahem in jih skril v svojo čevlje. Dovolili so mu, da je smel nekoliko na hodnik, kjer se je začel pogajati s paznikom, naj ga izpusti nsi prosto proti dobri odškodnini. Pri podkupljivosti grškega uradništva bi so bil tatu posrečil pobeg, da ni zapazila5 ženska, da je bila okradena v pričo — sodnika. Sum tatvine je padel na Ali« Babo, katerega so preiskali in tudi našli ukradeno svoto. Mojster žepnih tatov še ni obsojen. Milijonska škoda radi upostošenja po požaru. Dne 22. marca je izbruhnili požar na tovornem kolodvoru v Budim pešti. Eksplodiralo je vsled vročine nekaj vagonov bencina ter petroleja. La z največjimi napori so ogenj toliko o-mejili, da ni postal celi ogromni kolodvor žrtev plamenov. Škoda je večmili jonska. Nesreča potniškega letala. V nedeljo, dne 17. marca, se je zgodila na ame rikanskem letališču Newark v državi New-Yersey ena največjih letalskih ne sreč. Potniško letalo s tremi motorji je naložilo poleg dveh pilotov še 13 pot nikov, da poleti krog letališča. V višini 70 m so odpovedali kar naenkrat vsi trije motorji in aeroplan se je moral' nenadoma spustiti na tla. Pri prisilnem pristanku se je zdrobila potniška kabina. Mrtvi so obležali 13teri potniki in oba pilota. Največji časopis na celem svetu. Celih 6 kvadratnih metrov obsegajoči časopis izdaje predsednik Mehike. List pritrjujejo od časa do časa na steno javnih poslopij. Da vzbuja časopis občo pozornost, izhaja v orjaški obliki, je tiskan z največjimi črkami in je sploh' največji po obliki na celem svetu. Namen lista je: ljudstvo odvračati od pijančevanja, ga seznanjati z novejšimi leposlovnimi deli in zdravstvenimi no-votarijami. 89Ietni ženin. V Berlinu se je poročil 891etni Bötzow z 641etno Jero Drehmel, Bötzow je že bil oženjen celili 50 let. Nad 100 ljudi zgorelo. Iz Moskve poročajo: V Vladimirovu je nastal medi; kino-predstavo požar. Ogenj se je širili; s tako naglico, da niti misliti ni bilo na"' pogasitev, ampak le na omejitev nesreč. Izpod ostankov zgorelega kina so izvlekli 114 človeških trupel in to seve mrtvih ter grozno opečenih. Bivši narodni poslanec Franjo Žebot je prevzel za Maribor in mariborski o-krožje glavno zastopstvo naše domače ljubljanske »Vzajemne zavarovalnice«. Sprejema vse vrste zavarovanj: protij požaru, proti vlomu in tatvini, za jamstvo pri raznih poškodbah, za življenja: in otroško doto. Svetujemo našim prijateljem, da se v vseh stvareh, ki se tičejo kakoršnegakoli zavarovanja, obrnejo na gospoda Žebota. Mnogi imajo svoja zavarovanja tako slabo sestavljena po brezvestnih tujih agentih, da v slučaju nesreče ne dobijo niti to izplačano, kar imajo zavarovano. Pojasnila daje popolnoma brezplačno. Pred-no poteče staro zavarovanje, oglasita se pri Žebotu. Ravno tako tudi, akoi hoče kdo zvišati staro zavarovanje. Pi- sarno ima v svoji hiši v Mariboru, Loška ulica 10, v bližini Narodnega doma ali frančiškanske cerkve. (Glej insérât!) »Ljudska samopomoč« v Mariboru naznanja, da pošlje tekom prihodnjega ledna vsem svojim članom iz obeh sku pin svoje 12. društveno obvestilo za me sec marec s širjim poročilom o poteku prvega občnega zbora. Z ozirom na večje število smrtnih slučajev, povzročenih po gripi, prosimo za točno plačilo posmrtnin, da bo zamoglo tudi društveno vodstvo svojim obveznostim kakor do sedaj v polni meri zadostovati. Zastopstvo Vzajemne zavarovalnice y Ptuju je prevzel gospod Ognjeslav Skaza, poslovodja Kmetijske zadruge v Ptuju. Za Dijaško kuhinjo je dospelo na upravo >>Slov. Gospodarja« 110 Din, dar pogrebcev po rajni Mariji Rajšp v Šmarjeti ob Pesnici. Pokojna je bila nad 30 let naročnica »Slov. Gospodarja«. Umrla Je dne 10. marca. Bog ji bodi plačnik za vsa dobra dela! »Odpoved nesrečne žene« je izšla šele pred tremi mesci, vkljub temu pa je Se skoraj popolnoma razprodana. Je to zelo lepa povest. Kdo je še nima, si jo naj za Velikonoč naroči. Dobi se še v ¡Mariboru v obeh Cirilovih knjigarnah, ¡v Celju pri Slomškovi tiskovni zadrugi In v Ljubljani v Jugoslovanski knjigarni In Novi založbi. Stane brez poštnine samo 12 Din. Zanimivosti. Elektritna puška. Na vojaškem strelišču v okolici Dunaja so preiskušali te dni čisto novo iznajdbo: električno puško. Iznajditelj je komaj 24 let stari gozdar Edvard Pie-ler, ki je izjavil o svojem izumu sledeče: »Pri dosedaj običajnih puškah je vsak izstrelek precej počasen. Jeklena igla udarja po kapselnu, v katerem se radi udarca vname eksplozivna snov. Nastane plamen, ta užge smodnik v patroni in nato šele nastane eksplozija, strel ter izstrel. Sedajna puška rabi pri dvo- ter trocevkah precej zamotan mehanizem, ki mora biti natančen ter pro žen kakor ura. Vse to odpade pri novi električni puški. V novo iznajdbo je tre ba poriniti žepno električno svetiljko, patrona se mora opremiti z žico iz kovine. Potom čisto priproste naprave se spravi pri sproženju v stik električni tok z žico, ki je unešena v patrono, stik povzroči plamenček, ta eksplozijo in ta izstrel.« Nova iznajdba ima celo vrsto prednosti. Električna puška bo pred vsem za lovce velikanskega pomena. Pri sedaj navadnih puškah je trajalo vnetje in izstrel eno ctesetinko sekunde, pri novi električni iznajdbi le eno tisočinko Bekunde in še manj. Pri streljanju na bežečo divjačino je zamuda časa nepreglednega pomena. Z izprtjem električnega toka je puška popolnoma varna pred morebitno nesrečo. Patrona eksplodira samo pri užigu potom električnega toka in radi tega je čisto neobčutljiva glede sunka ali udarca. V .vsako puško se da unesti žepna električna svetiljka in se bo dala vsaka do- sedanja lovska puška pretvoriti v električno. Pieler je razkazoval svojo iznajdbo strokovnjakom. S pomočjo posebnega stroja so metali v zrak karton papir, katerega je prestreljeval iznajditelj s čudovito naglico. Nova električna puška bo pobila vse dosedanje iznajdbe na polju novodobnega puškarstva. * Iz livllenla ameriškega roparskega poglavarja. V znanem amerikanskem velemestu Čikago živi roparski poglavar, katerega imenujejo »car tolovajskega sveta v Či-kagi«. Po rodu je Italijan in je njegovo pravo ime Capone. V Združenih državah je znan pod imenom »mož z brazgotino v obrazu«, ali po amerikansko kratko izraženo »Scarface«. Vlomilci, tolovaji in vsi severoamerikanski roparji ga smatrajo za svojega poglavarja in gorje onemu, ki bi se drznil, zoper staviti se njegovim poveljem. Kaj se pravi, razpihati Caponovo jezo, je skusila pred kratkim osmerica mož, ki je bila te dni postreljena >v čikaški avto-garaži s strojno puško. Osmeri uboj na povelje »carja« je vsakemu, ki pozna amerikanske tolovajske razmere, razumljiv in zna tudi presoditi, zakaj se je umaknil Capone za nekaj časa iz svoje čikaške prestolice. On se ne boji oblastne roke pravice, s katero je že davno obračunal, ampak maščevalnosti ožjih prijateljev ustreljenih osmero mož. Pred tedni se je umaknil tolovajski car v svojo palačo v Miami na polotoku Florida. Tukaj čaka, da se bodo maščevalci umirili. Palača carja je pozidana v Miami na otoku. Je prava trdnjava in popolnoma nedostopna za one, katerih car noče sprejeti. S sodišči se Capone igračka, nikakor pa ne z nasprotniki iz vrst roparjev, ki dobro razumejo govor revolverja ali strojne puške. Radi že omenjenega osemkratnega uboja mu je dostavilo čikaško sodišče poziv, v katerem ga jrabi na zagovor kot pričo. Capone je odgovoril, da mu brani sedaj vsako tozadevno izpoved njegov omajan ter neugoden zdravstveni položaj. Ako bi mu sodišče podane ga izgovora ne verjelo, naj pošlje k njemu samemu v Miami enega zdravnika, in enega sodnika, ki ga bosta pregledala in zaslišala v njegovi palači. Capone je prepričan, da se ne bo upala nobena uradna oseba prekoračiti njegovega praga, pač pa bi se znal povspeti do te drznosti kateri prijateljev od osmerice ubitih. Iz strahu pred maščevanjem si je izbral car telesno stražo in pustil prevleči svoj luksuzni avtomobil z debelimi jeklenimi ploščami. In vendar živi ta najbolj drzni tolovajski poglavar v neprestanem strahu in trepetu, da bi ga kedo ne ustrelil. Radi muke smrtnega strahu se vidno stara in se udaja pijači. Da se od časa do časa vsaj nekoliko duševno razvedri ter razbremeni, prireja v svoji palači hrupne veselice, na katere vabi same znamenite osebnosti iz Miami in drugih sosednih letovišč. Za take veselične večere izmetava na tisoče dolarjev. — Vsako protivabilo odklanja iz strahu, da bi ga kedo ne izvabil v nastavljeno past. V njegovi palači so gostje pod stalnim nadzorstvom carjeve telesne Straže, ki obstoja iz lepih, mladih ter krepkih moških, ki so oblečeni v črne frake. Telesna straža je do zob oboro--žena in vedno pripravljena, smrtno obračunati z morebitnim napadalcem. Tuintam napravi car tudi izlet v lastnem letalu ali na lastni jadernici v sosedne kraje in najrajši na Bahama otoke, ki so obdani od globokega morja. Na izletih ga stalno spremljata dva naj boljša advokata, kojih naloga je: storiti in ukreniti vse potrebno, ako bi se drznila lotiti tolovajskega carja kaka državna oblast. Roparski pojavi kakor Capone so mogoči edino le po severoamerikanskih velemestih, kjer so tolovajske družbe neizmerno zlo, ki se radi stroge organizacije ne da zatreti ter iztrebiti. * Ml |e užival in uživa Človek? Večina ljudi zna čisto dobro, kaj jim dobro tekne, odkod in zakaj tek, tega ne znajo pojasniti. Pri izbiri jedi pride v poštev navada, prebivanje na gotovem delu zemlje, pa tudi vpliv kulture in izobrazbe. Ako bi postavili pred nas danes jedila, katera so uživali naši predniki pred več stoletji, bi jih mi zavrgli, akoravno živimo v istih krajih in pod istimi pogoji. Po kuharskih knjigah iz srednjega veka je bila posebnost: pečena vrana, kukavica, škr-janček, mladi žerjavi in štorklje. Srednjeveški vladarji in bogatini so posebno cenili labude in žabe. Severni narodi še danes ne uživajo rib takoj, ko so jih nalovili, ampak jih zakopljejo v zemljo in jih jedo, ko je začelo meso trohneti. Eskimi v najbolj severnih krajih jedo najrajši na pol gnile glave morskih psov. Samoje-di jedo surove glave severnih jelenov, čučom gredo predvsem v slast muhe severnega jelena. Vse, kar spada v vrsto hroščev, črvov ter golazni, je za naše pojme neužitno. Drugi narodi imajo v tem ozi« ru popolnoma druge nazore. Divje kobilice niso znane kot hrana samo iz sv. pisma, ampak jih jedo še danes v Alžiru v Afriki. Nalovljene kobilice namočijo v rum, jih posvalkajo po moki in nato spečejo v masti. Na Kitajskem posebno cenijo gosenice, ki uničujejo fižol. V avgustu, ko se pojavljajo gosenice po fižolovih nasadih, jih zbira deca in starejši jih pečejo v olju. Kitajci imajo na jedilnem listu poleg mesa od psov ter kač še podgane, miši, žabe, žabja jajca, gnezda od sa-langan. Japonci poznajo lilijo kot prikuho ter juho iz krizantem. V Avstraliji pripravljajo kruh iz posebne vrste metuljev, ki se imenujejo bugong. Ta mrčes nastopa v takih množinah, da zatemni pri letanju soln ce. Avstralci ne smatrajo teh metuljev kot škodljivo nadlogo. Nagrabijo jih skupaj z lopatami, jih spražijo in nato zvejajo. Pri vejanju odpadejo peruti ter noge, telesa zmelejo v moko, iz te moke pečejo kruh. Razna afriška zamorska plemena poznajo in uživajo moko iz posušenih muh. V Boliviji so med Indijanci posebnost pitane mačke, v Braziliji papagaji, kuščarji, žabe in meso od mladih opic. Iz naštetega je razvidno, da ni pod solncem stvari božje, katere bi ne uporabljalo to ali ono človeško pleme v prehrano. * Trije raziskovalci južnega tečaja v nevarnosti. Pred 14 dnevi so se podali na letalu trije člani Byrdove raziskovalne ekspedicije proti takozvanemu Rockefeller gorovju na južnem tečaju, katerega je odkril pred dobrim mesecem Byrd. Ti trije raziskovalci so vršili razna vremenska opazovanja in merjenja. Sedem dni so bili potom radija v zvezi z Byrdovim glavnim taboriščem in so tudi poročali o svojem zanimivem delu. Naenkrat so pa prenehala radio-poročila in raziskovalci se tudi vrnili niso. Upravičeno je obstojal sum, da s§ je najbrže pripetila kaka težja nesreča. Byrd je poslal na odpomoč pasje sani in se odločil, da bo rešil ponesrečene sam, kakor hitro se bodo le količkaj polegli viharji. Glede rešitve je bila še ta nevarnost, ker bo nastopila te dni na južnem tečaju večna noč. Byrd sam se je lotil rešitve, poletel proti Roekefellerjevem gorovju in našel tamkaj tri tovariše. Zasidrano letalo jim je burja odtrgala, ga razbila in pri tem je postal neraben tudi radio-aparat. Byrd je odposlal rešene tovariše na svojem letalu v glavni tabor, sam je ostal s svojim spremljevalcem pod omenjenim gorovjem in bode čakal, dokler ne pridejo ponj z nepoškodovanim letalom. Maribor. Za kornega vikarja pri stolnici v Mariboru je na mesto č. g. Tkavca imenovan i. g. Vinko Munda, prvi kaplan pri 8v. Magdaleni. Svojo službo nastopi 1. aprila. V Gradcu je umrla soproga tukajšnjega lekarnarja »pri sv. Arehu« gospa Vidmar. — Veliko je sedaj povpraševanje za hišami, ki so na prodaj. Cene so precej poskočile, ker vsak, ki ima količkaj denarja, želi kupiti kako hišo. Ljudje se bojijo, da bi stanovanjska zaščita ne podaljšala. V tem slučaju bodo mnogi hišni gospodarji odpovedali stanovanje. Vsled tega tak lov za hišami. — Občinski svet mariborski je v seji zadnji četrtek sklenil resolucijo, da z ozirom na veliko stanovanjsko bedo, ki vlada v mestu, priporoča vladi v Beogradu, da naj podaljša stanovanjsko zaščito le preko 1. maja. — V mariborski okolici so Vinogradniki odprli pred Veliko nočjo mnogo frinotočev »pod vejo«, to je za lastni pridelek. Občinski svet je v svoji seji pretekli četrtek 'dovolil gostilničarju in mesarju g. Vlahoviču, da zgradi veliko novo hišo na voglu Aleksandrove in Meljske ceste, na prostoru, kjer zdaj ob sejmskih dnevih kmetje postavljajo pred gostilno živino in kjer stoji mala hiša, v kateri se nahajajo trgovine in obrtniki. Hiša bo 'dvonadstropna. Stara Vlahovičeva (prej Ne-krepova) gostilna ostane. Vendar se je Vlaho- vič zavezal, da bo vsaj v 15 letih tudi to staro hišo podrl in tudi tam postavil dvonadstropno hišo. Blizu kadetnice bo zidal stanovanjsko hišo strojevodja g. Miha Oman. Sedaj se na stavbenem uradu obravnavata prošnji gosp. Žemljica, gostilničarja pri »Črnem orlu« radi nadzidave drugega nadstropja na celo hišo z 58 novimi sobami in prošnja trgovca gospoda Klajnšeka radi zgradbe popolnoma nove hiše na voglu Novega Glavnega trga in Židovske ulice. — Porotne obravnave pri okrožnem sodišču se začnejo dne 2. aprila. Ker je vsak dan več novih slučajev, bodo obravnave trajale najbrž 14 dni. — V Lajtersbergu nameravajo zopet upostaviti žandarmerijsko postajo, katero so pred leti ukinili. Potreba gotovo je, da se v tem prometnem kraju skrbi malo bolj za varnost. — Policijski komisarijat zahteva, da morajo vsi lastniki starih orožnih listov prinesti Iste v potrdilo, sicer bodo strogo kaznovani. Pekre. Prostovoljno gasilno društvo Pekre priredi dne 7. julija t. 1. veliko dobrodelno tom boto z vrednostnimi dobitki. Prosimo vsa sosedna društva, da nam v našo škodo ta dan ne prirejajo nobenih prireditevl Lintfoit. Po treh letih obstoja bratovščine »živega rožnega venca« se je dne 5. marca prvič oglasila pri nas bela žena in nam ugrabila zvesto članico Terezijo Hauptman. Bog daj večni mir ln pokoj njeni duši, otrokom in motu pa naše sožaljel Sosednim bratovščinam v Mevbek in Hohašde pa izrekamo prisrčno zahvalo, da so se kljub slabi poti tako v obilnem Številu udeležile pogreba s svojima krasnima zastavama ln s tem izkazale rajni zadnjo čast ln pokazale sestrsko ljubezen. Srčna hvala pa tudi društvu Sv. Barbare v Merbeku in doma-¿emu dru&tvu Lintfort, ker so se tudi udele-fcfli pogreba z zastavami in s tem olepšali pogrebni sprevod. Kntpla. Pri nas je umrla znana posestnica Alojzija Kozel, p. d. Kašmanca. Rajna je bila radi radodarnostl obče priljubljena in spoštovana. Pokopali smo tudi Franca Stelcar, p. d. Lomprebta, v starosti 54 let. Obema blagopo-kojnima svetila večna luči Le gen pri Sloveajgradcu. Letošnja «ima ln ž njo pretekli čas sta zapustila tudi pri nas dokaj žalostne nasledke. Zlasti smo bili vsi kakor sploh povsod, osobito pa reveži-berači, najhujše prizadeti po neizprosni zimi, kakor-šne po zatrdilu vremenoslovcev že od 1. 1776 ne pomni nihče. Tako je postal tudi žrtev na posledicah mraza slovenjgr»ški občinski revež Cik Tone (tako so ga namreč splošno nalivali). Sv. Marjeta ob Pesnici. Umrla je pri nas gos pa Ana Rajšp, posestnica v Partinju. Bila je vzorna žena ln dobra mati. Za njo so žalovali v prvi vrsti poleg sorodnikov reveži in siromaki, katerim je ona bila prava mati. Bila je to žena dela, globoke vere in izredno dobrega srca. Številna udeležba pri pogrebu je pokazala njeno občo priljubljenost v domači župniji in tudi v sosednih. Zapušča žalujočega moža in tri dorastle otroke, od katerih je ena usmiljena sestra v Ljubljani. Ostani ji ohranjen časten in hvaležen spomin! Slovensko gorice. Pred kratkim sem imel o-pravek pri gospodu županu D. v občini V. d. Gospod župan ima blizu svoje hiše par sto lepih sadnih drevesc, katera so že v kroni in so torej za presajanje. Ta drevesca so pa to zimo zajci tako obgrizli od vrha do tal, da so popolnoma za nič. Potem pri gospodu Črnko v Ja-reninskem dolu, pri gospodu Purgaj in drugod so pozročili zajci to zimo ogromno škodo. Mnogo se dandanes govori in piše o novem lovskem zakonu, ali bi torej ne bil že skrajni čas, da bi se ta zakon enkrat uredil? Kdo bo povrnil kmetom škodo, katero so jim letos povzročili zajci? Sv. Trojica v Slov. gor. Letos se je priglasilo kaj lepo število za Mohorjevo družbo, kar pa seveda ni šlo brez agitiranja. In sicer je poskočilo število članov letos na 114, kar je za 19 več od lanskega leta, ko jih je bilo 95. In še od teh si je naročilo knjige »na puf« kakih 20 članov, ki so še le pri prejemu knjig poravnali naročnino. Za letos res lep napredek! In še bolj bo treba navdušiti farane za lepo knjigo! — Sneg je začel sedaj precej naglo izginjati iz naših gričev in dolin. Dolgo smo čakali. Upali smo, da bo že sv. Matija s svojim največjim kladivom razbil ves led in sneg — pa smo se varali. Prišel je tudi sv. Gregor. Pa tudi on nas ni rešil ledenih okov. Priti je moralo Jožefovo, ko so obhajali svoj god naši Žepi in naše Pepce. Še le tedaj je pričelo toplo solnce prav za res pobirati sneg in poditi zimo v daljnji sever, kamor po vsej pravici spada. Ko bi le setvam dolgotrajni sneg ne škodoval! Sv. Ana v Slov. gor. Naši vojaški novinci so imeli rekrutni tečaj. V nedeljo, dne 10. sušca, so imeli pred pozno službo božjo skupno sveto obhajilo. Želimo, da bi naši močni in krepki fantje v vojaški službi zvesti bili ter da bi tudi krepki prišli nazaj in zdravi na duši in na telesu! Na cvetni peiek sta bila pokopana verna in skrbna mati Jožefa Gole in 281etni mladenič Janez Golob. Neusmiljena sušica je vr-: gla pobožnega mladeniča na bolniška postelj in ga potisnila v prerani grob. Smrt ga je našla pripravljenega. Veliko je molil, bral in premišljeval. Posebno ljuba mu je bila po-božnost presv. Srca Jezusovega in Male Cvetke. Naj počiva v miru! Ormož. Za praznik sv. Jožefa smo imeli tri-dnevnico za može in mladeniče. Vodil jo je z veliko vnemo in spretnostjo ptujski kapucin gospod duhovni svetnik p. Ladislav. Najlepše in najganljivejše je bilo na Jožefovo, ko ja pristopilo k obhajilni mizi zjutraj do 230 mož in mladeničev, pri poznem opravilu pa 144 mladeničev. — Sobarica v ormoški graščini je snažila okna v prvem nadtsropju, |ja je zgu-. bila ravnovesje in padla z okna 8 m globoko< K sreči se je samo zelo prestrašila in nekaj o< praskala, kajte zraven stoječe drevo jo je vje-i lo v svoje veje, ki so jo polagoma spuščale k tlom. Dobrega angela je imela gdč. Mafenka, ki hodi skoro vsaki dan k maši, če le utegne, ln že tretji dan po nezgodi je bila zopet v cerkvi. — Kakor po drugih mestih, so tudi v Ormožu sušili sneg kar po ulicah in cestah kot ob košnji krmo na travnikih. Samo ta razloček je, da se seno suši in na voze nalaga, sneg pa se suši, da ga ni treba odvažati. S tem se je prihranilo nekaj stotakov, ki se bodo prav koristno obrnili za druge namene. — Zadnje tri tedne se razlega v in ob mlinih ob Lešnici in Rakovnjaku veselo petje, ker se stiska bučno in drugo olje. Po starodavnih navadah in pravicah se ob takih prilikah zmerno pije in je. In marsikateri že prileten možic, ki je bil že v mladih letih dober pivec in pevec, si vza-: me tak dan prosto in gre pomagat mesit in prešat. — Sejem na cvetni petek je bil sicer, prilično obiskan, toda kupčija je bila komaj srednja. Prignali so nekaj nad 300 glav goveje živine, prodali so do 100 glav. Živina ni bila; preveč debela, ker je manjkalo krme, na splošno pa so ljudje držali ceno precej visoko, ker je že pomlad dahnila v deželo in že diši po novi sveži krmi. Tudi beli cigani, tatovi iz bližine Čakovca topot niso imeli preveč sreče, ker so ljudje sami bolj pazili na denar, če so; ga sploh kaj dosti pri sebi imeli, in pa ker so se očesa postave pomnožila. Orožniki so bili 6umljivim osebam obojega spola vedno za petami. . Fušenci pri Ormožu. V sredo, dne 20. sušca, smo spremili k večnemu počitku uglednega občana Ivana Trstenjak, ki je umrl v starosti 74 let. Pokojni je bil vedno zaveden Slovenec, pristaš one stranke, ki Je delala za ljudsko korist, tudi član načelstva pri Kletarskem društvu in član požarne brambe. Sprevod j«| bil zelo slovesen. Pred domačim pragom se Ji poslovil od pokojnika z lepim govorom gosp, Peter Sadravec, na splošno željo pa Je ob od< prtem grobu spregovoril gospod župnik par bodrilnih besed v slovo. Velika udeležba pri pogrebu je pričala, kako spoštovan je bil IK* Ico j ni Ivan in tudi kako ugledno je Številno njegovo sorodstvo. Sv. Miklavž pri Ormoža. Na praznik sv. Jo Eefa popoldne smo spremili k zadnjemu po-jiitku 481etno Marijo Bogša s Krčovin. Umrla He bila Marijina družbenica in kot taka vneta £astilka Matere božje. Bila je tudi velika do-brotnica salezijanskega reda. Na zadnji poti go je spremljalo veliko itevilo tovarišic iz Marijine družbe in velika množica naroda. Ob Odprtem grobu se je poslovil od nje gospod ¡župnik. Pevski zbor je zapel ganljivo žalosti nko. Sv. Marjeta niže Ptuja. Zopet se je nekaj novega ustanovilo v naši župniji. Par mescev ¡je preteklo, kar se je ustanovila Kmetijska nakupovalna in prodajna zadruga. Kmetje! [Tukaj pokažite vi enkrat svojo zavednost in 'disciplino. Tukaj treba vzajemnosti, veliki po teestnik, srednji, mali, vsi brez razlike v to koristno ustanovo I Kmet, tukaj lahko ti sam prodajaš in kupuješ. Tako se bo enkrat začeto delati na to, da bo kmet sam trgovec s svojim pridelkom, delovni sloji pa se bodo otresli raznih mešetarjev. — Minulo leto se je ustanovilo pri nas novo gasilno društvo, katero si je nabavilo inštrumente na pihala. — Pa tudi Orel nam je na Jožefovo pri prvi telovadni akademiji pokazal lepe uspehe svojega Sela. Le tako naprej, da bo pri srenjski prireditvi dne 20. julja t. 1. še več uspeha! Podvince pri Ptuju. V sredo, dne 6. marca, popoldne smo spremili k večnemu počitku Frančeka Majcen, pridnega učenca I. razreda. Pogreba se je udeležilo učiteljstvo, šolska mladina in mnogo občanov. Vsem skupaj Bog plačaj! Za njim žalujejo stariši in sestrica. Dragi Franček, počivaj v miru in v nebesih na svidenje! Veržej, Par let sem deluje naša Hranilnica in posojilnica, katera vzbuja med domačini in tudi med sosedi vedno več zanimanja. Marsikateremu je ravno ta zavod pripomogel do blagostanja, ker iz malega začetnega prihranka si je sčasoma kakor čebelica nano3il v hranilnico lepo premoženje; nasprotno pa je dobil pomoč vsak, kdor je pošten junak. S ponosom beležimo po štirih letih obstanka Hranilnice in posojilnice skoraj 1 milijon dinarjev prometa v teku dva in pol mesca t.' 1. •— V Salezijanskem zavodu si vzgajamo našo deco, katera nam naj bodi v uteho na pozne dni, in Vzgajamo sami sebe v ljubezni do Boga in do bližnjega. Žalibog pa imamo dokaj takih, ki jim je naš Salezijanski zavod trn v peti, ka-iterim je neke vrste domišljavost zredčila možgane, to so povsem tisti, ki srkajo vso svojo modrost iz liberalnih časopisov. Salezijanci pa naj bodo prepričani, da je ž njimi močna .vojska, trdna skala, katere niti peklenska vrata ne bodo premagala. — Da nismo med naj-zadnjimi, Vam moramo povedati, da imamo ifalsko elektriko, da smo postali električni pre-gmentani Verženci. Veliko truda in napora je sicer trebalo za to podjetje! dosegli pa smo to Vseeno potom Zadružne elektrarne, kar nam marsikatera velika občina zavida. Sloga jači, nesloga tlači, pravi pregovor, tako bi se še marsikaj doseglo, kajti v slogi je moč, v prepirih slabost; pokažimo, da smo potomci sta-roslavnih Veržencev, ki se ne bojijo tudi največjih žrtev. — Smrt ne prizanaša naši župniji, ki se sicer lahko ponaša, da umrje letno pri-!meroma malo ljudi. Vendar si je izbrala bog-zna iz kakšnega vzroka Veržej. Dne 17. marca Smo spremili k večnemu počitku že sedmega mrliča, priljubljenega, trajnega naročnika »Slov. Gospodarja«, posestnika 60 let, gospoda 'Marka Kapun. Kako priljubljen je bil pokojni, nam priča sprevod, kakoršnega Veržej dolgo fce ni videl. Zapušča ženo in dobro deco, katera bo skrbela za bolehno mater. Blagoslovil je Zemeljske ostanke naš domačin, njegov svak, Vič. g. prelat dr. Franc Kovačič, ki se je poslovil od pokojnika, da je vsa množica zaihte-la. VIČ. g. prelatu, ženi in otrokom naše soža-Ije, dragi Marko, Tebi pa naj bode žemljica lahkat Sv. Venčesl pri Slov. Bistrici. Spremljali smo na mirodvor 761etnega Jakoba Stanovšek, ki je nepretrgoma služil kot zvesti in pridni hlapec 55 let pri tukajšnjem, daleč na okrog dobro znanem rajnem korplskem mlinarju Jerneju Repič, sedaj pri sinu Jožefu Repič. Bil je zvest naročnik čez 40 let Mohorjeve družbe. Blagega pokojnika ohranimo v dobrem spominu. Naj v miru počiva! Št. Andraž pri Velenju. Brez izbire nam trga smrt enega za drugim, ne oziraje se, ali sme ali ne, vzela nam je v kratkem času že več dobrih, vzglednih krščanskih mož. V nedeljo, dne 10. marca, so ob zatonu večernice odnesli nebeški krilatci pred nebeškega Sodnika mnogo dobrih del blagopokojne matere Marije Ka-sesnik, posestnice v Dobriču. Ranjka je bila krščanska žena, vzgledna tretjerednica, vedno veselega značaja in šaljivih besed. Pomagala je rada svojim sosedom, če so iskali pomoči. Za vedni spomin in za vzgled v bodoče pa smo jo zapisali v kronično knjigo Prosvetnega društva, vse njene darove, ki jih je darovala ter storila največ voženj pri zgradbi novega društ venega'doma. Za vse ji plačaj ljubi Bogi Z njenimi otročki pa občutno žalujemo! Teharje. Županstvo Teharje naznanja, da sta otroka, fantek in deklica, katera sta bila objavljena v zadnji številki »Slov. Gospodarja« za oddajo v nadaljno vzgojo, že oddana. Zibika. Dne 19. marca t. 1., na god patrona srečne zadnje ure, je zatisnila svoje trudne oči 891etna vdova in posestnica Neža Palir pri Sv. Magdaleni št. 11. Bila je najstarejša oseba v celi župniji ter 15. mrlič tekočega leta v Zibiki. Prosvetnemu delavcu častitemu gospodu Jakobu Palir in njegovi sestri Mariji izražamo ob smrti ljube mamice svoja čustva žalosti 1 Sv. Lenart nad Laškim. Tukaj smo spremljali dne 16. marca k večnemu počitku mlado ženo Matildo Novak. V starosti 28 let j« morala zapustiti ta svet. Neizprosna sušica Ji Je končala njeno mlado življenje. Poročena je bila komaj nekaj nad dve leti. Cene Hi §€fn§He porotna Mariborski trg. Na mariborski trg dne 23. marca 1929 so pripeljali špeharji na 72 vozeh 220 zaklanih svinj. Kmetje so pripeljali 6 vozov krompirja, 20 vozov sena, 15 vozov otave in 8 vozov slame. Svinjsko meso so prodajali po 15 do 27.50 Din, krompir po 1.50 do 2 Din, seno po 100 do 120 Din, otavo po 140 do 175 D, slamo po 90 do 100 Din. Čebula je po 4 do 5 Din, pšenica po 3 Din, rž 2, ječmen 2.50, ovs 1.50, koruza 2.50, fižol 6 do 8. Kokoši so komad po 37 do 50 Din, gosi 80 do 120 Din, purani 100 do 150 Din. Jabolka po 6 do 10 Din, suhe slive 10 do 12 Din, mleko po 3 do 3.50 Din, smetana 14 do 16 Din, surovo maslo po 44 do 48 Din, med po 22 do 24 Din. Mariborsko ssjmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 22. marca 1929 je bilo pripeljanih svinj, ceno so bile sledeče: mladi prašiči od 5 do 6 tednov stari komad 110 do 125 Din, 7 do 9 tednov stari od 250 do 280 Din, 3 do 4 mesece stari od 300 do 450 Din, 5 do 7 mescev stari od 480 do 550 Din, 8 do 10 mescev od 580 do 750 Din, 1 leto stari 1000 do 1100 Din, 1 kg žive teže od 10 do 12.50 Din, 1 kg mrtve teže od 16 do 18 Din. Prodanih je bilo na tem sejmu 131 svinj. Lesni trg. Testoni 20 mm media 23, I, II, m, 7 do 20% ozkih (4 in 5 eol) franko vagon prihod Sušak pristan; jesenovi plohi 4.50 m' od 40 do 50 mm in 4.50 m* 60 do 80 mm od 4 m naprej, od 25 cm naprej; remeljni 4.50, 5, 6 m 60—60. Hrastovi boules 200 ma od 35 cm prereza naprej od 2.50 do 0 m dolžine, 78. 80. 100, 120 mm franko vagon Sušak pristanišče; hrast, plohi 200 m I ostrorobi paral, očelj. od 60 do 150 mm, od 20 cm Širine naprej s čim širšo medio od 2 do 6 m dolžine s toleranco 15% od 1 do 1.90 suha roba franko vagon Sušak pristanišče. dospedarska obvestila Kmetijska zadruga Ptuj ima svoj ob čni zbor na Belo nedeljo ob osmih zjutraj v zadružnih prostorih. Na sporedu je med drugim volitev načelstva in nad zorstva, Gospoflintam! Že nekaj let Vam prav toplo priporočam le rejo naše štajersko-zagorske kure kot pridne jaj Carice in pa vsled tega, ker je povpraševanje po mesu s belo kožo po životu, kakršno ima baS ta kura, v naših in tujih mestih in letoviščih vsled posebne okusnosti mesa zlasti v poletju izredno veliko. Naši prodajalci In izvozničarji živa in zaklane perutnine morejo tekmovati z drugimi, posebno z inozemskimi 1« tedaj, ako jim je trajno omogočeno po-streči svojim odjemalcem z res prvovrstnim blagom. Da plačujejo kupci tako perutnino po precej višji ceni kot ono z rumeno kožo po životu, mi ni treba povdarjati posebej, ker to že ve skoraj vsaka gospodinja. V mariborski bližnji in daljni okolici imamo sicer že precej dvorcev, kjer se redi štajersko-zagorska kura, mnogo pa Je še hiš po deželi, okrog katerih tekajo vsakovrstne kure s poraščenimi, črnimi, zelenimi in celo rumenimi kraki, ker za rejo kokoši imenovanega izbornega domačega plemena doslej žal Se ni splošnega razumevanja. Pomlad se bliža in z njo čas nasaja-nja kokelj. Najlepše se bodo razvila do jeseni v dobre jarlcice In peteline za pleme pač ona piščeta, ki se bodo izva» lila do začetka meseca majnika. Vse one gospodarje in gospodinje, ki redijo domačegrudne omenjene kokoši, prav lepo prosim, da postrežejo i jajci za nasad svojim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem; gospodarjem in gospodinjam pa, ki jih doslej Se niso redili, ponovno priporočam kar najtopleje rejo le takih kokoši. Franc P i r n a t, živinozdravnik. * Kako koristna mm fc lovska zakupnina ? V časopisju čitamo, da so raz ven Srbije vsi kraji za zakupni sistem po občinah. To je lahko mogoče, ker je v vsakem kraju nekaj takih, ki zahtevajo, da se lov naj le proda, da imajo potem sami zabavo. Ako imamo kmetje škodo, jih ne boli. Velika nadvečina kmetov le ni s tem zadovoljna. Ako dobi občina tisočake za lov, to hvali le tisti, ki tega dobro ne premisli. Kaj koristi nam kmetom tisti denar, ki ga dobi občina za lov, ko smo kmetje potem primorani škodljivce še gojiti. Saj enemu divjačina desetkrat, drugim pa tudi po stokrat več škode naredi, ka kor za tiste male dinarje, ki od lovske zakupnine na enega kmeta pridejo. Vsa škoda se nikoli ne plača. V časopisju se hvali, da dobijo oblast! par milijonov dinarjev za lov. Ko bi Bešteli vso škodo na perutnini, drevju, sadju, povrtnini, žitu in drugod, bi je gotovo bilo nad 10 milijonov dinarjev *ia leto. Ali se s tem povzdiguje kmetijstvo? Kdor hoče divjačino gojiti, naj jo goji v ograjenem gozdu, ne pa tako, da nam lahko prosto pridelke uničuje. Če ustreli sedaj kmet zajca na svoji njivi, ki mu je pridelke žrl, gre takoj v Eapor, je ob drago puško, ima visoke Stroške v denarju, pri sodniji mu ostane zapisano, da je bil kaznovan zaradi tatvine. To vse zato, ker se lov proda in zraven tudi naša prostost. Ako bi vsak posestnik v občinsko blagajno le enega kovača dal (kar bo gotovo vsak rad storil), bi v večini občin prišlo več v blagajno, kakor se sedaj za lov dobi. V vsaki kmečki občini v celi državi Je gotovo večina kmetskih posestnikov B tem nezadovoljna, da se divjačina ne sme pokončavati, še na polju ne. Ker je le skoraj za vsako reč glasovanje odločilno, naj pa še za lov bo. Tako bi se vsaj pokazalo, v kateri občini je večina kmetov voljna, škodljivce s svojimi pri delki rediti, in za tisti mali delež zakupnine prodati svojo prostost. Lovci se potegujejo za svojo zabavo, mi kmetje za živež, vsak naj sam presodi, kaj je potrebnejše ljudstvu. Ako se lov le proda, naj se da v zakup le večje gozdno lovišče, obdelan svet, to so njive, vinogradi, travniki in pašniki itd. se pa naj ne prodajo. Tu mora imeti vsak poljedelec pravico, po svoji prosti volji škodljivce pokončati. Grmovje in male skupine drevja, ki se nahaja med njivami in travniki, se še naj ne šteje za gozd. Zakaj nas še tlači ta škodljivi avstrijski zakon, ko že ima večina naše države boljšega. Mi vsakemu privoščimo lovsko zabavo, a zahtevamo, da tudi kmet ne bode kaznovan, če bo ustrelil škodljivo divjačino. Sedaj se dela lovski zakon. Lovci so le izrekli svoje zahteve. Zato prosimo vse občinske zastopnike in tudi zastop-ike pri naši Kmetijski družbi in pri rugih kmetijskih korporacijah, da tu-4 oni storijo vse potrebne korake, da dobimo potrebno prostost, ki vsakemu kmetu po vsej pravici tudi gre. Kmet iz laškega okraja. Znano Je, da Je Mongoliier iznašel balon, toda malokedo pa ve, da je bila te iznajdbe neposredni vzrok — gospa Mongolfierova. Nekoč je namreč pokrila okroglo košaro, kjer je s pomočjo ža-rečega oglja sušila perilo, s krilom, tako da se je košara pod pritiskom raz- gretega zraka dvignila pod strop. Ta okolnost je pomogla njenemu možu, iznajti balon. Ko sta bila general Miramon in cesar Maksimilijan mehikanski peljana na morišče, je cesar opazil, da solnce krasno sije in da je vreme lepo, kakor bi bil ta dan nalašč izbran za tako žalostno delo. Naenkrat zasliši glas zvonov ter vpraša Miramona: »Je to mrtvaški zvon?« — »Ne morem Vam točno odgovoriti, Vaše Veličanstvo«, je odvrnil general, »ker se mi je danes prvič zgodilo, da me vodijo na morišče.« Cesar se je nasmehnil. Znani franccii-i smešničar P. Scar-ron je umirajoč rekel svojim jokajočim prijateljem: »Nikdar ne boste mogli tako jokati, kakor ste se smejali mojim dovtipom.« Ko je cul zdravnik o Lazarjevi obuditvi, se je nasmehnil: »Če bi ta dobri človek umrl po mojih receptih, ne vem, če bi se komu posrečilo, da bi ga obudil.« Nek zvezdoslovec je prerokoval kralju Ludviku, da bo neka gospa, ki jo je kralj ljubil nad vse, umrla v osmih dneh. Prerokovanje se je res izpolnilo. Kralj je ves iz tebe pozval zvezdarja in naročil služabnikom, naj ga vržejo skozi okno, kadar jim da znamenje. »No«, ga je nagovoril, ko je zvezdoslovec vsto pil, »ti, ki znaš mojstrsko prerokovati smrt drugih, povej, če ti je znano, ke-daj tebi potečejo dnevi življenja?« — Zvezdar je bržkone slutil, kaj kralj namerava in mu odgovoril brez strahu: »Mogočni kralj! Umrl bom tri dni poprej kakor Vaše Veličanstvo.« Kralja je ob tem odgovoru spreletel tak strah, da je pozabil dati dogovorjeno znamenje. Pač pa je odslej skrbel za zvezdo-slovčevo zdravje. Zdravniško razstavo je obiskal mož, ki pa ni hotel plačati vstopnine. »Prosim, vstopnino!« ga je pozval blagajnik. — »Imam prost vstop«, je odvrnil prišlec, »kot človek, ki si je pridobil velike zasluge za zdravniško vedo.« — »Kdo pa ste?« — »Grobar.« Sodnik je naznanil obtožencu, da je obsojen na 14 dni zapora, da se pa lahko proti obsodbi pritoži: »Pritožujem se zdravemu razumu«, je odvrnil obsojenec. — »Tega pritožnega mesta jaz ne poznam«, je kratko odgovoril sodnik. Nekdo je vprašal slavnega grškega govornika Izokrata (umrl 338 pr. Kr.), zakaj se je pri njem izšolalo mnogo odličnih govornikov, sam pa ni nikdar j a vno govoril. Izokrat je odvrnil: »To ni nič čudnega. »Brus, ki ostri vaše nože, tudi ni oster.« Ko je nameraval ruski car Peter Vel. izdati ukaz, da bo vsak tat takoj obešen, mu je dejal svetovalec Ivanovič »Kaj hočeš biti ruski car brez Rusov? Saj vendar vsi krademo.« — In ukaz ni bil izdan. V New-Yorku so nekemu menjalcu ukradli z mize vrečico zlatih novcev, DRUŽINSKO PRMIKO za leto 1929 še dobite v vseh večjih prodajalnah papir]a in trafikah, 1 ] 1 ako se še iste niste nabavili dosedaj. f 311 • • • IDDUUUDO □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□DOUI. ko je stopil za trenutek v drugo sobo. Mož ni nikomur govoril o tej izgubi pač pa prepustil slučaju rešitev zadeve. Po treh mescih ga je posetil sosed« ki ga je med pogovorom naenkrat vprašal: »Si že kaj zvedel o oni vrečici zlata, ki so ti jo oni dan vzeli?« — »Aha* imam te, dragi prijatelj«, je vzklikni! premeteni lisjak. »Ti sam si Jo vzel, stf cer bi ne vedel nič o tej stvari!« In dobil je denar nazaj z oblastmi vred. Neobičajna ženitovanjska navada se je ohranila do nedavnih časov v Bre-tagni na Francoskem. Po poroki so se vsi svatje strnili v krog, na sredo sta' stopila novoporočenca. Mož je potem prisolil svoji mladi ženi krepko zaušnici, rekoč: »Tako se prileže, kadar me: razjeziš.« Takoj nato jo je poljubil, češ: »Tako se prileže, kadar si pridna!« Iicr OBLEKE -%at molke od Din 290'— naprej, otroško gtof od Din 120'—, otroške iz hlačevine od Din 90 — naprej. Klobuki,, perilo, kravate,čevlji, nogavico, čepice, dežniki, palice i. t. d; Velita izbira, najnižje cene 3UHÖB LAH, 1H3RIB0B, ___ Glavni trg 2. Pozori Jajca, sveža dobra, ne predrobna ku« pujem in prejemam tudi od manjših trgov-: cev proti najboljši dnevni ceni in točnemu plačilu. Oferirajte in pišite, ako osebno ni mogoče priti. Dopeljajo in donesejo se jajca konca tega meseca naprej vsak dan na doni Maribor, v skladišče, Koroška cesta 128a, celi dan, dopoldne pa se prejemajo na Ko-i roški cesti 10, blizu Glavnega trga, pri tvrd.-< ki Rantner, trgovina mešanega blaga. — S spoštovanjem: Ivan Göttlich, veletrgovina sadja in jajc, Maribor, Koroška cesta štev. 126—128a. 336 Prodajalce posnemalnikov išče velika švedska tovarna v vsakem kraju proti dobri plači. Naslove sprejema: »Tehna« družba, Ljubljana, Mestni trg 25. 115 Semena vse vrste, oblačilno blago, veliko iz-* biro priporoča trgovina Fran Senčar, Mala: Nedelja in Ljutomer. Nakup Jajc, masla, pu-tra in vseh poljskih pridelkov. 283 Lisičje, kunine dihurjeve, veveričje in druge zimske kože od divjačine kupuje po najvišjih cenah Rate, I., trgovec, Slov. Bistrica. 146! Jesenov les, dobro posušen, v hlodih ali raz« žagan na deske, kupim. Ponudbe po F. Kr< na upravo lista. 36$ Želim spremeniti službo v župnlšču in obenert^ tudi v pomoč cerkovniku v. cerkvi. Naslov» v upravi lista. 3571 Močen kovaški učenec se sprejme. Ivan SpoV lenak, Breg pri Ptuju. 328 Pr« 31"fl Dva vajenca sprejme takoj F. Rola, mizar pr; Sv. Benediktu v Slov. gor. Pošten fant, šole prost, se sprejme: Tereziji Lešnik, Spodnje Radvanje štev. 8, pošta M a« ribor. 364( Sprejmem takoj vinlčarja z 2—3 delavci. Do* bi kravo, njive, drva in dobro plačilo. Tudi je lahko novo oženjen ali tak, ki se name-! rava oženiti, dobi vse ugodnosti za začetelž gospodarstva. Vpraša se: Clček, gostilna, Jarenina. ___368! Vzamem v najem gostilno na deželi. Ponudbi na upravo lista pod »Blizu postaje«. Dekleta, ženske in moški cenijo dobri učinek, le 32 let preizkušenih proizvodov : Feileijeva Elsa-pomada za obraz ter zaščito kole, za negovanje obraza, vrata in rok, proti soinčnim pegam, sojedcem itd,, nadalje Fellerjeva Elsa-pomada ta rast las, za kožo glave, proti prhljaju, izpadanju las itd. — 9 lončka ene ali po en lonček od obeh pomad franko po pošti pri vnaprej poslanih 40 Din pri lekarnarju FELLER, STUBICA DONJA, Elzatrg 841. Hrvatska. Ako «e pošlje 48 Din vnaprej, »e priloži Se eno Feilerjevo milo zdravja in lepote »ELSA«. 9 Mariboru Je najcenejši nakup nogavic, perila, otroških čevljev, kravat, naramnic, drobnarij, parfumerije, papirja, vrvi, motvoza, pletarakih izdelkov itd. na malo in veliko pri DRUGO ROSINfl, Maribor, Vetrinjska ulica štev. 26. 843 LenaršKa avtotirnžba naznanja da obratujejo njeni vozovi med Sv. Lenartom in Mariborom trikrat dnevno po starem voznem redu. Ob enem naznanja, da Je primorana z ozi-rom na velika javna bremena ukiniti s 1. majem 1929 vse vozne olajšave. Sv. Lenart v Slov. gor., 18. marca 1929. 842 Lenarška autoprometna družba. Vabilo na zbor Hranilnice in posojilnice v Jarenini r. z. z n. z., ki se vrši v nedeljo, dne 7. aprila 1929, ob 8. url dopoldne v posojilničnlh prostorih. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in računskih pregledoval- cev. 4. Volitev načelstva in računskih pregledoval- cev. 6. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedeni uri ne bil fcklepčen, vrši se pol ure pozneje na istem mestu 'drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ob vsakem Itevilu navzočih članov. 845 NaSelstvo. Sprejme se pošten deček od 16 do 20 let, ki je vajen živine. Plača po dogovoru. Alojz Pavalec, Vu-kovje 29, Sv. Marjeta ob Pesnici. 353 Na prodaj posestvo 16 oralov, 6 poslopij, za glavno cesto, ob južni tel. Sposobno za kovača. Cena 75.000 Din. Naslov v upravi lista. 350 Posestvo malo pri o-krajni esti se takoj proda. Sp. Duplek 08, Vurbsrg. 351 SB « p H 1 t ¡3 i» ! fl £ C s s S N i s 13 HI z P! Originalni francoski Eclair Vermorel Je najboljSa brizgalna na svetu. Generalno zastopstvo: Barzel d. d„ Subotica Zahtevajte cenik! Dobi se povsod! V Ivanjkovcih se dobi pri Lovro Petovar Ivanjkovci. 178 Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice pri D. M. na Jezeru v Prevaljah, r. z. z n. z., ki se bo vršil v nedeljo, dne 14. aprila 1929, ob 8. uri popoldne v hranilničnem prostoru s sledečim sporedom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 8. Odobritev računskega zaključka za leto 1928. 4. Sprememba pravil. 5. Slučajnosti. Opomba: Ako bi v določenem času ne bilo navzočih zadostno število zadružnikov, se vrši pol ure pozneje zborovanje na istem mestu in z istim sporedom, ki je v smislu pravil skljepčen brez ozira na število navzočih zadružnikov. 356 Odbor. ZAVAROVANJE proti požaru m za življenje. 8 1. aprilom sem prevzel glavno zastopstvo naše domače «Vzajemne zavarovalnice« ljubljanske. — Pisarno imam na svojm domu v Mariboru, Loška olica it. 10. — Sprejemam zavarovanja proti požara za našo domačo slovensko zavarovalnico, kakor tudi zavarovanja proti vlomu in tatvini. Pri meni se lahko vsakdo zavaruje tudi za življenje ali doživetie, kakor za otroško doto pod zelo ugodnimi pogoji. Svetujem prijateljem, da pregledajo svoje zavarovalne police in ako jim poteče pri kaki drugi zavarovalnici zavarovalna doba, naj se zavarujejo pri meni. Ako ima kdo prenizko zavarovano svoje imetje, se lahko zavaruje pri nas, četudi je zavarovan poprej pri kaki drugi zavarovalnici. Opozorite tudi svoje znance, naj se dajo zavarovati pri mojem zastopstvu. Kdor ne more sam k meni v Maribor, naj mi piše dopisnico, da ga obiščem na domu. Opozarjam, da vsak nov posestnik lahko takoj pri kupni pogodbi ali prevze-: mu prestopi k naši zavarovalnici. Brezplačno dajem pojasnila v vseh zavarovalnih davah. Posestnikom ter vsem znancem in prijateljem se naj > topleje priporočam! 33 \ FRANJO ŽEBOT, glavni zastopnik ljubljanske »Vzajemne zavarovalnice«, Maribor, Loška ulica 10. S 3/29-14. Na podlagi sklepa okrajnega sodišča v Slov. Bistrici z dne 18. marca 1929 S 3/29—13 se odredi na dan 15. aprila 1929 ob 8. uri dopoldne v Zgornji Polskavi štev. 68 in v gostilni v Ogljen-ščaku javna sodna dražba premičnin in sicer: špecerijskega, manufakturnega in galanterijskega blaga ter okoli 330 1 vina, ki spadajo v konkurzno maso Mihaele Smonig, trgovke na Zgornji Polskavi. Za dražbo so merodajna določila §§ 275—278 Inventurni zapisnik je na razpolago v svr-ho vpogleda med uradnimi urami pri podpisanem sodišču in na dan dražbe. Premičnine, navedene v inventurnem za pisniku, se lahko vpogledajo v hiši štev. 68 na Zgornji Polskavi in v gostilni v Ogljenščaku. Okrajno sodišče v Slov. Bistrici, odd. II., dne 20. marca 1929. 359 Mešanje bučnega olfa z drugimi jedilnimi olji zakonito prepovedano. Zaradi velike razlike med ceno bučnega olja in drugih jedilnih olj, katero je povzročila slaba letina 1928 in radi tega nastale visoke cene za bučnice, je občinstvo začelo sumiti, da bučno olje, ki pride na tržišče, ni več čisto, temveč že zmešano z cenejšimi namiznimi olji. Samoobsebi razumljiva dolžnost tovarnarjev bučnega olja je, strogo za to skrbeti, da dobi občinstvo čisto bučno olje in se ne goljufa s pri-mešanjem drugih jedilnih olj. V to svrho je bila oblast naprošena, da na podlagi zakona za živila strogo kontrolira tovarnarje, kakor tudi trgovce. Mešanje bučnega olja z drugimi jedilnimi olji se strogo kaznuje z zaporom po odredbah §§ 6 in 7 zakona za živila. 360 hi $o prispevale za obdarovanle agitatorjev in naroCnlhov v „Slov. Gospodaric" Tovarniško skladišče poijedetshih stroje« IVAN HAJNY v Mariboru r Aleksandrova c, 43 napr. glav. kol. priporoča prvovrstne stroje In orodja kakor motorje za bencol in petrolej, vitle, mlatilnice za ročni in __pogon a silo, čistilne mlatilnice i enim in dvojnim čiščenjem, žitne vejalnike, žitne odbiralnike ali trijerje, slamoreznice ročne in velike za pogon 8 silo, repo-reznice, sadne mline, drobilne mline, kompletne domače mline, koruzne robkarje, bakrene brzoparilnike, pluge In plantaže za hmelj, štedilnike, krožne žage, benečanske žage, sesaljke in vodne napeljave, cevi, kose za slamoreznlc, mlečne posnemal-nike, najfinejše šivalne stroje Eayser, kolesa Brennabor, Kay-ser, Viktoria ln Clto. Priporočam blago v nakup po najnižjih cenah tudi na obročna plačila in jamčim za prvovrstno kvaliteto. Moja zaloga obstoja lz prvovrstnih avstrijskih ln čeških fabrikatov, da si vsak posestnik lahko izbere poljuben fabdkat in ni navezan na eno tovarno. Nadomestim strojne dele ter prevzemam popravila vseh strojev. t Pavel Heričko I f t ♦ t ♦ ■ass tovarna peči, MARIBOR, Taiicnbachova 6 % izvršuje vsa v pečarsko in lončarsko stroko spadajoča dela solidno in po najnižjih cenah. Slajboijše in najcenejše se kapi obleka in perilo pri S. grpin > Maribor Slaoni trg IZ. ANTON MACUN ÄÄS M X R I B O R M A. R I B O R nudi po veliki izbiri ln najsolidnejši postrežbi ter najceneje volno v vseh barvah, moške štofe, kamgarne, najnovejše svilene robce, polsvilene robce, belo platno, hlačevine (cajg) ter vsakovrstno manufaktnrno blago od najcenejše do Gosposka nlica 10 najfinejše vrste. Gosposka ulica 10 Mannfaitioro, fležne plaSCe Huplle f trgovini L 0BM0, MAPlBOa, Koroško cesta 9. Veletrgovina z leleznino P1MIEP d UN ADD, müMr H Aleksandrova cesta 32—34 Traverze, cement, železo, poljdelsko orodje, kovanje za g stavbe, orodje za kovače, mizarje Itd., štedilniki, kuhinj--BI ska posoda, v veliki izbiri in po najnižjih cenah. Največja izbira vsakovrstnega manufaktnrncga blaga pri tvrdki ANTON POS, MARIBOR Aleksandrova cesta 27 V Mariboru t nabavite dobro češko manufaktur-no blago, najcenejše pri tvrdki Franjo Mojbp Glavni trg 9. ajvečja trgovina Trgovski dom v Mariboru priporoča najlepše pomladansko blago za ženske obleke kakor tndi snkno za moške obleke. Vsak kupee dobi lepo nagrado. J. PREGRAD. « i £ o ¿ff 1 u 8 O* £ i ll. o. u asu s s * -■Mí Ur £ s! IVAN KRAVOS, MARIBOR Aleksand« rova cesta Konjske opreme za lahko in težko vožnjo, dežne ponjave za konje in vozove vsake mere, gonilne jermene iz Ia usnja za mline in žage, dokole- nice, nahrbtniki, kovček! in usnjate torbice vseh vrst od navadne do najfinejše. 13 MARIBOR "^T^ Koroška cesta 10 in Slovenska ulica 10 Najnižje cene! Solidna postrežbal Velika zaloga raznovrstnega stekla In porcelana. Traverze, cement, apno in železnina po najnižji eeni pri tvrdkl IVAN KORAŽI]A MARIBOR, ALEKSANDROVA C. 42. Za kovače angleški koks, kovaški premog, oglja ln | vsa železnina se kupi najceneje v veletrgovini H. ANDRASCHITZ, MARIBOR, Vodnikov trg i. Brzeparilnifi „ta" 1 za taia-bogasiual Oglejte si ga, ne da bi ga bilo treba kupiti pri M. HEISB, M9BIB0B, Slov. ulica 28. NajogodnejSI nakup vsega manuiaktnrnega blaga, največja Izbira svilenih rut se Vam nudi pri MMto Preec, PlcirlUsr samo Gosposka nllca 8. samo Veletrgovina 1.1. I mm Maribor, Aiehsandrava cesta $1. 7 Največja trgovina moške, dam-ske ln otroške konfekcije, perila, trikotaže ln galanterije. Glavno zastopstvo »Bata« čevljev sa mariborsko oblast. Urar Bi!reš Franc Maribor, Vetrlnjska ulica ima bogato zalogo. — Oglejte si in kupite, _ugajalo vam bol K uhinjsfeo posodo kupujte pri ALBERT VIEEL glavni trg 5. Franc Heper in sin Maribor, Slovenska ulica 23, Vetrlnjska ulica 17, najboljša kolesa in Šivalni sirofi. Eksporlna hiša „LUNA" MARIBOR, Aleksandrova cesta 19 nudi pletenine, kravate, sa-moveznice, gumbe. u rc, verižice . kupujte pri mmm ish □rarju, Maribor, Grajski trg i. a n g1 s š hi štofi za moške ln ženske Martin Bajšeti Maribor, Olavnl trg Pnemtilie za notesa ima v zalogi Fran Lepoša ♦ Maribor, # Ob velikem mostu. Porcelan steklemu o kupite pri FpanStFnpiH. v Celju. Vsakovrstno manufak-turno blago, usnje in špecerijo kupite po najnižji ceni pri Rlanjšeti in Penič Mar&er, Vetrlnjska ulica 0. Modna ln manufak-turna trgovina FELiX SBB9BL Maribor, GMgcsfca nI. U priporoča svojo bogato zalogo prvovrstnega blaga za gospode in dame po zmerno nizkih cenah. NAKUPITE I vseh vrst semena za vrt in polje od najboljšega vrtnarskega podjetja v Jugosla-| viji »Vrt« Džamonja In drug v trgovini pri «Belem križu« ¡J.POSCH, MARIBOR, Koroška cesla 20. iMRic mmm galanterija, pletenine, igrače in drobnine na veliko ln debelo MARIBOR, GOSPOSKA BI. S. IJeiiseijša semena: detelja, lucerna, trava, pesa, — kakor tudi galico, žveplo, rafijo kupite pri LEOPOLD G0SEL.M9BIB0B KOROŠKA CESTA. Kmetovalci I Klobuki milim PozorI se kupijo najboljše ln najcenejše v klo-bučarni ANTON AUfiR, MARIBOR, Vetrlnjska ulica 14. — Popravila se izvršujejo najbolj hitro in poceni. Pozor! Kmetovalci! Za pomlad in poletje priporočam svojo izredno bogato zalogo raznovrstnega manufakturnega blaga, I svilenih robcev najnovejše vrste, otro-; ške obleke, vsakovrstno perilo. Vse v | priznano solidni kakovosti in po najnižjih cenah. KARL JANČIČ, MARIBOR! ALEKSANDROVA CESTA ŠTEV. 11 i llož ¥ sivi suknji. Roman iz Napoleonove dobe. — Angleški spisala B. Orczy. — Prevedel Paulus. (Dalje.) Spet je počila pištola. Pa pogumna četa ni omahnila, čeprav so jo morebiti streli nevidnega »ovražnika nekoliko oplašili. V hipu bo se razkropili v redko vrsto in koj nato so zagrmele puške, da je mogočno odmevalo po globinah gozda. Obenem so vdrli na jaso. Pred seboj v mračni temi so videli kup vele vja in ruše, pod njo pa nizek vhod. »Posvetite in dajte ognja!« je zadonelo povelje. Luči so za trenutek osvetlile jaso. Trava Je bila shojena, nizko grmičje polomljeno. Na robu jase je stalo nekaj kakor napol v ■emljo pogreznjena koča. Skozi vhod so molele puškine cevi in za njimi Je bilo videti temne po-•tave in žareče oči. Trije streli bo počili y odgovor na povelje, Iva policista sta padla. »Naprej I Naskočite I« Besni in razdraženi radi nepričakovanega odpora in radi padlih tovarišev so planili policisti naprej. Pol stotnije jih je bilo, v dve četi so bili razdeljeni, od dveh strani so napadli roparsko gnezdo. V hipu je bila jasa obkoljena, vejevje, zemlja, ruša je letela na vse strani, v par minutah je bila trdnjava roparjev razdejana do tal. Pa gnezdo je bilo prazno —. S svetiljkami v rokah so skrbno preiskali vsak kotiček jame. Dve puški so našli, nekaj cunj, par žepnih ur, denarnic, nekaj knjig, vse skupaj nI bilo kaj posebnega vredno. Pač pa so pozneje na podlagi najdenih predmetov ugotovili, da je bil napad na poštno kočijo, umor Maxencain vlom v nadšofovo knjižnico delo enih in istih ljudi. Tri žepne ure in nekaj praznih denarnic so potniki poštnega voza priznali za svojo lastnino, srebrno uro, ki so jo tudi našli v jami, so Maxencevi znanci koj spoznali, da je bila njegova, in najdene knjige so nosile pečat alengonskega nadškofa. O možu z leseno nogo, o njegovih tovariših in o šesttisočdvesto frankih, ukradenih iz poštnega voza, — o teh pa ni bilo nobenega sledu. Komisar Lefevre je klel in zabavljal vse vprek, ko mu je službujoči častnik poročal o ]ašinLesjali Maribor, Ulica 10. oktobra 2 Kava, čaj, kakao, čokolada, rum, konjak, keksi ln vsi špecerijski predmeti. Reelna in točna postrežba. Eruin Zelenila Maribar, Ulica 10. oktobra priporoča 8V0j0 veliko zalogo pohištva. fllliillillii Točno na sekundo! Stev. 100. Dolra itev. 111 a rad-f». Švicarska Anker- --vim itevilnikom ter Remont. Rnskopl /Jpmk ladijevimi kaialci ura »lino fff JI aamo ¥9 Din 60 p Y 69 Din ZO p Prava Švicarska! 3 letno jamstvo! Št. 105. Prava Anker-budilka 16 cm visoka samo 64 Din 20 p. NI nevarnosti! Kar ne odgovarja, se izmenja ali se vrne denar. Prave švicarske žepne ure ure t zapestnico, budilke, ure z nihalom, verižice, prstani, uhani, zlati in srebrni predmeti takorekoc po tvorniških cenah v ogromni izbiri v velikem tlusfrovancm sijajnem ceniku, ka- tercga dobite brezplačno ako pošljete Val točni naalov na urarsko tvrdko H. Suttner, LJubljana št. 992. Suttnerjeva »IKO« ura ft ura za celo ilvljenjtl fellh promet - majhen tioblčeh! mmmmmmmmmmmmm^mmmmmommmammmm O tem Vas prepričajo moje cene, ker lahko dobite že za 320 Din line štofaste moške obleke in ta za 135 Din lepe štofaste oble-: ke za dečke. Pravtam se dobi tudi najrazličnejši štofi za moške in ženske obleke po izredno nizkih cenah. Na izbiro je tudi vej sto drugih predmetovl Vse po najnižjih cenah! Za obilen nakup se priporoča tvrdka IVAN MASTNA«, CELJE Kralja Petra cesta St. 15 332 Mm C € Y1JI 323 Celle - Narodni dom pohodu, pa njegova jeza je bila tiha voda v primeri z zbesnelostjo, s katero je sprejel gospod cesarski prokurator novico o ponesrečenem napadu na roparsko gnezdo. In vsem je bilo čisto razumljivo, da je na posledicah razburjenja zbolel. Zdravnik je izjavil, da je razburjenje visokemu gospodu udarilo na živce. Pa bodisi kakor je bilo, gospod St. Trop&ze, kicer zdrav ko riba in čvrst ko dren, je za nekaj časa čuval sobo in posteljo. Štirinajst dni in še več je minilo, da je spet šel na svoj običajni sprehod in njegovi prijatelji so si pomilovalno šepetali, da je gospod prokurtor ves spremenjen. Ves potrt je hodil okoli, on, ki Je bil svoj-čas poosebljena prožnost in čilost. Njegov obraz, nekdaj ponosen in samozavesten, je bil ves upa-deel in bled, skorajda pepelnat. In čudno je včasi na ulici pogledal krog sebe, prav kot bi se bal, da ga kdo tajno zasleduje. In medtem ko se je gospod cesarski prokurator tako zelo razburjal nad ponesrečenim pohodom, da je zbolel, je pa tajni detektiv gospoda notranjega ministra sprejel to novico zelo hladno in ravnodušno. Besedice ni zinil, ko mu je komisar pripovedoval o svoji smoli, in nič se ni pritožil pri prokuratorju, da je policijski komisar na lastno pest zasnoval pohod in njega o tem niti obvestil ni. Pa za dobrih štirinajst dni tajnega detektiva ni bilo na spregled. Zdelo se je, da se je čisto zatopil v knjige, ki mu jih je gospod prefekt velikodušno posojeval. Tudi ni nikogar več nadlegoval z obiski. Napad na poštno kočijo in umor Maxenca pa so ljudje djali v eno vrsto z drugimi skrivnostnimi zločini drznih roparjev, ki so vznemirjali alengonsko okolico in ki jim policija ni mogla do živega. In udejstvili so, da jim tudi zagonetni suhljati človek v sivi obleki ne more do živega, ki je prav radi njih prišel sem iz daljnega Pariza. 7. In po dolgem času je spet dobil samotni temni gozd skrivnosten obisk. Skozi goščavo blizu Lonraia, tam kjer je najgostejša, na levi od glavne ceste, ki pelje skozi gozd, si je nekdo s trudom utiral pot. Oprezne so bile njegove stopinje, gosto mahovje jih je dušilo, pa čudne in neenake so bile, prav kakor pri človeku, ki ima leseno nogo. Pa še nekdo je bil v gozdu. to ■ " = 1 a O O M s h o £> M u M 53 ■ 2 o C m N «t > „ X > m a « « R B 3 h 2 20 S « O j. ■ a K > « w N £ re X M JÜ a H I I Nq)veQa menjalnica, nahupovalnlca, prodajalnlca ii paromlina Čakovec BWHIfflKiHUttlIiiflKiiliütlIililfflüimilü Zopet povišanje procenlov ©d 1. marca üo mim |¡gf%fv;< j'U§ tJ||ll|M 1 IS^pp»fH v ■'''■<» <- ''.'-¿Ji ".-« »•,;•' A. • ir-K.-í''.,' - . Nahup In prodajo deželnih pridelkov mehe, soli, rilo Ud. itd. Aleksandrova cesta 57—S7a FRANC GROBELSEK Maribor Aleksandrova cesta 57—37a 0 u (8 > (8 ii U i i I If® * ' p "El a ll* i« * 2 N 3 «Oo *s § S8 b S marate Vaš« potrebščine v oblekah, perilo, platna prt meni kriti bodete kakor vso moje stranke ta* dovoljnl in atranka ostali dobite pri meni najboljša blago po najnižji eenl in al ■ tam prihra« nit« denar •i lahko pri veliki Izbiri izvolite po svojem okusu ■ta zavarovani pred UkoriSiava* nJem, kei so pri meni stalne oana Franc Kolcrič trgovina Apače Tudi rudi Vi Vi Vi Vi Vi Oglašujte v „Slov. Gospodarju" I u Veliko not knpite najceneje razne ženske in otročje oblekce, čevlje, kapice, blnze, predpasnike, perilo Itd, le v staroznani modni In konfekcijski trgovini I. KUDER, nasl. D. CCRL1NI Glavni trg 14. Celje Glavni trg 14. Velika izbira svilenih robcev! 283 Lastna tovarna vseh vrst kravat! Pod starikasto vrbo, ki stoji sredi ozke jase, ob robu močvirne mlake, prav v osrčju naj-gostejšega gozda, tam je čepel in čakal samoten opazovalec. Noč za nočjo je bil na preži pod .vrbo, po cele ure je čepel v trdi temi, napeto je Poslušal, da bi čul zamolkle, neenake stopinje loveka, ki ima leseno nogo. Za noben drug glas fie ni zmenil, — saj bi bil sicer čul, da se nekdo ■kriva v goščavi zadaj za njim. Samotni opazovalec pod starikasto vrbo ni iakal sam. Še nekdo drugi je prežal v temni, gosti goščavi na moža z leseno nogo, suhljat droben človek, zavit v obilen, sivkast plašč, mol-fceč, tajinstven in nepremičen. In končno, tisto noč je prišel zamolkli, neenaki glas lesene noge na uho potrpežljivima prežarjema. Slabotna luč svetiljke je zasvetila Skozi goščavo. Mož ob starikavi vrbi je nalahno siknil skoti zobe, roka mu je krčevito zagrabila za pištolo. Na trebuhu je ležal, kakor divja zver, ki preži na plen, napeto so opazovale njegove oči slabotno begajočo luč, ki se je počasi bližala. In v goščavi zadaj za njim se je zgenil drugi opazovalec. Tudi njegova roka je zagrabila za pištolo, krepko in odločno, plašč mu je zdrknil z ramen, pa ni se premaknil, niti najmanjši šum ga ni izdal. Trenutek pozneje je stopil na jaso človek, oblečen v delavsko suknjo in oguljene hlače, z volneno čepico na razkuštrani glavi. Naravnost proti starikavi vrbi je šel. V roki je nosil sve-tiljko, na rami pa lopato. Pod vrbo je vrgel lokato na tla in postavil luč poleg sebe, tako da je obsevala mesto, kjer je bila mahovina sveže razkopana. Prežar za vrbo je ostro opazoval vsako njegovo kretnjo, oni drugi zadaj za njim si je komaj upal dihati. In tedaj je na novo došli nočni obiskovalec temnega gozda storil nekaj čudnega. Sedel je v mah in stegnil leseno nogo predse. Privezana je bila k kolenu, ki je bilo upognjeno nazaj, kar je še bilo noge, je tičala v debelih povojih. In mož si je odvezal leseno nogo, jo vrgel od sebe, zravnal koleno, odvil še par metrov povojev in se nazadnje postavil na obe nogi, zdravi in celi, kakor jih je od Boga dobil. Opazovalec za vrbo je komaj udušil pol začudeno fpol jezno kletvico, ki mu je silila na usta. , In nato ie mož z goljufivo leseno nogo segel 5 O jsp o o c •H tfN s 5 6 N & O li «5 j* M n •v. B <8 W a •5 - S « O » 5 •»•-< • U "S © 2 u O M az n N O C Č «s .2, o H « *** — E § N N U « ft > 5 06 O n M K < 5 > < nS M« 06 1-4 i w m > C/) M 2 06 < J X i c/J iiaBBi rn^mmmmmmm Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri papilarno varnem zavoda ki obstoja l« 64 lg GEL35KA MESTNA HRANILNICA v Celiu, Krekov trg *lasm palagi pri Prihrankom rojakov t Ameriki, denarja nedoletnlh, ki ga vlagajo sodišča ter naložbam cerkvenega in občinskega denarja posveta posebno pažnjo. Za hranil, vloge jamči poleg premoženja hranile*©» še mesto Cclfc z vsem premoženjem in vso davčno močjo, Hranilnica daj« posojila M zemljišča p» najnižji ofcnafc ai mori. — Tm prošnja rešuj« brezplačno. 1 je eden najlepših športov, ampak samo takrat( ako imate dober aparat. Pišite takoj dopisnico na veletrgovino S TER M E C KI in zahtevajte ilustrovani contk zastonj, v katerem najdete aparate najboljše kvalitete iz svetovno znanih tovarn po sledečih conah; [¡astir za joduk 4V«x(> oni 45 Bi», ftoejšl 6V,x9 cm 89 Din, žepni klap-kaniaraz8f!i!!ratl67>x9cin 171 Din, 9x12 cm 390 01», Pe1ynar pilita 770 Din, Agfa S99 B!a. V ceniku ee nahajajo tudi vse foto potrebščine in kemikalije. Poučna knjižica zastonj. Veletrgovina R. STERMECKI, CELJE, Si. 24, Slov. Kaj ne UfTaja se zamenia aH vrne denar. ITnstrovairt cenik z več tisoč sflkami Zahvala. 7& premnoge izraze iskrenega sočutja ob priliki amrti našega dragega nam očeta Martine Kudra se iskreno zahvaljujemo preč duhovščini, posebno Se g.Blaša Dror-šakn, pevskemu društvu v Grižah za ganljiva žalostinke, enako g. Zupanca, darovalcem venoer k vsem ki so dragega rajnkega spremljali na njegovi zadnji poti. Griže, dne 13. marca 1929. 340 Žalujoči ostali. Ilmafan nnnvMn tomažBiižlindraEfl'/. fosftp umerno gnojila * m mn se dobi v vsaki množini in po najnižji ceni pri Aitgitsf Žlahiič, Maribor Grajski trg 1 807 Telefon 8« VIKTOR KODEL£\ ključavničarstvo in žično pletenje vPtuju, Na stopnicah S poleg ljubljanske banke Prevzame vsa t to stroko spadajoča dela, kakor: ograje t vsaki Tišini, žični debelosti in velikosti zanjk, vrtna vrata, vratca, mreže za okna^ reSeta «a prode«. Solidna postrežba m imerne cene. po lopati ter jo zasadil na kraju, kjer je bila zemlja očividno šele pred kratkim razkopana. Mož za vrbo je dvignil pištolo, strel Je počil. Kopaču je zdrknila lopata i* rok, omahnil je, zastokal in krčevito segel z levico proti desni rami. Pa že je vrgel napadalec pištolo v stran In lanil nad svojo žrtev. Kratka, besna borba, akor klešče so zagrabili zločinčevi prsti žrtev za vrat. Zadušen klic na pomoč, divji vzklik, oln sovraštva in zadoščene maščevalnosti — mrtev je zdrknil napadeni na tla. Za par trenutkov je morilec molče in nepremično gledal svojo žrtev. Nato je sunil truplo i nogo, ga obrnil na hrbet ter mrtvecu posvetil v obraz. Površno g« j« ozrl po bledem obličju, j?o kuštravi glavi in razmržčeni bradi, prezirljivo pogledal po leseni nogi, ki je iežala poleg trupla, 6e robato nasmejal In dejal: »Tako pogine izdajalec!« Poiskal je piStolo, si jo vtaknil za pas, djal dlan k utsom in zakrokal kakor vran. Iz gozda je odgovoril drug, enak glas, par minut pozneje £e je nekdo priril skozi goščavo. »Si opravil?« je vprašal s hripavim, pridušenim glasom. »Mrtev je. Stopi bliže, Krtov kožuh!« je dejal morilec kruto. »Videl bol nekaj, kar ti bo sapo vzelo!« Krtov kožuh Je pristopil, hlastnil in v nemem čudenju gledal leseno nogo, ki je ležala v mahu, pa zdravo noge umorjenega. »Ni bila slaba misel, tale!« je dejal morilec, ki so mu tovariši radi njegove čudno oblikovane gornje ustnice nadeli im« Zajčji gobec. — »Premotil j« policijo, iskala j« človeka z leseno nogo, ta pa Je medtem mirno hodil po svetu na dveh zdravih nogah. Srebrna noga ni bil neumen človek! Ampak,« je pridjal divje, »izdajalec J« bil! Odslej pa nas nt bo več izdajal in nam tudi n« kljuboval.« »In denar —?« »Koj ga izkopljeva. Ali ti nisem pravil, da bo prišel Srebrna noga ponj, prej ali slej! Nisva ga zaman čakala!« Molče je pograbil Krtov kožuh za lopato in jo zasadil na kraju, kjer je že Srebrna noga hotel kopati. Ker ni bilo druge lopate, je Zajčji gobec stal na straži, pazil v gozd in gledal tovariša. Svetiljka^ia tleh je jima svetila. De. štev. 14/6—1929. nmm Maribor, dne 18. marca 1929. • n§(nl licitaciji za dobavo gramoza na okrajne ceste v območju Okrajnega zastopa Iiariftor za proračunsko leto 1929. Okrajni zastop Maribor razpisuje javno ustno licitacijo za nabavo gramoza za leto 1929, kakor sledi: Cestni odsek Vrsta Potreba Preračunana vsota | Cesta Obseg dobave od km do km gramoza gramoza xa m* 1 skupno j v m5 v dinarjih Sv. Jurij 0-000— 5-506 dobava, naprava, vožnja prodec 300-— 150*- 45.000 Dolga dolina 0-000- 6-993 dobava, naprava, vožnja prodec 380 — 105*— 39.900 Plač 0*000— 5-380 dobava, naprava, vožnja prodec 225 — 162*— 34.200 | Svečina 0-000— 3-343 dobava, naprava, vožnja prodec 200-— 160*— 30.000 Pesnica-kolodvor 0-000— 0-250 dobava, naprava, vožnja prodec 20*— 120*— 2.400 Jarenina 0-000—10-800 dobava, naprava, vožnja tolčenec 250*— 160*— 40.000 prodec 250-— 115-- 28.750 Sv. Jakob 0-000— 5-920 dobava, naprava, vožnja prodec 400*— 115*— 46.000 Vurberg 1-618— 3-000 dobava, naprava, vožnja prodec 80-— 38*— 3.040 z zveznimi 3-000— 7-315 dobava, naprava, vožnja prodec 300-— 46*— 13.500 cestami 7-315-10-000 dobava, naprava, vožnja prodec 200-— 60*— 12.000 10-000-13-320 dobava, naprava, vožnja prodec Ž50*— 64-— 16.000 13-320-15-720 (Ciglence) dobava, naprava, vožnja prcdec 125-— 72 — 9.000 15-720—16-430 (Hohenburg) dobava, naprava, vožnja prodec 10*— 90-— 900 Ysa,kimeri 14-812 dobava, naprava, vožnja prodec 965 — 66-50 46.440 ! Fram—Rače—Piuj 0-000—13-364 naprava in vožnja prodec 700*— 48 — 33-600 z zvezno eesto Ruše 0-000— 3-000 dobava, naprava, vožnja tolčenec 250-— 80*— 20.000 z zveznimi fini prodec 50*— 60'— 3.000 cestami 3-000—13-000 dobava, naprava, vožnja prodec 000*— 60-— 86.000 13-000—16-537 dobava, naprava, vožnja prodec 200 — 60-— 12.000 T8a,ki meri 15-537 dobava, naprava, vožnja — L100*— 64-55 71.000 Selnica—brod 0-000— 1-129 dobava, naprava, vožnja prodec 30*— 60-— 1.500 | Crešnjevec 0000— 1-800 dobava, naprava, vožnja prodec 35*— 80-— 2.800 Jodlbreg 0*000— 3-290 dobava, naprava, vožnja tolčenec 125 — 125-— 15.625 | Sv. Lovrenc na P. 3-500 —4-405 naprava in vožnja tolčenec 400*— 120 — 48-000 fini prodec 200*— 90- 18-000 Velka 1-000— 4-748 naprava in vožnja tolčenec 400*— 1 lO^- 44.000 dobava, naprava, vožnja fini prodec 200*— lOO"— 20.000 Močna—Hrastovec 0-000— 0-790 dobava, naprava, vožnja tolčenec 30*- no-— 3.300 Rače—Gorica 0-000 - 4-552 dobava, naprava, vožnja prodec 200*- 60-— 10.000 Maribor—Sv. Peter 0*000— 4-048 naprava in vožnja tolčenec 250*— 38-— 9.500 Sv. Jakob-Sv. Jurij 0-000— 1*973 dobava, naprava, vožnja prodec 200-- 103 — 20.600 Malna—Velka O-OOO- 3*269 dobava, naprava, vožnja prodec 150 — 90 — 13.500 Maribor—Kamnica 0*000 - 2*714 dobava, naprava, vožnja tolčenec 125 — 75-- 9.375 prodec 50*- 40-— 2.000 Sv. Miklavž— 0*000- 4*350 naprava in vožnja prodec 250-— 42-— 10.500 Pohorje 4*350- 7-590 dobava, naprava, vožnja prodec 350-— 74-— 25.900 Vse ceste skupaj km 118-813 r |7.785*— 87-33 679.890 Licitacija *e bo vršila t sejni dvorani Okrajnega zastopa v Mariboru, Koroška cesta štev. 26/11, v petek tfne 5. aprila 1929 ob devetih, in sicer za vsak zgoraj navedeni cestni odsek posebej. Vsak ponudnik mora podpisati izjavo, da pristane na dražbcne pogoje ter mora predložiti predsedniku ko-nisije pred pričetkom dražbe vadij, ki «naša 5 •/» proračunane vsote za dotični cestni odsek, bodisi t gotovini, bodisi v vrednostnih papirjih ali garancijskih pismih, izdanih po denarnem zavodu v zmislu člena 88. zakona o državnem računovodstvu; hkrati mora plačati Din 5'— kot kolkovno pristojbino. Posestniki nepremičnin, katerih neobremenjena vrednost dosega vsaj 15 % vsote, ki je preračunana za dotični •estni odsek, so oproščajo od predložitve vadija, vendar pa morajo svojo posest in nje vrednost dokazati pred pričetkom dražbe i tozadevnim uradnim potrdilom pristojnega občinskega urada in « lastnoročno podpisano izjavo, da jamčijo za dobavo g svojim premoženjem. V gorenjem tabelarnem pregledu določena cena «a 1 m5 gramoza je najvišja izklicna cena in nihče «e more staviti višje ponudbe nad to ceno. Pod nabavo vsakega m3 gramoza je umeti določeni obseg dobave, t j. da dobavitelj dk gramozni materijal, ga pripravi in zvozi na cesto, ali da matenjal samo pripravi in zvozi ali da ga samo rvozi. Vsak drsiitelj mora ob pričotku licitacije izročiti radostno velik vzorec gramoza, ki ga namerava dobav-Qati in prijaviti natančno dobavišče kamna, oziroma gramoza. Ponudbe dražiteljev, ki ne bi izročili zahtevanega vzorca, s« ne bodo upoštevale. Dražitelji morajo biti četrt ure pred pričetkom licitacije na določenem mostu in je vsakemu prepovedano •dhajati, dokler traja licitacija. Po devetih, ko h prične licitacija, je zabranjen vsak pristop zamudnikov k licitaciji. Okrajni zastop Maribor si pridržuje pravico, razpisano množino gramoza po izmeri razpoložljivega kredita primerno «manjšati ali «višati ter oddati nabavo ne glede na višino ponujenih viot. Dobavni rok izdražbanega gramoza je do 30. septembra 1929. Pogoji o dobavi gramoza so do dne licitacije med uradnimi arami na vpogled v pisarni Okrajnega zastopa v Mariboru, kjer se dobivajo tudi vsa potrebna pojasnila. Gerent: Dr. Andrej VeDle 1. r. Vabilo na tretji občni zbor kmečke hranilnice in posojilnice ▼ Sv. Andražu v SI. g. dne 1. aprila 1929 ob treh popoldne. Dnevni red: 1. Poročilo načelatva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka 1928. 3. Izžreba-nje odbornikov in vo litev. i. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. Ako bi ob navedeni uri ne bilo zadostno število članov, se vrši pol ure pozneje drug občni zbor, Id sklepa ob vsakem številu navzočih članov. — Sv. Andraž v Slov. gor., 19. 3. 1929. — Načel-stvo. _338 »Delta« zadruga za izdelovanje perila, r. z. z o. z. v Ptuju naznanja vsem svojim odjemalcem, da ni več v hiši pri rotov-žu, temveč da se je preselila v lastno hišo na Ljutomerski cesti št. 18 zraven hiše čč. gg. kapuci-nov pri Ožbaldovi cerkvi in prosi, da jo obiščejo v njenih novih prostorih, kjer se dobijo vse vrste srajc, robače in ga-če po meri po najnižji ceni. Stranke, ka tere se še niso posluževale našega pe rila, se vabijo, da se prepričajo o dobri izdelavi, v prvi vrsti pa nizkih cenih. Poletite nas! 348 Naznanilo. Proda se v Leskovcu v Halozah lepo vinogradniško posestvo v izmeri 40 oralov. Ponudbe naj se pošljejo na upra-vo lista. 352 Realiteina pisarna Stancer sedaj: Maribor, Aleksandrova cesta 35.___336 Obalna kopališka restavracija v Bistrici pri Mariboru se da za prihodnjo saisono v najem. Posestnik: Gaube, Bistrica. 335 Lokal za trgovino v sredini vasi Bistrica in v bližini tovarne se da za dalje časa v najem. Posestnik Gaube, Bistrica. 334 Nov enovprežni voz na peresah se proda na Teznu 80, Marib. 333 Dvokolo zastonj dobi, kateri se odvadi tobaka samo v trgovini Milko Škerlec, Sv. Tomaž pri Ormožu. Zahtevajte prospekte. 337 Sprejme se učenka za strojno pletenje. Hra na in stanovanje v hiši. Drugi pogoji po dogovoru. B. Puš-nik, izdelovanje pletenin, Vojnik. Deklo, vajeno živino, išče župnišče. Naslov v upravi lista. 349 Zadružna gospodarska Podružnica Maribor, Aleksandrova cesia 11 § V lastni, novozgrajeni paSaO Pred traniiš&ansho ceriivijo IzvrSnje m posle najttaianfaeje. -- ©uresloifasije vlog na IiuJlUce tu t tekoCeiB ratona. - PoodlašCeni prodajalec sredi Srživsie razrcine loterije. Itiravilišie RogiiKa Slatina mMmBmmmmmmmmmmm Najlepše ia najbolj moderno urejeno zdravilišče kraljevine SHS. Svetovno znani zdravilni vrelci: "TEMP£L„ „STYRIA" „DONAT" „ Zdravljenje vseh želodčnih in črevesnih bolezni, bolezni srca, ledvic in jeter. Sezona: od 1. maja do 30. septembra. n«j, junij ta september najboljši i as za uspešna in cena zdravljenje. Koncerti» vojajka godb». — HtJvcEJ» udobnost. — Na železnici znatni popusti. — Ugodne rrm, — RaigMHlHle mineralne vode — Zahtevajte prospekte. M RAVNATELJSTVO ZDRAVILIŠČA ROGAŠKA SLATINA. * ■■■■■■■■■■hbbbcbb a Specialileta: S Krstna : ^ oprema : L Pulan, Cel fe ¡ Ustanovljeno lela 1898 ® a a> sí J ¿ o » ja ® a oj —• " S h ® ® ^ o ® ® - > 3 S j» g O » •§ « J ® i «i • n A C ™ S- « p O Q £ «- 2 oo p. o a > i. •E o. 'M 2ftd Odloffie mm Ne usnjale pele ampak samo pa L na pete! Razlogi: Sledenje in zdravje To )e razum in napredek! 324 Najvarnejše in najboljše naložite denar pri Ljudski posojilnici v Celju 1.............. regisirovan! zadrugi z neomejeno zavezo " - 1 1 v lastni hiši, Cankarjeva ulica št. 4 poleg davkarije ^nnitnnHiBiuuiiiiifflniiiiiiniiitiiiiiHiiiiiiiiiiiiitk. iiiiiiiuiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimm. Stanje hranilnih vlog nad Posojilnica Je kot Za hranilne vl°90 *ama Poleg rezerv in hiS nad 3000 kmetska zadrnga zastavo pod najngodne]« članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem. prosta rentnega šimi pogojL davka HHimiiiiiniiiiiinuiiiuiiiiiiiiiiratiiiiiiininiiiiiiiiir viiiHiiimiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiHiiiiiiiiiiiir Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin, poslovodja v Mariboru. — Urednik: Januš Goleč, novinar v M ari* boru. — Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Januš Goleč, novinar v Mariboru. velikonočna priloga „Slov. Gospodarja" *« i ^ c\ i» K) Mm M Janez K. Vrežo: Velikonočni koledar. Premagana in zlomljena je tudi le* tošnja strašna zima, kakor je ne pomnijo najstarejši ljudje in tudi stoletja ne. Zginil je sneg, ki nam je bil za nekaj dni popolnoma zaprl ves promet, porušil mnogo streh in pod svojimi plazovi pokopal marsikatero žrtev. Debeli led, ki je kakor z železnimi okovi pokrival ribnike in jezera ter potoke In reke, se je pod toplimi solnčnimi žar ki tako dolgo solzil, da je vendar preminul. Zimska smrt se je umaknila novemu življenju. Zvončki, trobentice In marjetice so se pred krutim mrazom zadosti dolgo skrivale pod zemljo in so še le sedaj prilezle na dan. Tudi kratkočasnim škorcem ter drugim pticam selivkam se ni zljubilo k nam, dokler se nismo otresli zime — starke. Zdaj pa že veselo prepevajo in kmetu kratek čas delajo, ko se na polje poda, da orje in seje, in ko v sadonosniku in vinogradu pripravlja podlago za dobro in bogato jesen. V tem veselem času prebujenja k novemu življenju obhaja sv. Cerkev svoj največji in najpomembnejši praznik velike noči ali vuzma na kolikor le mogoče slovesni način. In kako bi tudi ne? Saj so že davno pred Kristusovim rojstvom ravno v tem času obhajali Izraelci svojo veliko noč ali pasha z lepimi slovesnostmi v templju in z za-,vživanjem pečenega enoletnega jagnje ta, grenkih zelišč in opresnih kruhov na svojih domovih in sicer v hvaležni spomin na rešenje iz egiptovske suž-nosti, vspodbudo, da se še z večjo ljubeznijo oklenejo Boga in spolnjevanja njegovih zapovedi ter da se še bolj u-trdijo v zaupanju na prihod že v raju obljubljenega Odrešenika. Ta Odrešenik je prišel v podobi otroka, je 33 let na zemlji ostal, nebeško lepo učil in ljudi k poboljšanju življenja napeljeval ter s svojimi čudeži in prerokbami dokazoval svoje božje poslanstvo, božjo veljavo, moč in slavo. ¡Trdovratni judje pa, ki so pričakovali le osvoboditelja izpod rimske oblasti, ne pa rešitelja duš iz sužnosti greha, so ga zasmehovali in zaničevali, ugovarjali njegovim naukom in njegove čudeže pripisovali satanovi pomoči ter niso mirovali, dokler ga na križu ne umorijo, v nov v skalo vsekan grob položijo in ta grob z velikim kamnom zakrijejo in z močnim oddelkom vojakov zastražijo. Toda tretji dan po svoji smrti je premagal Kristus smrt in grob ter se je že na dan vstajenja prikazal Mariji Magdaleni in pobožnim jeruzalemskim ženam, v Emavz potujočima učencema in v Jeruzalemu zbranim apostolom in v štiridesetih dneh pred svojim vnebo-hodom še mnogoterim drugim ljudem. Izpolnila se je nad njim prerokova beseda: »Ne boš pustil svojemu Svetemu gledati trohnobo« in izpolnil je on svojo lastno obljubo: »Poderite ta tempel in v treh dneh ga zopet postavim. Glejte, gori v Jeruzalem gremo in dopolnilo se bo vse, kar so pisali preroki o Sinu človekovem. Izdali ga bodo namreč poganom in ga bodo zasramovali in bičali in pljuvali nanj; in ko so ga bičali, ga bodo umorili; tretji dan pa bo zo pet vstal.« Apostoli, ki so bili nepod kupljive priče resničnega vstajanja Gospodovega, so po prihodu Svetega Duha brez strahu nastopali pred veli kim zborom in samozavestno govorili za sv. Petrom »Jezusa Nazareškega . . ste vi na križ pribili in umorili ... a Bog pa ga je obudil; tega smo mi vsi priče!«, in s to veselo resnico so se podali križem sveta, jo povsod oznanje-vali kot temeljno resnico krščanstva ter za njo tudi pretrpeli mučeniško smrt. Sv. apostol Pavel je po vsej pravici trdil, da je vstajenje Gospodovo največji čudež in najtrdnejša podlaga naše vere ter najboljše jamstvo za naše prihodnje vstajenje in je zato zapisal odločno besedo: »Vstal je Kristus od mrtvih! — Ako bi pa ne bil vstal, bi bilo prazno naše oznanjevanje, prazna tudi vaša vera!« Vsled tako neovrgljivih dokazov in vsled tako neustrašenega oznanjevanja vstajenja Gospodovega so začeli verniki moliti: »Verujem ... v Jezusa Kristusa . . ., ki je trpel pod Ponci-jem Pilatom, križan bil, umrl in bil v grob položen; šel pred pekel, tretji dan od mrtvih vstal.« Da ostane med verniki vedno bolj živ spomin na to neizpodbitno zgodovinsko resnico, so že a postoli vpeljali obhajanje nedelje mesto judovske sobote, ker je Kristus ravno v nedeljo od mrtvih vstal, in so vr hutega kristjani že takrat začeli slaviti posebni praznik v spomin na ta največji čudež približno v tistem času, v katerem ga obhajamo mi, ter ga imenovali ali pasha ali edino veliki dan in tudi praznik vseh praznikov. Skraja so ga obhajali ves teden kakor en sam veliki praznik, v poznejših časih je Cerkev omilila to navado in je dovolila najnujnejša opravila od srede naprej, dokler ni celo proslavo omejila na velikonočno nedeljo, pondeljek in torek. Razvilo se je tekom stoletij še danes navadno praznovanje, ko duhovnik * svojih velikonočnih molitvah vedno ponavlja veseli vsklik: »Gospod je rei. vstal od mrtvih — aleluja« in ko pri velikonočni procesiji in tudi drugače množice vernikov veselo prepevajo: »Zveličar gre iz groba — ob moč je smrt, trohnoba — velikonočno Jagnje bil — za nas je drago kri prelil. Otet je človek, rešen — in v brezdno satan tre-šen. Zgubila smrt je svojo moč, odprt je grob in kamen proč.« Toda kedaj ravno so obhajali prvi kristjani svojo veliko noč? Saj tudi šq danes nI ta največji praznik tako stalen in nepremakljiv, kakor Božič, ki pride vedno na 25. december, ali kateri koli drugi god, ki ga obhajamo vsako leto isti dan v mesecu, ampak se obhaja zdaj to, zdaj drugo nedeljo med 22. marcem in 25. aprilom. Večina onih kristjanov, ki so bili prej judje, so se tudi po izpreobrnjenju držali judovske ga obhajanja velike noči in jo praznovali dne 14. prvega judoskega meseca nizana, ki sega približno od sredine na šega marca do sredine aprila, in sicer brez ozira na to, kateri dan v tednu je ta 14. nizan. Vsi drugi kristjani pa so se držali nedelje po judovski veliki noči in so se v petek pred njo spominjali trpljenja, smrti in pogreba Gospodovega, zavedajoč se, da je Kristus resnično v petek umrl in naslednjo nedeljo od mrtvih vstal. Veliko so si prizadevali voditelji kristjanov, da bi dosegli v tej reči potrebno zedinjenje. Sv. mučenik Polikarp se je okoli leta 160 podal v tej zadevi iz Azije k papežu Anicetu, da se dogovorita, pa se jima ni posrečilo. Vzhodni kristjani so se namreč za svoje praznovanje velike noči z judi sklicevali na neko sporočilo sv. apostola Janeza, za-hodnji pa na sv. apostola Petra in Pavla. Kakih 40 let pozneje je posebno papež Viktor I. prav odločno nastopil proti prvim in jim zagrozil z ostrimi kaznimi. Toda še le dobrih sto let za njim se je doseglo na cerkvenem zboru v Niceji določilo, da se ima obhajati velika noč vsepovsodi »isti dan in isti čas«, ki ga bo papež vsako leto pravočasno oznanil na vse strani. Isti dan naj bo nedelja in isti čas nedelja po prvi pomladanski polni luni ali ščipu. Toda tudi s tem še ni bilo doseženo popolno edinstvo, ker so na vzhodu drugače preračunavali pomladanski ščip in drugače na zahodu in se je tako zgodilo, da so 1. 387 v Aziji in Afriki obhajali veliko noč 25. aprila, pri nas pa že 1. marca. Še le po razgovoru milan-kega nadškofa sv. Ambroža z aleksan Irijskim škofom Teofilom se je začelo notno postopanje v določevanju veli-onočnih praznikov in se je po celem rščanskem svetu uveljavil isti kole-ar, po katerem se ima obhajati velika ioč v nedeljo po prvem pomladanskem čipu. Kateri pa so se še vkljub temu ržali svoje trme in z judi obhajali svo o velikonoč 14. nizana, so veljali kot azkolniki (štirinajščaki ali kvartode-imani) in bili izobčeni iz družbe pra-.overnih kristjanov. In od tistih dob? Naši pravoslavni •ratje, ki so bili z nami združeni še do asov sv. Cirila in Metoda, se povečini e zdaj držijo starega koledarja ter oblajajo svojo veliko noč približno deset Ini za nami. Vroča želja nas vseh je >a, da se, kakor v drugih rečeh, tudi v :ej zadevi z nami zedinijo, in so si tudi ozadevno najveljavnejši možje že velijo prizadevali posebno med svetovno /ojno in še v tekočem letu. Istotako so pa že tudi premnogi in v 'seh stoletjih premotrivali misel, da d se velika noč obhajala vsako leto na 'sto nedeljo in sicer ali v nedeljo po ačetku pomladi ali pa prvo nedeljo v iprilu. Če bi se glede obhajanja tega Po Halozah sem nabral leta 1928 precej narodopisnega gradiva; nekaj zapiskov priobčujem v teh črticah. VELIKONOČNI OBIČAJI. Presmec. Na Vincekovo jutro pred ;olncem ureže vsak gospodar par trsov n jih dene »frišat«, da se prepriča, kačo bo trta gnala. Če na Vincekovo s ;trehe curlja, bo dosti vinske kapljice. >Rože«, ki jih. od Vincekovega »friša-;o«, povežejo v presmec. Navadno so ^resmeci mali, nekateri pa nosijo v cer cev k blagoslovu visoke presmece, ki ,ih okinčajo s trakovi iz papirja. Pres-nec je sestavljen iz matprike (mapri-ce), drena, crense, borovice, brinja in ¡ve. Nekateri nesejo borovico s korenino vred k blagoslovu ter blagoslovljeno posade v vinograd. Nekaj presmeče-vih vejic sežgo po hišah, »da hudi duh hcoj ne pride«. Mapriko izmaknejo iz presmeca ter jo po blagoslovu zataknejo v vinograd ali na njive. Presmečev les rabijo za razne stvari. So gospodinja »z&čimbo« (zdseko) dela, položi na dno posode križ iz presmeca, na vrh tri križe iz presmeca in pa tri oglje iz ognja, ki ga blagoslovi duhovnik na velikonočno soboto pred cerkvijo. Ko preti nevihta, zmečejo burklje na križ pred hišo, v peči pa sežgo malo blagoslovljenega lesa iz presmeca. (Sv. Barbara v Halozah.) Ko fant prinese presmec iz cerkve domov, ga vrže na streho. Če tega ne bi storil, bi strela u-darila. (Sv. Marjeta na Drav. polju, Sv. Barbara.) Viizem ali Velika noč se tudi v Halozah slovesno praznuje. Idi pred veliko nočjo iz Ptuja proti Spuhlji! Ob halo-ški cesti se vrstijo Zabovci, Markovci, praznika doseglo zedinjenje s pravoslavnimi, bi imeli pri nas po vsej državi isti koledar in istočasne praznike; če pa bi ga obhajali vsako leto enoisto nedeljo, tedaj bi se tudi vedno isti dan v mesecu obhajal vnebohod, binkošti in Telovo ter bi ostalo število nedelj po binkoštih in v predpustu vedno enako. K sklepu tega velikonočnega razmo-trivanja pripominjam, da najdeš v vsa kem večjem koledarju veliko noč preračunano za mnogo let naprej in ti jo po tem viru napovem za celih deset let naprej z vročo željo, da jih, ljubi čita-telj, vse prav zdrav in zadovoljen vča-kaš in preživiš. Velika noč bode: leta 1930 — 20. aprila; leta 1931 — 5. aprila; leta 1932 — 27. marca; leta 1933 — 16. aprila; leta 1934 — 1. nrila; leta 1935 — 21. aprila; leta 193G 12. aprila; leta 1937 — 28. marca; leta 1938 — 17. aprila; leta 1939 — 9. aprila in 1. 1940 — 24. marca. Če si pa, ljubi prijatelj, podjeten in radoveden, kako se vse to lahko tudi brez koledarja preračuni in najde in če treba tudi za sto let naprej ali nazaj, pa se prilično obrni na — upravo »Slovenskega Gospodarja« v Mariboru, ki bi ti potem enkrat celo reč razvozlala v našem priljubljenem listu. Nagošenci, Stojnci, Bukovci, ob ormoški pa Borovci, Prvenci, Streaci. Tipi obcestnih vasi, kjer se skrivajo še starinske hišice. Viizem je velik praznik. Zato pa se je treba nanj lepo pripraviti. Hiše in hišice čedno pobelijo, dekline pa jih poslikajo od znotraj in od zunaj. Za to delo rabijo »kolomere« (patrone), ki jih same izdelujejo. Nekatere jih pro dajajo tudi na ptujskem trgu. Tudi na Slovaškem opravljajo to delo ženske. Znane so lepo poslikane slovaške kmečke hiše, a tudi naše ne zaostajajo. Motivi slikarij so različni: stilizirane vrtnice, klasje, nageljčki, druge poljske rože, najdemo pa tudi moderne vzorce, stilizirane lilije. Barve so jako pestre. Nekaj motivov je preslikal učitelj g. A. Smodič za ptujski muzej. Zunaj je poslikan navadno samo spodnji rob stene, ki ima spodaj ob tleh bordure v raz nih barvah, navadno so črne. Za prihod vuzma je vsa hišica svatovsko pripravljena, koliko poezije in lepote je v taki čedni kmečki hišici! Tudi v Halozah vse hiše osnažijo in operejo. Toda navade, da bi dekline slikale pred veliko nočjo hiše, tam nisem zasledil. Od blagoslovljenega ognja si vzamejo moški ogljene za začimbo seboj (glej zgoraj!), da v njo vloženega mesa ne popadejo črvi. Na velikonočno soboto že ob 9. uri dopoldne začno streljati z možnarji in pištolami. Duhovnik hodi v vsako občino blagoslavljat velikonočno jagnje h križem in kapelicam. Obdarujejo ga s pisankami in klobasami ter dajo od vsake košare po 1 Din. Po blagoslovu ženske v tek, kajti katera prej pride do mov, se omoži. Košare pokrivajo z namiznimi prti, pisanimi rutami in peča-mi. Zvečer pa zagorijo po Halozah in na Dravskem polju »viizemance«, »vuze-nice« (kresovi). Eni jih kurijo zvečer, drugi zjutraj. Kupe suhljadi razvrstijo v obliko križa, monštrance ali pa po vrsti. Pri vuzčnieah pojejo, streljajo, i-grajo ter skačejo preko ognja. Za »že-gen« speče jo ženske »bidrih« (šartelj), potice nadevane z rožiči in orehi, po vilice iz zvitega testa in nadevane s cimetom, posušenim grozdjem ter orehi. Na veliko noč gredo gospodarji takoj od cerkve ter pokladajo živini. Vsak vol, konj, krava, vsako živinče in pes dobi kos blagoslovljenega kruha. Samo mačka ga ni vredna. Narodna noša se v Halozah ni več o-hranila. »Le fantje pridejo na veliko noč k večernicam še v slovenski ali hrvaški narodni noši«, pravi moj izvesti-telj. Hrvaška narodna noša je pač tudi haloška, saj so tudi po Halozah nosili brgeše. Pisanke barvajo sedaj vse rdeče. Nekateri navežejo na jajca deteljico. Prej so jih z oljem popisali, napis je bil navadno: Veselo alelujo! Botri delijo otro kom pisanke (jajca), drugače jili v Halozah o vuzmu ne obdarujejo. O veliki noči morajo otroci botrom roke poljubljati. Seveda ciganijo tudi v Halozah fantje dekleta za pisanke. KOP. Veliko znoja prelije Haložan v vinogradu. A trdo delo je združeno tudi s poezijo. Saj je že naš pesnik Oton Zupančič nekje na to opozoril. Če najde kopač pri prvi kopi mravljo, bo vse leto žalosten, če kačo, ima sovražnika, če kuščarja, jezo. Tudi rdeče mravlje pomenijo jezo. Ko kopači do vrha «kopljejo, se kotajo v grabo. »Oštr&č« je pa mož, ki kolje špiči. Ta mora ob kopi do biti cvrtje. Ko gre Haložan prosit, delavcev, pravi: »Dva kopat, eden oštrit, dva, tri, štirje pa razurit.« »Razuriti« je zaničljiv izraz za rezanje trsja. — Ko si zvečer ob delopustu počinejo, zapojejo angeljsko češčenje. Nato si motike »striižijo« in s tem ves trud pustijo na zemlji v vinogradu. Za kopače skuhajo ječmenovo kašo, v kateri so skuhane svinjske noge. SV. JURIJ. Sv. Jurij je pomladanski junak. — Pred solncem utrga gospodar divji ši-pek in ga naveže na križe na oknih. Popoldne navežejo Jiireka (kakega fantka) z bukovim listjem, za pas ima vrbovo skorjo. Gonijo ga od hiše do hiše. Pri tem običaju piska kak fant. na pastirsko žvegljo. Če še ni ozelene-lo, mu navežejo namesto bukovega li-> stja bršljana. »To je znak veselja nad' pomladjo«, pravi moj poročevalec. Po hišah dobijo piti, južino, jajca ali denar. Jiireka in godce pogostijo. Navadno imajo godci »šestke« (žveglje z 6i luknjicami). Te žveglje doma izdelujejo. — V jeseni 1928 sem zagledal na travniku pri Podlehniku odraslega pa stirja, ki je piskal na žvegljo. Stopim k njemu ter ga opazujem. Piskal je razne melodiie — med njimi tudi moder- Haloške narodopisne črtice. Dr. Fr. Kotnik. ne. Čudoma sem opazil, da je slepec. »Pa zakaj piskate?« — »Ne vidim nič. To je moje edino veselje na svetu.« — Znana je haloška: »Sv. Juri v grabi kuri, konja peče v r . . si meče.« Pri Sv. Marjeti na Dravskem polju pa pojejo (govorijo) pastirji: »Pridi, pridi, sveti Juri, gor na bregi nan zakuri, skoro bomo krave pasli, nemarno kaj v jasli djati.« Jurjevanje je pri nas Slovencih še močno razširjeno — seveda ne mislim jurjevanja na ljubljanskem gradu, kar je moderen ljubljanski običaj. Najbolj znan je menda belokranjski zeleni Jurij, ki so ga vodili že po Dunaju in drugod. Saj ga je tudi pesnik Oton Zupančič ovekovečil v svoji pesmi. Pisal pa je o njem Ivan Šašelj v Bisernicah I. str. 18S si.: Prošel je prošel, pisani vuzem, Došel je došel, zeleni Juraj Na zelenem konju Po zelenem polju« itd. Sliko zelenega Jurija je objavil Ša-Šelj v II. zvezku Bisernic na koncu knji Januš Goleč: Kedo nosi v Sloveniji na veliko soboto k blagoslovu velikonočno jagnje? Praznično oblečena — mlada dekleta. Radi upanja polne mladosti je povsod navada, da se razletijo po blagoslovitvi deklici s kolikor mogočo naglico vsaka na svoj dom. Prva v fari na veliko soboto od blagoslova doma — prva tisto leto nevesta, tega pregovora se oklepa naš dekliški naraščaj že iz davnih časov. Pustišekova posest v kotlini ob velikem potoku je uživala sloves bogastva ter ugleda daleč na okrog. Pri razsež-nem gruntu, gozdovih in dveh vinogra dih še mlin na štiri tečaje in ni šment, da bi ne bilo vsega v obilici pri hiši! Od Pustišekovih sta nesli na veliko soboto k blagoslovu v župno cerkev dv"> dekli do vrha polni korbi. Velikonočno jagnje so jedli pri tej imenitni hiši celi teden po praznikih in sicer vsi od najmanjšega pastirja do hišnega gospodarja pri skupni mizi. Pustišekov »žegen« je hitel na z novimi rutami pokritih glavah v cerkev v lepo okinčanih košarah, ki sta bili z vrhoma polni ter pokriti s snežno belima prtoma. Po komaj končanem blagoslovu je bila vsako leto tekma z žegnom, ki je presedala gospodarju Pustišeku. Vsako leto pred velikonočnimi prazniki se je postavil pred vprašanje: Zakaj mora ravno mladostna ženska z žegnom in zakaj je v navadi korba ali košara in ne koš? Prastara navada je, da nosijo dekleta jagnje k blagoslovu. Za slovesne prilike je korbica in ne koš! Vsega tega se je zavedal stari Pustišek, a kljub temu je prelomil 3 staro slovensko dedščino. ge. Pa tudi naš dr. Josip Pajek obširno poroča o našem zelenem Jurju v Črticah iz duševnega žitka štajerskih Slovencev na str. 63—65. Še bolj pa je razširjeno sprevajanje zelenega Jurja pri Hrvatih in Srbih. Pred nekaj leti sem čital v časopisih, da je učiteljstvo na Laškem uvedlo med mladino zopet staro jurjevanje, o katerem že poroča Orožen v knjigi: »Das Bistum und die Diözese Lavant IV. 2. Dekanat Tüffer« str. 230. Tam kjer je ta običaj že izginil, se da med mladino gotovo zopet uvesti. V »Slovenskih običajih« je M. Majar-Ziljski (Slov. Bčela« 1851 str. 108—107) lepo opisal, kakor se praznuje »Šent-jurje« na Koroškem. Saj je znana šent jurjevska koroška: »Sveti Šentjuri potrka na duri, ma eno hvačo zeleno eno rudečo. Je šele pršu v deževo, je ga že vse vesevo, tičice v grmovji, kukovca v bukovji. Rumene rožice lepu cveto, se sveta Šentjurna veselo.« Sv. Jurij je pri vseh Jugoslovanih in tudi drugod pomladanski junak. Samski mlinar Franc je služil že nad 30 let pri hiši. Za gospodarjem, babico in gospodinjo je bil pri Pustišekovih — najbolj vplivna in mogočna osebnost. Je bil sicer že bolj jesenski po letih, pa krepko ravne postave ter čedno oblečen ob prazničnih dnevih. Dekleta so 0-bešala oči nanj, ker je bil prikupljive zunanjosti in petičen. Franc je bil sicer skoro vsak pustni čas ženin, po pepel-nični sredi — fant! Še v trdi zimi sta sklenila gospodar !n mlinar pogodbo, da bo nosil Franc za nagrado nove velikonočne obleke žegen v cerkev v košu. Ženske si niti razložiti niso znale dejstva: mlinar plete v zimskih večerih koš iz popolnoma belega šibja v vseh mogočih vijugah ter vencih. Ko je bil lepo spleteni koš gotov, je nekam zginil in vsa tozadevna povpraševanja radovednic so bila zaman. Na veliko soboto zjutraj je postavil stari Pištint iz jarka koš v vežo pri Pustišekovih. Vse je gledalo mlinarjevo pletenje, ki je bilo okrašeno z zlatim, rdečim, modrim in zelenim papirjem. Od zadaj je bilo pritrjeno na šibje zlato jagnje in pod tem napis: Alleluja! Pištint je izsekaval iz raznobai*vnega papirja peče za božične jaslice in se mu je tudi mojstrsko posrečila okrasitev velikonočnega koša. Ko je bil zagonetni koš doma, je pov-daril gospodar ženi in deklam namen te za veliko soboto izredne posode. Pustišeku se ni upal na glas ugovarjati nikdo. Da so pa prekuhavale babnice srd na koš po tihem, to ni brigalo ter bolelo ne gospodarja in ne njegovega žegnanskega izvoljenca Franca. Mati je naložila koš v jedilni shrambi že koj velikosobotno popoldne z me- som, jajci, hrenom, kruhom ter poticami prav zvrhoma. Težko naloženega jt lepo prekrila. Pred pričetkom večernic je prišel no vooblečeni Franc po pripravljeni žegen Saperlot, se je trudil, predno je oprta! koš brez pomoči. Ko je prestopil hišn prag, so zagrmeli topiči z griča na gos podarjevo povelje. Cela fara se je zazijala v prikazen moški nese žegen v — košu. Ženske st se smejale novotariji, moški so napra vili Francu špalir, ko je korecal s tež kim košem izpred cerkve pred glavn oltar. Odložil je koš, si obrisal pot ii menil sam pri sebi: Presneto težko sen nosil. V košu mora biti več nego za dv( korbi. Letos bomo jedli žegen! Je že ta ko volja gospodarjeva in nova oblek; tudi ni pes! Po večernicah je bil blagoslov. Ko j-stopal gospod župnik na lečo, da bi bla goslovil od tamkaj velikonočno jagnje so začele odkrivati žegnarce korbe, d* se blagoslov bolj prime in dalje drži Od vseh občudovani Franc je odgrni celo površje koša, da bi odnesel najve. blagoslova, kakor ga pač rabi imovit; Pustišekova hiša. Komaj je bil konča) obred blagoslovitve, ženske pri cerkve nih vratih ven iz cerkve in proti domi z vso naglico. Franc je postavil težk koš s tlaka na cerkveni stol, da ga j lažje naložil na rame. Počasi je stopa po cerkvi v zavesti, da so uprte van oči vseh. Pred cerkvijo so gruntarj glasno hvalili mlinarja, ki je pogrun tal z lepo okrašenim košem nekaj čiste novega in umestnega za resnosnost te slovesnost velike sobote. Pri pogledu na Pustišekov koš je — sklenil marsikateri gospodar, da bode za prihodnje velikonočne praznike za vrgel korbo in se oprijel koša. Z bog znaj od kedaj podedovano navado žeg nanskih košar je bilo pri za res posestnikih pri kraju. Cela procesija ljudi je spremljal; Franca na slovesnem povratku. Rado vedna deca je silila h košu, ker so je vabili pisani papirnati okraski in po sebno še tako ljubka — zlata ovčka. Mlinar je bil ves poten pod koševe težo. Kaj potne srage pri toliken spremstvu, ki mu je pelo na glas in otl krito: Ilozana! Med večernicami je nekoliko porosi' rahel dež pot, da je bila slinasta in j( spodrkavalo. Franc je sopihal previdno, da bi ne oštrafotal s kakim prenag lenim korakom tako hitro nažete slave. Polzke brvi preko potoka se je bal pa jo je zmagal srečno in odmeril kon. ke bolj korajžno. Kmalu za brvjo so se poslovili od da nes tolikanj zmagovito srečnega Franca Brezovljani, ki so krenili na levo Mlinar je zavil med častitkami na desno navkreber z domačimi. Še na hribček in od tamkaj do doma. Na sredini od dežja slinastega klane ka je zaklical Francu v slovo stari Dre tar: »Dobro si jo iztuhtal s košem. Babe se jezijo, mi moški smo za koš in zs moškega žegnarja!« Gromeča pohvala iz ust čislanega kmetskega modrijaša je zarajala Fran cu po duši. Kar z enim prav dolgim korakom je hotel doseči vrh klanca. Nesreča — nesrečna — pri pogonu v daljši korak se je izmuznila ruča iz zgornje luknje na košu, blagoslovljeni tovor se je izravnotežil, zasuknil zmagoslavnega nosača na levo, nazaj in po tleh--. Spodrsnil je Franc, se zložil jv novi obleki po slinastem blatu, nanj ¡je padel koš, Iz tega: potice, kruh, meso, hren, jajca in nazadnje se je zako-lalila po klancu navzdol proti brvi --|>rav debela lesena klada! Ženske so zakričale pri pogledu na nepredvideno nezgodo, pa buknile v i lasno zanicljiv krohot, ko so zagleda-> poleg blagoslovljenih jestvin — velikonočno klado! Brezovljani, ki so bili že na hribu, so fcrzeli na mesto spodrka in se zgražali aad — klado. Franc v novi obleki, koš v zlato pisani opremi — pred trenutki na konju fclave — sedaj na psici občega zasme-ha! »Še berač ne nese klado na veliko so feoto k žegnu, pa si je dovolil to prevaro v skoro zlatem koSu bogati Pusti-fiek!« Tako so zmerjali vsi, ki ao bili očivid ci klade, ki se je izkotalila na veliko Boboto zvečer iz gruntarskega —Pusti Čekovega koša! «j' >?; Kako je pobral oblateni žegnar mlinar koš in jestvine razven usodepolne klade in dosegel dom, nam ni znano. Ko je bil v veži, je že grmel gospodar in podil od hiše te frdamane babe, ki so osramotile njega in hišo pred celo faro. Kot beli dan jasno je bilo, da so podtaknile domače ženske težko klado iz maščevalnosti. Hotele so vsiljivemu mlinarju obtežiti s trdim lesom velikonočno jagnje, vendar mu ne nakopati popolnega poloma komaj pridobljene slave pred toliko jezičnimi ljudmi. — Franc bi naj bil nesel klado v pokritem košu od doma v cerkev in nazaj, to je bil cilj prvotno domenjene osvete. —■ Vkljub resničnim izgovorom sta morali obe dekli na veliko soboto v noč in za vselej od hiše. Kaj je bila kazen odpovedi in izgona v primeri z ljudsko jezičnostjo, ki je glodala desetletja na Pustišekovi velikonočni kladi. Že po preteku par tednov ni nikdo po fari več rekel: »Grem v Pustišekov, ampak v — Kladarjev mlin!« Od ponosnega Pustišeka do po ženski krivdi osramočenega Kladarja, to je bolelo in grizlo do smrti gospodarja in mlinarja. V krajih ob Sotli ni prodrl do danes velikonočni koš na fantovski rami, am pak smo ostali pri korbah in košarah na dekliških glavah. v v še iz Bukovine pestre in za oko tolikanj prikupljive narodne okraske, katere upodablja že skozi desetletja na velikonočne pisanke. Prikupljivo posli kana jajca si sam videl in tebe bo bolji zanimala ta, ki ti jo bom zaupal kar,< zdaj-le: Kako in kedaj je upeljal Hotvan svo? jo velikonočno obrt po celem Pohorju; mi ni znano. Možakar je že star nad 7GC let. Dejstvo je, da je zalagal veliko let^ pohorska dekleta s pisankami. Za revnejše je imel priproste izdelke, za bogatejše v vseh stopnjah umetniške izpeljave. Darilca je razpečaval od 1 de-setice do 1 goldinarja. Kar polne bisa-ge jih je raznosil ter razprodal pred ve likonočnimi prazniki. Izkupil je vsako leto precej, a se ni povspel v imetju nad to razdrapano kočuro. Lojz spada med takozvane pohorske Šivarje. Po celem Pohorju naletiš na samske manjše posestnike, ogljarje, hlapce, ža garje in obrtnike, ki so po parkrat na leto šivarji. Po tri in še več mesecev garajo ti posebneži liki nema živina. Ko pride njegov čas, se poda v krčmo. Ostane tamkaj po eden — tudi več tednov noč ter dan. Pije, malo je in spi, dokler ni zadnji krajcar v krčmarje-vem žepu. Tem alkoholikom pravimo na Pohorju, da šivajo — ne popivajo in radi tega so šivarji in ne —pijanci! Po do zadnje zašitem cvenku se poda ši-var na delo in po preteku gotovega časa ga ponovno izvabi šivarska strast. Šivar Hotvanov Lojz je bil dolgo let v najvišjih čislih pri kmetskih dekletih. Tajnost njegove velikonočne umet nosti je bila dolgo zakopana v dekliško molčečnost tako globoko, da so bili fan tje prepričanja: dekliči barvajo lastnoročno piruhe. Pravega pisaniškega u-metnika so odkrili slučajno in radi tega njegov srd na duhovnike in učitelje. Je že bilo pred leti, ko se je založil Hotvan z vsemi vrstami velikonočnih pisank. Na cvetno nedeljo je oprtal bi-sago z jajci in hajdi na »kšeft« iz Vuh-redške grabe proti Ribnici in Št. Lovrencu. Zvečer na cvetno nedeljo se je oglasil pri Oprešnikovih nad Št. Lovren-com. Naletel je tamkaj na povabljeno učiteljstvo in lovrenškega g. kaplana. Originalnega ogljarja je povabila druž ba v veselo sredino. Zaupal je veseljakom marsikaj iz zaloge doživljajev, za Boga ni črhnil niti z besedico, kaj raz-naša v bisagi. Gospoda si je pomežika-la radi trdovratne skrivnosti in zara-jala s kupicami v Hotvana. Lojz je pil in pil — naenkrt se je čutil šivarja, samo tokrat zastonj. Zjutraj se je prebudil na klopi za pečjo. Bisaga je bila v redu in nedotaknjena. Postregli so mu z obilnim zajutrekom in zopet na pot do Oplotnice in nazaj. Raznašalni posel je opravil hitro, ker je šlo le za razdelitev naročil. Za vsako hišo so bile pisanke skrbno zavite v slabšem, boljšem in celo v zlatem papirju. Dobrodošli Hotvan lepo pisanko, dekle denar in naprej, dokler ni bila prazna zaloga; Pod podružnico Sv. Treh kraljev * župniji Tinje je bil srečni piruhar na:- jJanuš Goleč: Doživljaj pisankarja. Prav lepo znamenje Gospodovega velikonočnega vstajenja in začetka spomladi je pisanka. Mlado dekle uroči .fantu pisano pobarvano pisanko, fant .vrne darilce s papirnatimi cvetkami in z izreki opremljeno oranžo. Izmenjava pisank je na Slovenskem prastara navada. Dekliške pisanke so bile za mojega spomina v letih 1900 do 1905 v pohorskih krajih od Oplotnice pri Konjicah do Vuhreda v Dravski dolini umetnine. Sem bil še bogoslove«, ko nam je pokazal rajni profesor in zgodovinar dr. Avguštin Stegenšek pohorske pisanke. ¡Zbral jih je po raznih krajih Pohorja in jih oddal kot pristno narodno umetnost v takratni škofijski muzej v Mariboru. Dekliški velikonočni spominki fco bila kokošja jajca. Glavna spodnja barva je bila ali: rdeča, modra, zelena Itd. Prevladajoča barva je bila izpraskana v najlepše narodne okraske, ki bi delali čast vsakemu umetniku. Iz- Eraskani okraski so ostali beli ali po-arvani na glavno barvo v najbolj pe-Btrih, res lepih, vabljivih in z velikim okusom izbranih bojah. Profesor dr. Stegenšek je bil resnega mnenja, da so vse pisaniške pohorske narodne umetnine delo ene priproste roke, ki jih raz-pečava med kmetska dekleta. Leta 1912 sem obiskal kot kaplan na Remšniku Ribnico na Pohorju. Ob tej priliki sem se seznanil z znanim preva jalcem Sienkijevičevih leposlovnih del že rainim Podravskim, ki je životaril priprosto kmečko življenje v ribniški fari. Na povratku me je spremljal po Vu-hredški grabi. Na ovinku je postal, pokazal proti kočuri nad jarkom s pripombo: »V tej-le bajti se skriva umetnik za velikonočne pisanke Hotvanov Lojz. — Ako te zanima, lahko pogledava, kaj zna priprost drvar in ogljar.« Ker je bila kajša ravno nad nama, sva stala hitro pred njo. Star in bradat mož je zlagal drva v kopico. Podravski je poznal Hotvana in mu kimal bliže. Starec je prišvajdral k nama in meril mene zvedavo ter nezaupljivo. Prijatelj mu je začel trobiti v napol ogluše-lo uho zanimanje za njegovo umetnost. Stari Lojz je pljunil prezirljivo, pokazal na mene, odločno odkimal in se odstranil proti kopici. S pojasnili o narodni pohorski umet nosti ni bilo nič. Podravski me je po-cuknil za rokav in mi pokimal na odhod. V grabi sva sedla na podreno drevo in prijatelj je začel: »Ti kot duhovnik mu nisi po volji, ker sicer bi že bil razložil in pokazal, kaj da zna in kako izgotavlja pisanke. Predvsem ti moram zaupati, da Hotvan ni pravo ogljarjevo ime, ampak se piše Pokeržnik. Bolj v mladih letih je drvaril po Karpatski Ogrski in Bukovi ni, kjer se je naučil madžarščine. Po vrnitvi v domovino mu je ob priliki u-hajal našim ušesom nerazumljivi »hotvan« in odtod ljudski naziv — Hotvanov Lojz. Popolnoma sem uverjen, da je prinesel nadarjeni mladi pohorski drvar iz karpatskih krajev in posebno paden iznenada. Naklcstili so ga, da je bilo joj! Ko je ležal na tleh, so metala dekleta vanj trdo kuhana jajca s psovkami: »Ti ferdamani črni potegon, ti nas boš goljufal z navadnimi belimi jajci za drago plačane pisanke! Še enkrat se prikaži tod, po tebi bo, goljuf!« Lojz se je zvijal pod zagonetko ba-tin, zahteval pojasnila, pa bil Se bolj tepen. S težavo se je potegnil iz Tinja, sko-ro ista mu je predla pri Sv. Martinu. ¡Liki tnalo zbit se je zaklenil v svojo bajto in se zamislil na globoko. Vsa temeljita razgrebanja velikotedenskega bolečega doživljaja so se osredotočila v eno spoznanje: Pri Oprešnikovih nad Št. Lovrencom sem se ga našival, da sem zaspal pri mizi. Prokleta gospoda mi je zamenjala pisanke z navadnimi trdo kuhanimi jajci. Prekana se je lopovom posrečila, ker so jajca lepo pre-Vili in mi zabrisali vsak sum na goljufijo. Poizvedovati mu ni bilo treba, kedo in kako ga je potegnil. Fantje so se mu rogali, dekleta so mu obračala vsa sr- dita hrbet, od oboževanega velikonočnega umetnika, dekliškega zaupnika in prijatelja je lopnil po krivdi pijanosti in gospode na trda tla — pohorskega drvarja, ogljarja in kočarja! So minula leta, predno so pozabili fantiči in dekliči, kako je raznašal in prodajal Hotvanov Lojz navadna jajca za pisanke. Do Oplotnice se ni upal nikoli več. Po pisana velikonočna darilca prihajajo k ogljarju le še dekleta iz domače fare in sosednih tostran Pohorja. Med onimi, ki so potegnili usodepol-no nedolžnega narodnega umetnika, je bil baje tudi lovrenški gospod kaplan. Kedo je bil oče in izvršitelj prevare, ni zvedel nikdo. Stari sicer dobrodušni Lojz je pokazal tudi napram tebi, da še danes prekuhava jezo radi preveč debele šale na cvetno nedeljo.« ______n Podravski je končal, ločila sva se. Spoznal sem pohorskega narodnega u-metnika, čul usodo njegove obrti in mu dal prav, ker se je budovj^a podeželsko gospodo. r * Vi : a Januš Goleč: Mlin sreče. Stari Zelenik, grča iz pohorske gra-be, je prišel letos v upravo, poravnat naročnino za »Slov. Gospodarja«. Duša našega upravništva gospod monsig nor Janez Vreže je pripeljal originalnega Pohorca v uredništvo z namenom, da bi nam povedal nekaj iz starih — dobrih časov. Že koj na prvi pogled smo uganili, da je častitljivi možakar po imetju debele podlage in bogat na doživljajih. Po kratkem pozdravu se mu je koj mu dilo na vlak, češ, da je hudo naduš-ljiv in radi tega je bolj počasnega koraka. Da bi nam ne odnesel spanja, je sedel, odložil klobuk pod stol in krepko zakašljal. Bil je očividno v zadregi in radi tega sem ga vprašal: »Gospod Zelenik, povejte nam, kako ste postali tako premožni?« Ker sem brenknil na struno bogastva, se "je stari takoj zavedel denarne veljave in ugleda: »Cela graba in vse, kar je v njej, je moje. Ravno to bom zaupal koj na hitro, kar je bil pravzaprav začetek mojega imanja.« Zelenik je pozabil na vlak in na naduho, položil prikrižane roke na mizo In začel: »Pred 57 leti sem služil za mlinarja pri dolgem Zeplu, ki je bil posestnik cele grabe, kakor sedaj jaz. Star je že bil, rad je dobro jedel, še boljše pil in frfokselne« je uganjal. Zadolžena mu |fe bila cela graba, a kaj dolgovi, Zepl 0e bil pač »fokselmaher« in smrt že tu-/di ne daleč proč od njega. Norčeval se 9e iz vsega ter vsakega, nikdo od nas 'lližjih mu ni ugovarjal, ker je dajal za pijačo. Jaz sem bil Zeplov mlinar v najbolj »gornjem Arnuštovem mlinu na dva tečaja. Koj pod mlinom je gospodar krčmari! in bil seveda sam najboljši gost. Kar smo zaslužili Zeplovi mlinarji, Žagarji in hlapci, smo zapili pri njem. Pri predavanjih za gostilniško mizo je vodil dolgi Zepl glavno besedo. Največkrat smo čenčarili o hitrem obogatenju potom loterije, koje kolo je sukal tedaj vsak, ki je bil posestnik enega groša ali seksarja. Nekega večera smo zlagali loterijske številke in Zepl je poslušal naša modrovanja o sreči. Naenkrat je vstal — pljunil glasno po tleh, se razkorečil pred nami in prerokoval: »Vi mladi pobje ne veste nič, kaj je loterija in kako se je treba sigurno dokopati do njenega zaklada. Na mojo krščeno dušo zakleto, jaz znam, da je treba srečne loterijske številke namle-ti pod mlinskim kamnom in ne izbrskati iz »trampihla« (sanjske bukve). O loterijskem mlinu še ni čul nobeden od nas. Z vso radovednostjo smo silili v Zepla, naj nam za božjo voljo razodene zagonetno skrivnost. Stari je sedel za peč, si nadelaval pipo in zrli smo vanj kakor v taberna-kelj. Ko je gorela fajfa, nas je odrešil iz strmljenja s tem le receptom za prijem hitre sreče: »Loterijske številke, ki seve zadenejo, se morajo namleti na cvetno soboto od 11. do 12. ure po noči. Mlin mora biti tako skrit, da ni slišati do njega cerkvenega zvona in mimo še niso smeli nesti mrliča. Ob omenjeni uri morajo biti zbrani 4 moški. Nobeden ne sme imeti krstnega i-mena po kakem od štirih svetih evangelistov. Na papir se morajo napisati numare od ene do devetdeset. Številke, ki so izrezane na posamič, je treba pomešati z dvema litroma ovsa, ker papir sam ne gre izpod mlinskega kamna. Mešanico iz papirja in ovsa se mora usuti v grod in spustiti vodo. — Numarce, ki prifrkajo čitljive, je treba staviti. Ako ne zadenoš prvič terne, v drugič jo boš gotovo. Pri taki čudatvo-ni mletvi lazi vedno peklenšček okrog mlina z butaro brezovih šib. Ako bi poskušal kateri pobegniti, ga otepe vrag zunaj s šibami na smrt in že mrtvega raztrosi na vse štiri vetrove v solnčni prah. Slabo znamenje je še tudi, ako udari zlodej z butaro med mle-njem po vratih.« Tako nas je podučil dolgi Zepl. Verjeli smo mu vsi, ker je bil star, imovit ter preizkušen. Po tem čudnem in skrii vnostnem navodilu smo zaprli usta in i vsak je sklenil: Poskusil bom, da postanem na hitro bogat. Temeljito sem prisluškoval, izpraše-val ter dognal, da do Arnuštovega mli na ni slišati zvona ne iz Puščave in ne od Sv. Lovrenca. Kar so pomnili najstarejši ljudje, tamkaj mimo niso nesli mrliča, ker je mlin prvi v grabi in dalje naprej sploh ni in ni bilo človeškega bivališča. Težje je šlo za kratek čas do cvetne sobote z izbiro tovarišev, ki ne smejo imeti imen štirih sv. evangelistov. Tudi te sem iztaknil in: se dogovoril z njimi vse prav natanko in.pod najstrožjo molčečnostjo. Res lepa in prijazna cvetna sobota se je prismehljala. Veder večer je objel grabo, ko sem bil v mlinu pripravljen s številkami in ovsom. V Zeplovi krčmi smo čakali do pol enajstih in nič govorili* kaj in kako nameravamo. Ob pol enajstih v mlin. Da bi katerega ne premagala strahopetnost na pobeg, smo zabili vrata od znotraj z dolgimi žreblji. Krog mize smo sedli. Točno ob enajsti uri sem usul v grod številke z ovsom in potegnil vodno zatvornico. Voda je pljusknila, kolo se jc zavrtelo, kamen je zaropotal čudno močno in glasno. Po pravici priznano: strah je nas preletel vse ob bobnenju kamna, ki je sukal papir in drobil ovsena zrna. Nobeden si ni upal iti pogledat v podstavljeno korbo, ali je že frknila katera številka izpod kamna sreče. Se deli smo bledi, tiho ter nemo v mučnem pričakovanju, da bi že bila ura vražjega mlenja pri kraju in bogastvo zasigurano. Kedaj ravno je bilo, ne vem, pa pred dvanajsto uro je ubrisala peklenska roka parkrat prav močno po zabitih vratih. Udar šib nas je preplašil do šklebeta z zobmi. Ofov Jaka je hušnil po koncu, prevrnil ter razbil lampič in proti vratom. Duri zabite, v jamo pod kolo in pri odprtini za vrete-no venkaj, kjer je pljuskala voda. V temi je revež zgrešil rešilni skok iz luknje in padel tako nesrečno, da je priletel s prsami med trda tla in vrteče se kolo. Pretresljiv krik, vzdihovanje, rohljanje, voda je plaskotala, kolo se je vrtelo in klopotalo smrtno pesem neprevidnemu beguncu. Smrtna nesreča tovariša nas je toliko streznila od strahu, da smo odtrgali vrata in se raztepli na prosto. Še le drugo jutro smo izvlekli izpod mlinskega kolesa mrtvega Ofa z zdreb ljenim prsnim košem. Jaka je bil prvi mrlič, ki so ga nesli mimo Arnuštovega mlina na pokopališče pri Devici Ma riji v Puščavi'* Fokselmaher dolgi Zepl je bil prav ža testnega obraza pri pogledu na smrtno žrtev vražjega mlenja loterijskih nu-mar. Očitno ni nikdar priznal, da je bil on taisti, ki nas je strašil s šibjimi udarci po zabitih vratih. V korbi pod grodom sem dobil 13 Številk, ki so prifrčale skoro nepoškodovane iz mlina sreče. Zbral sem jih 5 od 13. Stavil prvič — nič! Drugič — bogata tema in podlaga mojemu današnjemu imanju. Od srečno pobeglih tovarišev me ni nikdar vprašal kateri po številkah. Po par letih sem kupil iz zadete terne Arnuštov mlin. Gospod profesor Matevž je bil že dolgo upokojen. Ob večjih praznikih in velikih počitnicah je obiskoval svoj rojstni kraj v Slovenskih goricah. Pri vaški kremarici Kristini je stanoval in bil na hrani. Na sprehode je hodil, z rojaki se razgovarjal in vsak dan je obiskal gospoda župnika, s katerim sta bila že stara in res iskrena prijatelja. Priljubljen je bil gospod Matevž po celi župniji, ker je bil prijazen in je znal toliko zanimivega in podučljivega pripovedovati s svojih potovanj.Ljudje so se le čudili, da tako častitljiv ter učen gospod stika za hrošči, lovi metulje, mu he, kače in razno golazen. Radi razgre-banja po naravoslovnih poljih je bil o-det gospod profesor pri domačinih s ta-jinstvenostjo. Kaj vse je znala povedati zgovorna Kristina o strašni in večkrat gnusni navlaki, ki jo nosi stari gospod s sprehodov v svojo sobo. Sicer pa je bil profesor pri krčmarici v visokih čislih, ker je dobro in točno plačeval stan in prehrano. Pri jedi in pijači ni bil zbirčen. Kristina je kmalu pogruntala nerazva-jenega gospoda, kateremu je bilo lahko postreči. Vsako opoldne je vprašal; »Dobra gospodinja, kaj bo za obed?« Naštela mu je jedilni list, kojega resnične zaloge sploh ni bilo pri navadni podeželski krčmi. Gospod profesor je ponovil vsako napovedano jed in silil: »In kaj še?« Nazadnje je pač prišla goveja juha in meso s kislim hrenom in gospod je po-tolaženo ter zadovoljno vzkliknil: »A, to pa to. Kar zadnjo točko jedilnega lista mi prinesite!« V svoji profesorski zamišljenosti se niti zavedal ni, da je eno njegovo kosilo za las enako drugemu in to celi čas bivanja na deželi. Ravno hren, ta je bil ona čudovita korenina, katero je cenil gospod Matevž nad vse. S hrenom v surovem ter kuhanem stanju si je omakal meso, znal ga pa tudi rabiti kot zdravilo pri prehladih in bolezenskih nadležnostih. In hrena — debelega, hudega in okusnega kakor pri Kristini v rojstnem kraju ni dobil gospod profesor nikjer drugod. Bogznaj kaj vse je znal dobri gospod o hrenu, ki raste tako globoko pod zemljo in pritegne vase vse najbolj žlahtne ko-vinaste snovi ter naravnost čudodelne moči. Leta in leta je zahajal upokojeni pro- Dolgi Zepl je umrl kmalu za tem. Sorodniki so se stepli za njegov posmrtni preostanek v grabi. Z lahkoto sem požel iz prepira in tožb en mlin za drugim in eno žago za drugo ter postal to, kar je bil pred leti fokselmaher dolgi Zepl.« Stara grča Zelenik je sicer zamudil vlak s povestjo o mlinu sreče, pa mi zatrdil, da mu ne bo žal zamude, ako bom zaupal cenjenim naročnikom in čitateljem »Slov. Gospodarja« po celem Pohorju znani mlin loterijske — sreče. fesor h Kristini in pel slavo domačemu hrenu. Na veliko soboto zjutraj se je odpravil gospod Matevž z gospodom župnikom na blagoslov jestvin okrog po fari. Možnarji so pokali s prijaznih gričev, ženske so tekale v prazničnih oblekah z jerbasi na glavi h križem ter kapelicam, tukaj je zagledal kakega zgodnjega hro šča, tamkaj je pahljal metuljček — ali niso bili vsi ti pisani prizori prava pred slava velikonočnega praznika! Oba staročastitljiva gospoda pa so go spodinje še pogoščale. Ker so znale za profesorjevo ljubezen — hren, je bil ta povsod na mizi. Pri vseh spomladanskih velikosobotnih prizorih, doživljajih in pogostitvah ni pozabil gospod Matevž ob zaključku obhoda ugotovitve: »Najboljši hren je le pri Kristini!« Po vrnitvi z blagoslova se je udeležil gospod profesor vstajenja in se pomudil pri gospodu župniku na kratki večerji. Že bolj v gostem mraku se je vračal iz župnišča na svoj stan. Pot je peljala nekaj časa med dvema pokopališčema. Na desno roko je bilo staro ter že davno opuščeno, na levi novo z lepo ograjo in za deželo okusno notranjo opremo. Gospod profesor se navadno ni zmenil ne za stari, ne za novi mirodvor, ker je bil koj po slovesu od prijatelja v globokih mislih pri navadni zemeljski golazni, ki ne išče večnega počitka po o-grajenih prostorih. Onega velikosobotnega večera je vzbudila njegovo pozornost prikazen na starem pokopališču. Prav razločno je videl, kako ženska oseba nekaj maha, koplje in se pripogiba k tlom, kakor bi pobirala izkopano. Groza ga je sprele-tela pri nenavadnem prizoru na veliko soboto. Pospešil je korake, kar hušnil mimo porušenega plota, a čul čisto razločno kopanje. Tisto noč se je celo zaklenil v svojo sobo in razmišljal dolgo: kaj neki je izkopavala in iskala neznanka v tako pozni uri na blagoslovljenem kraju večnega počitka. Mučne sanje so ga motile in se je prebudil zbit in nevoljen sam nase. Po pozni službi božji ni krenil k prijatelju v župnišče, ampak v svojo sobo, ker se je odločil, da bo okusil velikonoj ni žegen pri Kirstini. Sobotni sprehod po župniji je nagnal gospodu profesorju dober tek na svinjsko meso s hrenom. Prav zadovoljen se je brisal krog ust, ko mu je porinil pred ospredje želodčne blaženosti spomin —« prizor s pokopališča. Potožil je doživljaj Kristini in jo vprašal, če je že videla kedaj podobnega. Krčmarica se je u-prla z rokama ob bok, se nasmehnila in odgovorila brez prikrivanja: »Gospod, jaz sem poslala snoči deklo na staro pokopališče, da je nakopala za danes svežega hrena.« Profesor Matevž je prebledel trenutno po teh besedah. Nekako ves preplašen je momljal nerazumljivo, da je bila Kristina uverjena: gost je ni razumel. Potegnila je robec trdnejše za oba škri-ca in nadaljevala še bolj glasno započe-to razpravo o hrenu na starem pokopališču: »Veste, gospod profesor, na našem sta rem pokopališču raste že od nekdaj naj-debelejši in najokusnejši hren. Pri nas in v župnišču ga rabimo celo leto. Moja viničarka ga nosi celo na trg v mesto.« Kristini se niti sanjalo ni, kaj je razo« dela s temi besedami rahločutnemu gospodu profesorju. Matevžu se niso gnu« sili hrošči, ne kače in druga golazen, a pripovest o uživanju hrenove korenine, ki je bila izkopana globoko na pokopališču, ga je prešinila s trepetom. Leta in leta mu je med vsemi prikuhami najbolj teknil hren in on niti znal ni, odkod ta slaščica. Jeza in gnus sta ga prevzela, da je o-stavil gostilniško sobo na največje začudenje krčmarice. V farovž jo je urezal še pred kosilom in vprašal prijatelja — župnika: »Kje imaš nasajen, hren?« Gospod župnik je pokazal na staro pokopališče in mu x'azjasnil že domnevano zagonetko z besedami: »Glej, koliko hrenovega perja poganja med starimi grobovi.« •Kristinina in prijateljeva izjava sta se krili za las. Resnično in nedvomno i-stina: gospodu profesorju Matevžu je šla v slast leta in leta hrenova prikuha z domačega — starega pokopališča. Brez kosila na samo Veliko noč je poravnal gospod profesor račun pri Kristi ni in se odpeljal v mesto brez slovesa od prijatelja. V mestu so se čudili, da odklanja stari gospod profesor hren, a kako ne, ko je bil tudi ta s starega pokopališča? Gospod župnik pa je obiskal prijatelja v mestu in izvlekel komaj iz njega, zakaj je ostavil letovišče kar po pasje. Vse pomirjevalne besede, da človek ne zna, od česar se debeli in da ni na starem mi rodvoru že davno nobene človeške kosti, so bile zaman. Dobrodušni gospod profesor Matevž je zameril do smrti Kri stini in prijatelju, ker sta mu nudila desetletja najslajšo prikuho z domačega pokopališča, kjer so že bili zdavno stroh neli profesorjevi predniki. Tako je bila krčmarica Kristina ob dobrega gosta, gospod župnik ob starega prijatelja in gospod profesor Matevž ob najljubšo prikuho — hren! Januš Goleč: Najljubša prikuha. Januš Golee: Jurgec in Smuk. Pri poznem sv. opravilu na cvetno nedeljo je čital gospod kaplan trpljenje Kristusovo pri sv. maši, gospod župnik glasno na prižnici v slovenskem jeziku. Fantini so se porivali krog glavnega oltarja, se posmihali in delali polglasne opazke. V kot ob ograjo ob bajilne mize sta se tiščala plaho dva dečji družbi neznana fantka. Držala sta v rokah vsak svoj presmec, ki je bil na vrhu okinčan s papirnatimi rožami in sta bingljali nanj privezani pomaranči. Že koj prvi pogled je razodeval, da sta siroti. Eden je tičal v dolgih mo ških hlačah, ki so mu bile trikrat prevelike, pritrjene čisto pod ramo, večkrat podvihane in nafaudane v sto gubah. Drugi je držal v rokah klobuk ši-rokokrajnik, ki je bil kupljen za starega očanca in ne za otroka. Otročjad je takoj iztaknila smešnost hlač ter klobuka in neprikladna noša ji je bila v posmeh ter zabavo. Najbolj razposajen je bil Brišnikov Tonček. Kazal je na plaha dečka in pošepetaval tovarišem, da sta prišla sinoči iz mesta na občino. Njegov oče župan je oddal enega posestniku Jurgecu, drugega pa staremu Smuku. Tonček je bil brihten in celo pesniške narave. Dolge hlače in prevelik klobuk mu je dal snov za sledečo pesmico: Jurgečve hlače pa Smukov klobuk, ko veter zapiha pa smuk pod klobuk. Zbadljivka v kitici je romala od u-šesa do ušesa. Fantalini so se smejali, ponavljali stihe in se čudili iznajdljivo sti mladega Brišnika. Nemil*'med poredno deco je motil g. župnika pri čitanju. Parkrat je zahteval glasno z leče mir ter red med otroci. Možje v prvih klopeh so svarili s prsti drzneže, nobeden se ni upal priviti za uho kolovodjo Brišnikovega Tončeka, ker mu je bil oče župan ter cerkveni ključar. Fantek je sedel navadno med službo božjo z očetom v klopi, tokrat župana ni bito v cerkvi in dečko se je pomešal med šolske tovariše. Niti eden od nagajivcev ni sklepal rok med sv. mašo, molitev jim je bila zgorajna pesmica; siroti sta pobožno klečali, gledali na oltar ter se oklepali krčevito lepo okrašenih presmecev. Po končanem sv. opravilu ven iz cer kve in. za tujcema v predolgih hlačah in pod širokim klobukom. Tonček je pel glasno svoj umotvor o Jurgečevih hlačah in Smukovem klobuku, drugi so ponavljali za njim in se drenjali o-krog plahih sirot. Brišnikov fante je tekal pred neznancema, pa jima smuknil za hrbet in že kar kričal zasmeho-valne besede. Otroci so pozabili na presmece, saj sta jim bila Jurgec ter Smuk nova in večja zabava nego cvetoče šibe. Kakor na pust se je obnašala otročjad in spremljala fantka proti vasi, kamor sta brzela v strahu ter trepetu. Pred selom je tekel potok in preko tega je vodila bolj ozka brv. Prehod preko vode je nastopil Tonček ritan-ski, da je lahko brundal dečkoma pod nos in pel porogljivo o Jurgečevih hlačah in Smukovem klobuku. Ko je pri-frkal do konca brvi, ga je zagrabila kot strela iz jasnega krepka roka za vrat. Zatrepetal je, se obrnil, roke samega očeta so ga polagale preko kolena. Presmec mu je iztrgal Brišnik iz rok, ga obrnil narobe in padati je začelo po junaku Tončeku, da je bilo joj! Vodja zasmehovanja sirot, cvetnonedeljski pesnik je bil šiban z blagoslovljenim lesom, da se je drl, kakor bi ga deval živega iz kože. Otroci, ki so se smejali Jurgecu in Smuku, so se krohotali sedaj iz polnih grl pred vso vaško javnostjo osramočenemu Tončeku. Oče ga je izpustil iz rok, ga izročil prvemu hlapcu z naročilom: »Materi ga predaj in povej, kaj nama je napravil. Na golih kolenih mora klečati, dokler se ne vrnem!« Poleg očeta je bila še Tončkova krstna botra, ki je prinesla na cvetno nedeljo pogačo, se vračala domov in bila priča, kaj je zagrešil in bil kaznovan javno pred mladino in starejšimi fara-ni. Kar je mogoče oče izpustil na udarcih v naglici, je nadomestila še doma mati, ko je čula o Tončkovi skrumbi službe božje in tako velikega praznika kakor je cvetna nedelja. Brišnik je bil kmalu doma, Tonček je moral obljubiti na golih kolenih kle "oč, da ne bo bril nikdar več norcev iz sirot. Hujša kazen od udarcev je bila očetova zapoved: »Jurgečevi siroti sem kupil nove hla če, Smukovi nov klobuk. Hlače oddaj pri Jurgecu, klobuk pri Smuku! Prosi odpuščanja pri obeh hišah!« Težka je bila Tončekova pot, moral jo je prestati in izpolniti do pičice očetovo naročilo. Iz na cvetno nedeljo kaznovanega Brišnikovega Tončeka je zrasel poznejši župan, cerkveni ključar in sploh prva osebnost v župniji. Bogzna kolikokrat nam je pripovedoval kot svarilen vzgled prebridek doživljaj cvetne nedelje. Zapomnil si je za vedno, da ni dovoljeno zasramovati revežev in to še celo ne na velik praznik med službo božjo. Enkrat v življenju je bil tepen od očeta in matere na samo cvetno nedeljo, pozneje je ubogal na besedo in postal prijatelj Jurgečevemu in Smu-kovemu rejencu. V župniji Sv. Florjana v Grabah so se držali lepe navade jutrajnega vstajenja. že ob četrti uri zjutraj, ko so se oglasili zvonovi v ubrani jutranjici, je spremljalo zvonenje grmenje topičev. Pred šesto uro se je zbrala cela župnija pred farno cerkvijo, da spremi vsta» lega Zveličarja v dolgi procesiji. Gospod župnik je zapel glasno izpred božjega groba trikratni Alelujal Zvončki so zazvončkali, pevci so ubrali velikonočno, Pohletov Franc je stopil pred monštranco s podobo Zveličarja. Procesija se je uvrščala iz cerkve, štirih mož z nebom že ni bilo od nikoder. V Grabah so nosili nebo najbolj imenitni možje v župniji: dva župana in oba cerkvena ključarja. Letos ni bilo župana Piskernika. Ključar Pločnik se je posvetoval s tovarišema in odločili so se, da povabijo k nebu Zobakovega Tinčeta. Oženil se je v pustu, postal gruntar, bil na novo oblečen ter pokrit in zakaj bi ne pomagal nositi nebo. — Tinče se je čutil s povabilom počaščenega in kako tudi ne, ker se je povspel v pustu od čevljarja do posestnika in danes celo do nebonoše! Zobakova žena je bila dolgoletna cerkvena pevka. Kako jej je vzrastel ponos, ko je videla Tinčeta pri drogu neba v najodličnejši družbi. Pločnik je še nekaj pošepnil Zobaku, ta je skril v globočino hlačnega žepa cevko pipe, ki mu je silila na prosto. Gospod župnik je že stal z monštranco pod nebom,ko so izvršili nebonoše stari običaj: pred vzdigom neba so se sklonili vsi štirje in si podvihali kakor na povelje nove hlače. Pri zavihavanju se je Tinča sklonil globoko, ko se je zravnal, mu je nekaj počilo krog pasu. Prvotno veselje in navdušenje sta se se mu razblinila v strah, ker odpovedal mu je stari piravi pas, ki je priklepal hlače k lednjam. Možje so dvignili nebo, procesija se je premaknila med petjem, pritrkavanjem zvonov ter pokanjem možnarjev in pištol. Že prvi koraki so poučili Tinčeta, da ne bo dobro z razrahljanimi hlačami. V levici je držal novi klobuk, z desno roko se je oklepal droga in trepetal, kaj bo . . . Nebar Zobak je pozabil na vstajenje, alelujo, petje in streljanje, skrbele so ga hlače, katere je že vlekel visoko pod vihane — po tleh. Še en korak in — cap — je padlo nekaj izza Zobakovega pasu na tla. Znal je, zgubil je mehur za tobak, ki mu je tičal za pasom celo nedeljskih hlač. Pevci so videli Tinče-tovo nezgodo, nobeden ni smatral za vredno, da bi pobral po nezgodi izgubljeno. Saj mu ni bilo za sicer polni mehur, a gotovo se je zasadila nesreča v oko — bognasvaruj starikaste pevke in žene — Mime! Tobačni mehur je bil prva žrtev, tej je sledil pri naslednjih korakih del Tinčetovega trhlega pasu, ki je zdrknil gospodu fajmoštru na nogo. Vroče je postalo Zobaku, stopal je na široko, da bi se otel največje sramote in to je pomagalo nekaj časa. Velikonočna procesija se pomika brez prestanka in v Grabah še posebno na dolgo in cclo navzdol. Januš Goleč: Nezgoda nebonoše. Slovesnost Gospodovega vstajenja I vsakega ^ pravim prazničnim razpolo-Db svitu velikonočnega jutra prešine I ženjem. Dol po hribu ni šlo s širokim korakom. Tinčeta je mrcvarila vedno bolj bojazen, kaj bo rekla Mirna, kaj cela fara, ako se mu pripeti najhujše. Z o-bema petama je že hacal po hlačah. Domislil se je pri procesiji nepotrebnega klobuka. Novo — za velikonočne praznike kupljeno pokrivalo je zmečkal in porinil v žep na suknji. Pri spra vljanju klobuka je bil tako zmeden, tla je premočno potegnil drog na nebu, gospod župnik je glasno posvaril nerodnost in zahteval, naj dvignejo nebo višje! Nesrečni podbreg, še opasnejši navzgor!* Tinča je obupaval, da se mota zgoditi z njim in s hlačami, kar bi »e nikakor ne smelo! Pozabil je na gospodovo posvarilo: nebo bolj kvišku, postavil drog na tla in si popravil z o-Dema rokama hlače. Ni se zgodilo nič posebnega, le cela okolica neba si je bila na jasnem, kako je z Zobakom, ki (e danes prvič nebonoša. Tinča je bil otet vsaj trenutno najbolj sramotne nezgode. V pravo višino dvignjene hlače je sedaj držal z levico, E desno roko je dvignil drog in le tako je lahko zmagal klanec na kolovozni ce sti. Tovariši so se mu posmihali, gospod župnik je godrnjal radi nerodnosti novega nebonoše, Mima je bila tako ogorčena, da je prekinila petje in mislila na osveto nad teslastim mo-iem. Kako je prinesel Zobak nebo nazaj v cerkev in ga pomagal odložiti, nI znal. Tolažila ga je zavest, da le ni zgubil hlač in si nakopal sramote pred celo faro. Kaj mu je bil mar mehur, kaj so bile povaljane nove hlače v primeri s tem, česar se je bal najbolj in česar so ga očuvala nebesa. Ti sveta aleluja, kako je bil vesel, ko si je odpočival doma na stolu in mu je romala mimo čisto svožega spomina nevarnost, iz katere je smuknil prav v zadnjem trenutku! Niti jezikavi Mimi ni zameril, ko ga je pitala mesto z žegnom — s psovkami o motovilasti nerodnosti na samo veliko nedeljo. Zaklinjala se je, da ne more več nastopati na cerkvenem ko-ru, ker jej je nakopal švajdravi ded tako sramoto! Ni imel nič dobrega Zoba-kov Tinča velikonočne praznike pod domačim krovom, a na faro se sploh ni upal. Doma in zbadljivke iz ust drugih je prenesel vdano, ker je znal dobro, da je zgubil mehur, del pasu — ne pa hlač! Nebo je nosil Zobak enkrat, za tem bridkim doživljajem nikdar več, ker bi se tudi na povabilo ne bil lotil tega slovesnega posla v drugič. K vstajenju je hodil odslej v sosedno župnijo, ker sofarani niso hoteli pozabiti, kako mu je odrekel v dostojanstvu nebonoše pas na velikonočno jutro pri slovesni procesiji vstajenja. Januš Goleč: Ni radovedna ? • • • • Profesor zgodovine Janko in profe-lor verouka Marko sta sedla pravkar k stalni mizi v krčmi. Brhka in ljubka krčmarica Zefka je natakala vino, g. Janko je vprašal g. Marka: »Poznaš li žensko, ki bi ne bila radovedna?« »Ne«, se je odrezal nagovorjeni. Zefka je postavila vino na mizo in zatrdila samozavestno: »Gospodje, ki posečate že leta in leta to stalno mizo, bi pač lahko znali, da n. pr. jaz nisem radovedna. Iz moje gostilne se še ni zvedela nobena pri mizi Izgovorjena skrivnost. Jaz in moja slu-žinčad se umaknemo takoj iz sobe, ako imate kake važnejše pomenke. Že moja rajna mama, katero ste vi dobro poznali, je povdarila večkrat mojo zakrkne-nost napram sicer običajni ženski radovednosti.« G. Janko je pokašljeval neverjetno, g. Marko je uprl preizkušeno pogled v Zefko in jo posvaril nalahno: »Otrok naš, ne hvali dneva pred večerom.« Kuharica Matilda je poklicala mlado gospodinjo v kuhinjo. Novi gostje so se zbirali krog stalne mize, ženske so si dale opravka s kuho. Nocoj je bil predvečer zdravnikovega godu in radi tega slovesna predslava s pojedino pečenega purana. Večina stalnih gostov je že bila zbrana, pili so vsi na doktorjev račun, ki se je pa zamudil proti navadi bogzna kje. S slovesno večerjo so morali počakati, ker godovnjak ni odpovedal. Iz kuhinje je bil slišati glas neznanca, ki je izročil nekaj za g. doktorja. Zefka je narezovala na širok krožnik pečenega purana, Matilda je obesila na podboje vrečico z nekim predmetom za g. zdravnika. Gospodinja in kuharica sta bili uver-jeni, da je prejel doktor kar v vreči go-dovno darilo in to najbrž od gospodov stalne mize. Puranova pečenka je bila narezana, litre so praznili gospodje pri stalni mizi, g. doktorja od nikoder. Zefki je ob visel pogled na vrečici na podbojih. — Stopila je k zavitemu darilu in ga začela otipavati. V platnu je bilo nekaj precej okroglega, lahkega in je glasno šklebetalo, ako je potresla vrečo. Nič kaj posebno ni bila zaprta vrečica na vrhu, le zavezana z motvozom. Ze zavoj je pričal, da ne more biti godovni dar kaka dragocenost ali skrivnost. -Gosi ni bila radovedna in je tudi ni brigai vsebina vreče. Gostje so klicali svežo pijačo, Zefka je hušnila v nobo, zadela pri naglici ob vrečico, ki je zabingljala po zraku in po njej je škrobotalo. Na povratku iz sobe v kuhinjo je ponovno uščipnila krčmarico radovednost. Vprašala je Matildo: »Kaj neki je v vreči za doktorja?« Kuharica je pobrzela s prsti po zavoju in bila mnenja, da bo že nekaj tako za hec, ker je lahko, okroglo in ropoče. Povabljeni so že godrnjali radi zdravnikove zamude, Zefka je morala pono vno v sobo, da jih potolaži. Že zopet se je osmeknila ob vrečico, ki se je zazibala, udarjala po trdih pod bojih in iz nje je odmeval skrivnosten škrebet. Krožnik z narezanim puranom je prestavila Zefka s štedilnika na mizo pri vratih in se odločila, naj začni večerjati pred prihodom slavljenca. Z belim predpasnikom je prijela za oba konca vročega krožnika, mesto a pečenko pred goste, je ošvignila še enkrat s pogledom vrečico. Prirojena radovednost jo je premagala, postavila j« purana nazaj na mizo in pozvala kuharico: »Matilda, poglejte v vrečo, mogoče j« le v njej kaj takega, kar bi doktorja užalilo, ker se gospodje toliko kroho- tajo.« Kuharica je razvezala vrečo kar na kljuki, segla v njo, Zefka je stala ob podbojih, oprta z rokama ob bok. Električna luč je osvetila doktorjevo darilce, krmarica je kriknila strahotno, Matilda je pognala na smrt preplašena trdi predmet po krožniku s puranom in na tla. Ženski sta stekli med krikom iz kuhinje, krožnik z duhtečo purano-vo pečenko se je prekotalil z glasnim ropotom z mize na tla, skrivnost vreče je torkljala proti štedilniku. Veseli gostje po koncu in v kuhinjo na odpomoč! Po tleh razmetani kosi gorke pečenke, črepinje krožnika, v kotu ob štedilniku — človeška lobanja!!l Pravkar je vstopil tudi godovnjak in prepoznal strahotni položaj. Pogled na povaljano slastno večerjo in vsied padca razčrepano lobanjo ga je tako raztogotil, da je preklel žensko radovednost, zaloputnil vrata in odšeJ jeznih korakov. Zefke od nikoder, kuharice nikjer, mački so se že lotili kosov purana, nobeden ni znal, odkod človeška lobanja in godovnjakova jeza. Predvečer doktorjevega godu je bil zaključen brez večerje in v negotovosti, odkod vsi ti na prvi pogled res strašni, pretresljivi in zagonetni udarci usode. Po preteku par dni sta bila pokopana v pozabnost strah in nevolja. Stalna miza pri Zefki je bila zasedena. Doktor je pojasnjeval skrivnost vreče z lobanjo tako-le: »Ze navaden zdravnik, kaj šele špe-cijalist za oči ter ušesa, sploh za celo glavo, kakor sem jaz, mora imeti že radi bolnikov kje na vidnem mestu v preiskovalni sobi človeško lobanjo. Leta se je trudil, da so mu odstopili v bolnici v moški dobi umrlega človeka, ki je imel po vseh predpisih pravilno razvito glavo in vse zdrave zobe. Potrošil je nekaj sto dinarjev, predno mu je poseben stro kovnjak osvobodil glavo mesa in jo priredil s prerezi ter peresi tako, da se je dalo vse odpreti in so bile vidne , sicer prikrite skrivnosti kostenjaka. Sam je naročil, naj se mu prinese izdelani koščeni umotvor v krčmo k Zefki, ako bi ga ne bilo na stanovanju. Slučaj je hotel, da je priromala lobanja k radovedni Zefki ravno na tako slavnostni večer. Z žico ter peresi lepo spojeno okostje je vsled sunka in padca popolnoma razklopotano in rabi temeljite poprave.« Vsi so bili zadovoljni z doktor je vim pojasnilom. Gospod profesor Marko je poklical Zefko in povdaril na glas: »Kaj ne, Zefka, sedaj vemo vsi pri tej mizi, da Ti edina od žensk nisi prav nič I radovedna . . .?«